GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R O J" MOZIRJE Številka 1 Leto 1988 Glavni urednik: Vida Skok Naklada: 1000 izvodov Tisk: Grafika Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. r z SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANA PODELJUJE OB SEJMU MODA 88 NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU DIPLOMO LJUBLANSKI ZMAJ Ljubljana, januar 1988 Predsednica SKUPŠČINE MESTA UUBUANA Čestitke ustvarjalcem kolekcljel BESEDA UREDNIKA Verjeli ali ne, skoraj sedem let je od tega, ko sem vas v Kroju prvič pozdravila in se vam predstavila kot urednica glasila. Čeprav je bil prevzem uredništva takrat začasen, smo se v tej povezavi srečevali polnih šest let in pol. Ko se tako oziram nazaj, na prvotni koncept izdajanja glasila in program, ki sem si ga zastavila, lahko ugotovim, da je bilo precej zamišljenega tudi uresničenega, da pa je bilo vseskozi premalo časa, da bi bil Kroj še popolnejši, pogostejši, zlasti še, ker ste se kot dopisniki zelo slabo odzivali in je glavno breme tudi po dopisniški plati odpadlo na urednika. Ves čas sem tudi vedela, da je večini vam Kroj v srcu, da ga radi prebirate, zato ml tudi ni bilo škoda prostega časa za oblikovanje posamezne številke. Vedno večje obveznosti na delovnem mestu kot posledica težke gospodarske situacije, ki človeka dobesedno potegnejo za sabo in težnje nekaterih po drugačnem konceptu izdajanja glasila so botrovale rešitev v profesionalnem delu na internem glasilu, ki naj bi zadovoljila potrebe po sprotnem informiranju in tako dopolnila že uveljavljene obstoječe načine informiranja. Na internem glasilu bo tako odslej delala tov. Andreja Britovšek, študentka FSPN, naša štipendistka, ki se s svojimi prispevki predstavlja že v tej številki, Prepričana sem, da bo neobremenjena z ostalo problematiko v DO našla pot do vas in v največji možni meri zadovoljila vaše želje in potrebe. Naj se na koncu zahvalim za pozornost skozi vsa ta leta v upanju, da je bil Kroj resnična vez in skupni imenovalec vseh zaposlenih v Elkroju. Vida Skok IZJEMNI IZVOZNI USPEHI ŽE KAR NA ZAČETKU LETA SMO DOSEGLI LEPE IZVOZNE REZULTATE. ALI TO POMENI, ZAČETEK DOBER, VSE DOBRO? Trenutno že lahko ocenjujemo, kakšni bodo letošnji izvozni posli v primerjavi z lanskimi. Lani je izvoz TOZD Konfekcija Mozirje, vključno z delomšoštanj-ske proizvodnje znašal 489.519 komadov, kar pomeni 36,4 odstotka celotne proizvodnje delovne organizacije. Načrtujemo, da bo letošnja proizvodnja skupaj z Odžakom in Alibinarjem znašala 650.000 kosov, kar z doslednostjo in brezhibno pripravo dela ne bi smelo povzročati posebnih težav. Edini dejavnik tveganja je lahko le kakšna drastična sprememba pri naših zunanjih partnerjih, Jcar v zahtevnih pogojih kapitalistične produkcije niti ni tako nemogoče. Pri težavah s katerimi se otepamo doma, je zelo pomembno da imamo več želez v ognju pri tujih kupcih. To nas rešuje in nas bo reševalo vse dotlej, dokler se ne bo stabiliziralo domače gospodarstvo, kar pa jasno vemo, da ne bo kmalu. Tako bodo prihodnje dni stekli pogovori z našimi morebitnimi novimi kupci. Učinek pogovorov zelo težko napovedujemo, saj pri pogojih ki jih tuji partnerji postavijo, pridejo do dela le najboljši, predvsem pa najcenejši ponudniki. Dogaja se, da so nekatera podjetja iz držav realnega socializma precej cenejša od nas, seveda na račun poceni delovne sile, zato je prodor toliko težji. Če jih bomo mi zadovoljili z našo proizvodnjo, potem bodo odstranjeni vzroki za negotovost. Brez pretirane samohvale lahko trdimo, da se je letošnje leto pričelo v znamenju rekordov. Po izredno močnih januarskih izvoznih tednih - v tretjem tednu smo odposlali 24.482 hlač - so februarski poželi največji uspeh, saj se drugi teden ponaša s številom 26.628 odpremljenih kosov za četvero naših odjemalcev, kar niso mačje solze zS naše marljive zenske. Želimo, da bi tudi zaključek leta izzvenel v toliki hvali naše uspešnosti, kot je začetek. Kljub vsemu nas čudijo malce nerazumljive pripombe, da se naš izvoz količinsko zmanjšuje. Tuji kupci zahtevajo maksimalno kvaliteto in strogo upoštevanje krojev in navodil za izdelavo, kar pomeni nekaj minut daljši čas izdelave posameznega proizvoda. Rezultat je sorazmerno manjše število kosov. Torej za kvaliteto in veliko zahtevnejše modele kot so bili nekoč, je potreben čas, v času pa je denar. Zakaj bi bilo potem težko razumeti, da so količine nekoliko nižje. Andreja Britovšek IZBOLJŠANA LIKVIDNOST KLJUB TEŽKIM RAZMERAM Zaključni računi v vsaki delovni organizaciji pomenijo pretres in rešetanje, kakšno je bilo preteklo leto, kje so se pojavljale napake in kako bodo v prihodnjem vozili. Številna podjetja v Jugoslaviji padajo skozi ničelno rešeto v rdeče številke, za pobiranje s tal pa porabijo toliko »goriva«, da potem komaj zvozijo ovinke po mejah zakona in med njimi. Krivda je - že tisočkrat povedano - v sistemu, v katerem se mi, pohvalno in samovšečno, še kar dobro znajdemo. Vseeno moramo potrkati na les, da ne bo prihodnost zopet videti tako črna, kot je izgledala še lani. In ker je direktor delovne organizacije v tem primeru na najbolj udarni točki, je najbolje, da nam kar sam pove. na kakšni višini se v sedanjih pogojih gospodarjenja lahko išče Elkroj. IVAN KRAMER: »V ekonomskem sistemu Jugoslavije, kjer morajo banke, sisi in ostali na minuto točno dobiti svoje, je likvidnost delovne organizacije zelo težko vzdrževati. Sistem je naravnan tako, da dejansko pobere podjetju skoraj vse in zaradi tega nima možnosti izdvajati dovolj za svoja obratna sredstva. Doslej je bilo tako, da je država z emisijo denarja napravila poslovne banke zelo odvisne od narodnih bank, podjetja pa zelo odvisna od poslovnih bank. V omenjeni verigi tudi Elkroj ni nikakršna izjema. Treba je dodati, da imajo propulzivna oziroma razvijajoča se podjetja praviloma več težav v takšnem sistemu, kot ona, ki že leta in leta niso nič vložila v svoj razvoj. Elkroj obvladuje velik trg doma in v tujini. Trenutna tržna moč Elkroja, izražena v številu zaposlenih, je 2000 ljudi, kar pomeni, da imamo dela za tržne potrebe Elkroja vsako leto za dva tisoč ljudi. Naš sistem v podjetju zahteva, da precejšnji del obratnih sredstev zagotavlja delovna organizacija Elkroj iz Mozirja, ostale delovne organizacije pa razumljivo plačajo stroške financiranja.« Kaj so zaključki poslovnega leta pravzaprav pokazali? ..Likvidnost je živa zadeva, ki se nenehno menja in je odvisna od številnih internih in eksternih faktorjev. Interni predvsem obsegajo produktivnost dela, hitrost obračanja vseh obratnih sredstev (zaloge surovin, zaloge nedokončanih proizvodnih programov, zaloge gotovih izdelkov, terjatve do kupcev itd.), eksterni pa izvirajo od ekonomske politike, ki kroji višino davkov in prispevkov, višino obresti in drugo. Znotraj sklopa vseh naštetih dejavnikov mislim, da se stanje v primerjavi z letom 1987 izboljšuje, saj se višina kreditov primerjana s skupnim prihodkom relativno zmanjšuje. Bližamo se položaju, ko bodo najeti krediti znašali toliko kot dvomesečni prihodek Elkroja, kar je bistveno boljše kot lani, ko je ta odnos znašal približno tri proti ena. Za takšno stanje se lahko zahvalimo hitrejšemu obračanju vseh vrst obratnih sredstev. K premagovanju likvidnostnih težav sta prispevali svoj delež tudi DO Elkroj Odžak s 500 milijoni kreditov in DO Elkroj Alibunar, ki je priskrbel 800 milijonov dinarjev kreditov. Izboljšana likvidnost pa hkrati pomeni relativno manjši odtok denarja za obresti, k čemur prispeva tudi dejstvo, da so se obresti v letošnjem letu zmanjšale. Tako bo ostalo malo več denarja za enostavno in razširjeno reprodukcijo delovnih organizacij." AB Enovita delovna organizacija na mrtvi točki Ves mesec december in še v začetku januarja so se odvijali pogovori o združevanju obeh TOZD in DSSS v enovito delovno organizacijo Elkroj. O združevanju smo razpravljali na vseh ravneh: od strokovnih kolegijev, družbenopolitičnih organizacij do samoupravnih organov in zborov delavcev. Na nekaterih zborih delavcev pa se je zataknilo. TOZD Konfekcija Šoštanj ni soglašala s predlagano združitvijo, medtem ko so ostali izkazali naklonjenost predlagani spremembi. Sedaj dogovarjanja stojijo. Tehtnih in manj tehtnih vzrokov za to je veliko, različni ljudje pa o njih različno govorijo. ..Vzroki za nesoglasje šoštanjskega zbora so nekoliko globlji, kot morda izgleda na prvi pogled," izjavlja direktor delovne organizacije Ivan Kramer. ..Globalno se ne da nič storiti, saj res ni sprejemljivo nekaj, kar je proti volji ljudi in delavcev v Šoštanju. Svojo delovno organizacijo imajo radi in se ji nočejo odreči. Najbrž se ne zavedajo vseh ekonomskih posledic, ki bi nastopile, če bi bili resnično odvisni samo od rezultatov svojega de- la. Moramo vedeti, da je njihova odločitev pravzaprav zgodovinsko pogojena. Razmišljanje, da v preteklosti niso imeli rezultatov in razvoja zaradi tega, ker niso imeli temeljne organizacije je napačno. Razvoja ni bilo zato, ker so bili vključeni v neučinkovito delovno organizacijo. Napredka ni prinesla formirana temeljna organizacija, temveč dejstvo, da so se vključili v delovno organizacijo Elkroj." AB Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni po novem V decembru lanskega leta je bil sprejet nov samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva. Po tem sporazumu plačuje zdravstvena skupnost stroške zdravljenja za poškodbe na redni poti od stanovanja do delovnega mesta in nazaj, medtem ko je do sedaj plačevala organizacija združenega dela. Za nego ožjega družinskega člana, s katerim delavec živi v skupnem gospodinjstvu, lahko zdravnik odobri največ do 7 dni plačane odsotnosti z dela, za nego otroka do 7 let največ do 15 delovnih dni, če nege delavec ne more zagotoviti drugače. V primerih, ko to terja zdravstveno stanje ožjega Direktor DO, Ivan Kramer: ..Vzroki za nesoglasje ŠoStanjskega zbora so nekoliko globlji..." družinskega člana, lahko ustrezni konzilij osnovne zdravstvene dejavnosti na podlagi mnenja socialno kadrovske službe organizacije združenega dela podaljša pravico do odsotnosti z dela zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana, če nege ne more zagotoviti nezaposleni družinski član oz. v bolnišnici. V teh primerih ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka tudi za podaljšani čas, vendar največ do 30 delovnih dni v primeru nege otroka do 7 let oz. 14 dni za nego ostalih ožjih družinskih članov. Nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe si zagotavljamo delavci v organizacijah združenega dela oziroma v delovnih skupnostih iz lastnih sredstev oziroma z uveljavljanjem dogovorjene solidarnosti. Mesečno nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od delavčevega osebnega dohodka, če bi delal in ne višje od najvišjega osebnega dohodka v organizacijski enoti, v kateri delavec dela. Mesečno nadomestilo ne more biti nižje od najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno var- Povzetek iz ocene sekretariata 00 Z K TOZD in DSSS V zadnjem letu so se tako družbenopolitične kot družbenoekonomske razmere v našem kolektivu poslabšale. Tudi pri nas ugotavljamo, da ima poslabšan ekonomski položaj vpliv na družbenopolitične in samoupravne razmere. Pripravljenost ljudi za delo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravi upada in je dosegla že kar zaskrbljujočo raven. Ker nimamo neposrednega vpliva na splošno gospodarsko in politično stanje, lahko ocenjujemo le dejavnike, ki konkretno vplivajo na nastali položaj v dobri veri, da smo sposobni naše težave odpraviti. Že dalj časa občutimo potrebo po večji enotnosti vodilnih in vodstvenih delavcev. Stališča, dogovorjena na strokovnem kolegiju, bi bilo potrebno dosledno spoštovati in jih izvajati. V naših razmerah lahko le enotni dosegamo boljše rezultate, preprečimo odhajanje nost delavca (zajamčenega osebnega dohodka). Nadomestilo osebnega dohodka pri posameznem delavcu znaša: 75 % osnove za prve 3 delovne dni odsotnosti z dela in za ves čas odsotnosti zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana; 80 % osnove od četrtega do tridesetega delovnega dneva odsotnosti; 90 % osnove za primere odsotnosti, ki trajajo več kot 30 delovnih dni; 100 % osnove za vojaške invalide, udeležence NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodno osvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945 do 15. maja 1945, za odsotnost z dela zaradi poklicne bolezni, poškodb pri delu, tran-splatacije živega tkiva ali organov v prid druge osebe, zavoljo posledic dajanja krvi ter zaradi poškodbe pri opravljanju javnih del in v zvezi z uresničevanjem družbene samozaščite. Osnova za nadomestilo osebnega dohodka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni je enaka znesku, ki bi ga de- vodilnih delavcev in povečamo ugled delovne organizacije. Čas, ki ga porabimo za ukvarjanje sami s sabo, moramo zmanjšati na minimum. Organizacija dela znotraj nekaterih služb je slaba. Ne ve se, kdo je za kaj odgovoren. Svoje napake skrivamo ali jih opravičujemo s tem da kažemo na tiste, ki jih delajo drugi. Nekatera področja dela (izvoz) ne rešujemo celovito. Težave so objektivne in subjektivne narave, od prevelikega obsega dela do malodušja. Žal mnogi napori, da bi stvari začeli urejevati, niso naleteli na celovito podporo kolektiva, ali pa jih argumenti niso v zadostni meri prepričali. Sestanki družbenopolitičnih organizacij ne smejo biti sami sebi namen. Stališča, ki se na njih oblikujejo, so odraz razmišljanja večine v kolektivu. Zato bi jih morali resno upoštevati. Ugotavljanje istih problemov je lahko vzrok malodušja in pasivnosti. Družbeno politične organizacije ne morejo zastopati interesov neenotnega kolektiva. Program razvoja, ki smo ga omenili, bi morale podpreti in se ob lavec dosegel kot akontacijo osebnega dohodka za živo delo za poln delovni Čas (kot da bi delal praviloma 182 ur) in pri tem dosegel tako stopnjo učinka, kakršna je zanj ugotovljena kot povprečna v preteklem koledarskem letu. Za delavce, ki še niso prejeli osebnega dohodka predstavlja osnovo akontacija osebnega dohodka. Tistim, ki niso delali v preteklem letu, se upošteva stopnja učinka, dosežena v tekočem koledarskem letu. Organizacija združenega dela in drugi izplačevalci osebnih dohodkov lahko znižajo osnovo za 10 %. Tako zmanjšanje lahko določi tudi Skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije za pravice, ki se uresničujejo v občinskih zdravstvenih skupnostih. Delavski sveti DSSS, TOZD Konfekcija Mozirje in Šoštanj so sprejeli začasne sklepe, da se ta sporazum di-rektorno uporablja v naši delovni organizaciji, s tem da se osnova za nadomestilo osebnega dohodka zaenkrat ne zmanjša. Marija Miklavc razmer v njem poenotiti, hkrati pa se aktivirati ob spremljanju realizacije takega programa. V nestabilnih pogojih gospodarjenja je uspešnejši tisti, ki hitro reagira na spremenjene razmere. Prilagojeno obnašanje je mogoče le, če tisti, ki odloča, razpolaga z zadostno količino pravih informacij. Pri nas smo večkrat priča različnim mnenjem o posameznih stvareh. Člani delavskih svetov se vse bolj zavedajo odgovornosti, ki so povezane z odločitvami, ki jih sprejemajo. Ne želijo odločati, če niso s problemom pravočasno in dovolj seznanjeni. Tudi odločitve, ki niso sporne, vzbudijo v delegatih dvom, kadar se morajo o njih odločati na hitro in nimajo mnenj ostalih članov kolektiva. Konkretne odločitve in z njimi povezana odgovornost mora biti stvar stroke, delavski svet pa bi moral biti v večji meri kontrolni organ. AB Ocena družbenopolitičnih in samoupravnih delovni organizaciji Spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu Dobrodošle izboljšave naših inovatorjev FRANCI HREN je predelal obstoječo stiskalnico za likanje tako, da sedaj omogoča delno pnevmatsko krmiljenje obenem z vsemi gibi. Na strojih Durkopp ki. 933 in 939 je vgradil dodaten transport, zaradi česar je odpadla težava v zvezi z nabiranjem blaga pri nekaterih vrstah in tako delo na strojih lažje in hitreje poteka. Za svojo izboljšavo je prejel 261.800 dinarjev v enkratnem znesku za dobo treh let. IVAN VALENTIČ je delno predelal fiksirne stroje, ki jih uporabljamo v naših proizvodnih enotah. Preoblikoval je izklapljanje povratnega traku in tako odpravil izgubljanje in zatikanje fiksiranih komadov do odvzemnega mesta. Hkrati s tem je nameščen tudi vodilni kolut za lepljivi trak pri pasovih, kar omogoča hitrejše delo. Pri omenjeni tehnični izboljšavi niso mogli matematično izračunati vrednosti prihranka, zato so odobrili 150.000 dinarjev nagrade v enkratnem znasku za dobo treh let. Inovatorska komisija je ugotovila, da bi morala biti boljša povezanost med tistimi, ki se tehnološko ukvarjajo s problematiko konfekcioniranja in delavci, ki delajo s stroji in napravami. Kajti vsaka izboljšava, naj je še tako dobra, ne daje željenega učinka, če ni izkoriščena v polni meri ali če niso z njo vsi seznanjeni. Včasih je tudi telefonirati užitek... 17. decembra 1987 je Zvezna skupščina sprejela spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu, kjer se kažejo obetavnejši premiki glede urejanja družbenogospodarskih odnosov, samoupravne organiziranosti in samoupravnega odločanja. Vzporedno s spremembami in dopolnitvami se je začela razprava o osnutku spr-memb ustave SFRJ in priprave na spremembe ustav republik in avtonomnih pokrajin. Spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu so usmerjene v uresničevanje zastavljenih ciljev s področja družbenoekonomskih odnosov delavcev v združenem delu, samoupravnega organiziranja združenega dela in uresničevanja samoupravljanja delavcev v združenem delu. Danes si bomo ogledali področje družbenoekonomskih odnosov. 1. Družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu Pri odnosih pridobivanja in razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke delavcev: — Delavci bodo temeljni nosilci gospodarjenja. Ekonomsko bodo spodbujeni, da trajno in optimalno aktivirajo vse kakovostne dejavnike povečanja dohodka in njegovega stabilnega ustvarjanja, zlasti da družbenoekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in jih stalno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo, razvijanje svobodne menjave dela v vseh njenih oblikah v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in po njih, - izpolnjuje naj se nadaljnje razvijanje odnosov pri razporejanju dohodka in čistega dohodka ter za vzpostavljanje močnejše odvisnosti med bruto osebnim dohodkom na delavca In akumulacijo glede na angažirana sredstva, — del osebnega dohodka iz živega dela naj ima prednost pred vsemi drugimi izplačili iz dohodka, da bi imeli delavci večji materialni Interes za povečanje dohodka in za izboljšanje produktivnosti svojega dela ne le v temeljni organizaciji, temveč v delovni organizaciji prek katere - ustvarijo naj se nadaljnji normativni pogoji za zagotavljanje in širše uveljavljanje pravice dela z družbenimi sredstvi kot neodtujljive pravice delavcev v združenem delu, zlasti v odnosih samoupravnega združevanja dela in sredstev na podlagi skupnega ustvarjanja dohodka, za uvajanje in širše razvijanje svobodne menjave dela v vseh njenih oblikah v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in po njih, — izpolnjuje naj se nadaljnje razvijanje odnosov pri razporejanju dohodka in čistega dohodka ter za vzpostavljanje močnejše odvisnosti med bruto osebnim dohodkom na delavca in Vsak dan razpete med količino kvaliteto In čas. Pravijo, da se bodo plače Izboljšale. Prav so Imele I akumulacijo glede na angažirana sredstva, — del osebnega dohodka iz živega dela naj ima prednost pred vsemi drugimi Izplačili Iz dohodka, da bi imeli delavci večji materialni interes za povečanje dohodka in za izboljšanje produktivnosti svojega dela ne le v temeljni organizaciji, temveč v delovni organizaciji prek katere praviloma dajejo v promet proizvode in storitve In v drugih oblikah združevanja dela in sredstev. V medsebojnih delovnih razmerjih: — Ustvarijo se širši pogoji za popol-nejše in hitrejše reševanje problema nezaposlenosti, predvsem mladih kvalificiranih ljudi, kot enega najtežjih ekonomskih, socialnih in političnih problemov naše družbe, — določijo se osnove za skrajšanje delovnega časa in za ureditev pogojev, ki jih je treba ustvariti, da bi bilo skrajšanje delovnega časa v funkciji stalnega povečevanja dohodka, zlasti na podlagi povečanja produktivnosti dela, popolnejšega Izkoristka delovnega časa, optimalne družbeno in ekonomsko smotrne uporabe družbenih sredstev, izboljšanje organizacije dela, hitrejšega uresničevanja produktivnega zaposlovanja, — zaostri se odgovornost za izpolnjevanje delovnih obveznosti, — varnost delovnega razmerja In delovnega mesta se jamči samo tistim delavcem, ki redno In dobro izpolnju- jejo svoje delovne obveznosti in s svojim delom prispevajo k družbeno in ekonomsko smotrni uporabi družbenih sredstev. Pri upravljanju družbenih sredstev: — Utrdi se položaj delavcev v združenem delu pri upravljanju dela in sredstev v celoti odnosov družbene reprodukcije in se popolneje zavaruje družbena lastnina kot materialna osnova socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, — dalje se razvijajo samoupravni odnosi v družbeni reprodukciji, zlasti z zboljševanjem pravno nelastninskih temeljev, družbene lastnine in pravice dela delavcev z družbenimi sredstvi, ne le v temeljni organizaciji združenega dela, temveč tudi v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, — onemogoči se državno lastninsko, birokratsko—tehnokratsko, skupinsko-lastninsko ali kakršnokoli prilaščanje sredstev v družbeni lastnini in njihovo upravljanje na tej podlagi, — zaostri se odgovornost vseh, ki upravljajo sredstva v družbeni lastnini in z njimi razpolagajo, — ustvarijo se pogoji za učinkovitejšo in smotrnejšo uporabo družbenih sredstev, zlasti tistih, ki se že dalj časa ne uporabljajo ali premalo uporabljajo v delovnem procesu. Marija KRIVEC PRIPRAVNIK NAJ BO! Ste že opazili prijetnega fanta, ki dva meseca in pol dela na mestu nabavnega referenta. To je Ocvirk Andrej, novopečeni ekonomist, prijazen sodelavec in športnik. Pravkar si diplomiral in pričel spoznavati Elkroj. Si vesel, kajne? — Res sem zadovoljen. Dela Imam toliko, da nimam časa za ničesar drugega. Na začetku sem sicer imel veliko opravka še s pisanjem diplomske naloge, a sem se vseskozi uvajal v delo, ki ga sedaj opravljam. Kakšna je vsebina tvojega dela? — Delo obsega nabavo pomožnega materiala In delo na terenu. Veliko stvari lahko urejam tudi po telefonu. Največ usklajujem, urgiram, če blago še ne prispe in včasih se pri tem pojavljajo težave, saj je od razpisa delovnega naloga do vhoda v proizvodnjo le kratek čas, kar nastane zaradi potrebe po hitrejšem obračanju kapitala. Boš lahko težave odpravil? — Rezerve so velike. Prilagoditi bom moral sistem dela In tako bom časov- no pridobil. Zaenkrat to še ni mogoče v večji meri, ker se šele učim in privajam. Kdo ti največ pomaga? - Miha mi pove vse, kar ne vem, pa tudi drugi so prijazni z mano. S sodelavci se res lepo razumemo. Koliko ti na delovnem mestu koristi znanje, ki si ga prinesel s fakultete? Ali tudi ti čutiš razliko med prej teoretičnim in zdaj praktičnim usposabljanjem? - Fakulteta mi pomaga, ko razmišljam o stvareh z ekonomskega stališča. Drugače je delo dokaj rutinsko in nima dosti opraviti s fakulteto. Plača... - No, saj sem zadovoljen. Pripravniški dohodki so pač pripravniški... Enkrat bo tudi konec pripravništva. Kot mlademu, perspektivnemu kadru bo nemara Elkroj kaj pomagal, kljub težkim razmeram. - Gospodarska situacija je res kočljiva. Kar strah me postane. Od tega je kajpada odvisna moja poznejša plača. Seveda bi vsak želel, da mu podjetje pomaga s kakšnim kreditom. Z nastopom službe in ostalimi stvarmi pričneš novo življenjsko pot in brez pomoči drugih težko shodiš. Kot športnik gotovo imaš mnenje o nogometnem klubu Elkroj. - Tudi pri klubu je negotov položaj glede financiranja. Ne obeta se mu rožnata prihodnost. Kljub temu bi mi bilo zelo žal, če bi moral propasti. Kot edini v Savinjski dolini pomeni nekakšno zbirališče mladih nogometašev. Lahko smo ponosni, da imamo predstavnika v slovenski ligi, ki nosi naše ime! Ti je kaj posebno všeč na tvojem delovnem mestu? - Najbolj mi je všeč, da imam veliko dela. A. Britovšek Izvlečki iz analize obstoječe strukture v DO Elkroj Mozirje Analiza, ki jo je izdelala Zora Štrucl, nam prikazuje strukturo delavcev, zaposlenih v DO Elkroj Mozirje na dan 31.10.1987. Starostna struktura delavcev delovne organizacije saj smo za vsa dela v proizvodnji predpisali IV. stopnjo strokovne izobrazbe. Tako bomo uspeli izboljšati kvalifikacijsko strukturo delavcev v prihodnje. pri kadrih s končano V. stopnjo strokovne izobrazbe se v DO kaže določen M M % organizacijo, da jo delavke zapuščajo ravno v času, ko pričakujemo največ od njih in vložimo določena sredstva za njihovo priučevanje. Vsi skupaj bi se morali truditi, da bi bile delavke zadovoljne pri delu in v čim manjši meri zapuščale delovno organizacijo. Drugače pa je v TOZD Konfekciji Šoštanj, kjer je skoraj polovica delavk zapustilo tozd, ko so bile zaposlene manj kot leto dni, precej pa je tudi takih, ki so zapustile tozd po enem do dveh letih v letu 1987 in 20 % delavk, ki so odšle po enem do petega leta. Ugotavljamo, da bi morali posvečati večjo skrb delavcem ob sprejemu na delo. V največji možni meri naj bi izbrali tiste, ki imajo veselje do šivanja, ki bodo svoje delo rade opravljale in ostale zaposlene v tozdu, kajti fluk-tuacija je draga in bi morali težiti za tem, da bi bil njen odstotek čim nižji. Starost Ž do 18 let 50 2 52 5,84 18-25 314 16 330 37,04 26-30 88 11 99 11,11 31 -35 105 21 126 14,14 36-40 79 15 94 10,55 41 -45 59 13 72 8,08 46-50 62 9 71 7.97 51 - 55 28 7 35 3,93 Nad 55 9 3 12 1,35 M 794 97 891 100,00 Starostna struktura delavcev delovne organizacije Iz tabele je razvidno, da je več kot tretjino delavcev v starosti od 18 — 25 let, torej v dobi, ko končajo poklicno šolo in se zaposlijo. Ugotavljamo tudi lahko, da je v DO več kot 3/4 zaposlenih žensk, zato upravičeno trdimo, da je Elkroj ženski kolektiv. V posameznih tozdih je situacija podobna kot v celotni DO. V TOZD Konfekcija Mozirje je največ delavcev starih od 18 do 25 let. V obratu Luče je kar 3/4 takih, v TOZD Konfekcija Šoštanj pa polovica. Za Šoštanj je značilen visok odstotek fluktuacije, ki precej presega pričakovano od štiri do pet odstotno odklanjanje. Pri nas je 12,8 %. Starostna struktura delavcev v DSSS je malo drugačna. Najmočneje je zastopana skupina od-31 do 40 let, v starosti do 18 let pa ni nobenega delavca. Tukaj je največ delavcev, ki imajo srednjo strokovno izobrazbo in je tako močneje zastopana skupina starejših. Kvalifikacijska struktura delavcev Večkrat je že bilo slišati mnenje, da je potrebno izboljšati kvalifikacijsko strukturo delavcev, zaposlenih v naši DO. Odnos med zahtevano in doseženo izobrazbo je pri nas resnično neugoden. Za opravljanje več kot 3/4 del zahtevamo IV. stopnjo zahtevnosti, le-to pa ima samo nekaj več kot tretjina delavcev, kar je posledica spremembe razvida del in delovnih nalog v TOZD Konfekcija Mozirje in Šoštanj, suficit, medtem ko je visoko in višje izobraženih premalo, kar se po tozdih še bolj občuti. Posledice opisane strukture povzroča tudi naš pravilnik, ki dovoljuje, da lahko imajo kandidati, ki se prijavijo na razpis eno stopnjo Zgornja tabela nam pove, da si je največ delavcev iz TOZD Konfekcije nižjo strokovno izobrazbo kot jo zahtevamo. Fluktuadja delavcev v DO Elkroj Mozirje v letih 1986 in 1987 Če pogledamo nekaj let nazaj, lahko ugotovimo, da je znašal odstotek fluktuacije v delovni organizaciji od pet do šest odstotkov. V letu 1986 je znašal kar 10,7 % in v letu 1987 — 8,6 %. Zaskrbljujoče dejstvo je, da se je odstotek v letu 1987 bistveno zvišal v DSSS. Ker je bil odstotek v letu 1987 še vedno previsok, bomo nekoliko podrobneje analizirali razloge, ki povzročajo odstopanja od normale. Fluktuadja po delovnem stažu v letu 1986 in 1987 Ugotovimo lahko, da je največ delavcev prenehalo z delom v TOZD Konfekcija Mozirje v času, ko so bili zaposleni od enega do petih let, torej v dobi, ko naj bi se dobro privadili na naš način dela, ki zahteva doseganje predpisanega normativa glede na količino in kvaliteto. Zato je z ekonomskega stališča velika škoda za delovno Razlogi odhodov iz delovne organizacije v letu 1986 in 1987 Mozirje našlo ustreznejše delo pri drugih delovnih organizacijah, bodisi da so našle zaposlitev v svojem poklicu, ali pa s šivanjem niso bile zadovoljne in so želele spremeniti delo. V TOZD Konfekcija Šoštanj je skoraj 40 % delavk zapustilo tozd ker niso bile zadovoljne z delom, lani je bilo nezadovoljstva manj, precej pa je takih, ki so zapustile TOZD, ker niso uspele na poskusnem delu. Veliko delavk se je tudi upokojilo, kar še posebej velja za šoštanjski tozd, ali bilo premeščenih iz enega tozda v drugega. Vsi bi si morali zastaviti vprašanje, zakaj je toliko delavcev zapustilo delovno organizacijo ob sorazmerno visokih osebnih dohodkih in zagotovljeni socialni varnosti. Faktor predvidevanj glede na delovni staž — upokojitve Po podatkih o delovni dobi delavcev se bo v delovni organizaciji letos upokojilo 13 delavcev; v TOZD Konfekcija Mozirje pet, enako v Šoštanju, v DSSS pa le trije. Majhno število upokojitev je posledica dejstva, ki smo ga ugotovili že na začetku, da smo pretežno mlad kolektiv. delen vzrok TOZD Konf. Mozirje TOZD Konf. Šoštanj DSSS 1986 % 1987 % 1986 % 1987 % 1986 % 1987 % 1986 % 1987 % služenje JLA 1 1,7 1 2,2 1 1,0 1 1,2 discip. preneh. - — 1 2,2 8 20,6 3 9,7 - — 1 14,3 8 7,9 5 6,0 nezad. z delom 4 6,6 2 4,3 15 38,5 7 22,6 - — — - 19 18,8 9 10,7 negat. oc. posk. d. 4 6,6 3 6,5 - - 5 16,1 - - — - 4 4,0 8 9,5 zapos. v dr. TOZD - - 11 23,9 - - 1 3,1 - — 1 14,3 — — 13 15,4 dvoizmensko delo - - - - — — 4 12,9 — — — — — — 4 4,8 drugo 5 8,3 2 4,3 - - - - — - 1 14,3 5 5,0 3 3,6 ustrez. delo pri drugi DO 27 45,0 14 30,4 9 23,0 7 22,6 _ 2 28,5 36 35,5 23 27,4 upok. 7 11,8 5 10,9 7 17,9 2 6,5 — — - - 14 13,9 7 8,3 ostala doma 6 10,0 4 8,8 - - 2 6,5 1 50,0 1 14,3 7 6,9 7 8,3 preselitev 5 8,3 2 4,3 - - - - - - 1 14,3 5 5,0 3 3,6 smrt 1 1,7 1 1,0 — — pri vat — — 1 2,2 — — — — 1 1 14,3 1 1,0 1 1,2 M 60 100,0 46 100,0 39 100,0 31 100,0 2 100,0 7 100,0 101 100,0 84 100,0 Razlogi odhodov iz delovne organizacije v letu 1986 in 1987 Predlogi za izboljšanje analiziranega stanja Ustvariti bo potrebno boljšo klimo v delovni organizaciji, da bodo delavci zadovoljni pri delu in ne bodo zapuščali Elkroja. Izboljšali naj bi kvalifikacijsko strukturo delavcev v obeh tozdih z ustrezno štipendijsko politiko ter, pri novih zaposlitvah zaposlovali predvsem delavce s končano lil. ali IV. stopnjo ustrezne smeri in manj takih, ki nimajo poklica. Zaenkrat to ni mogoče, saj imamo premalo kadrov in zaposlimo, vsaj v TOZD Konfekcija Mozirje, vse delavke, če jih le uspemo dobiti. Stanje je precej drugačno v TOZD Konfekcija Šoštanj, kjer se je na zadnjo objavo za zaposlitev petih delavk prijavilo kar 69 kandidatk. Vendar je bilo zelo težko izmed vseh prijavljenih izbrati pet ustreznih delavk. Priredila A. Britovšek VESTI LJUBLJANSKE BANKE SPREMEMBE PRI DOVOLJENJU PREKORAČITVE STANJA SREDSTEV PO TEKOČEM RAČUNU -LIMIT Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje obvešča imetnike tekočih računov, da veljajo od 1. februarja 1988 naslednje spremembe: 1. Imetnik tekočega računa lahko vloži v enoti banke, kjer ima tekoči račun prošnjo za odobritev prekoračitve sredstev na računi, katera preneha veljati s 1.1.2000 oziroma prej, na podlagi pismenega preklica ali pa v primeru sankcij za negativno stanje po tekočem računu. 2. Banka odobrava prekoračitev v višini 60 % povprečnega priliva sredstev na tekoči račun za vsakega prosilca posebej, vendar je najvišji znesek 300.000,— din (doslej 60.000,— din). 3. Višina odobrenega limita se spreminja dvakrat letno, imetniki pa bodo o spremembi obveščeni z izpiskom po tekočem računu. Politična šola v Nazarjih Občinska konferenca ZSMS je 15. in 16. januarja organizirala mladinsko politično šolo v Nazarjah za vse osnovne organizacije iz doline. Udeležili sta se je tudi predstavnici Elkroja. Obravnavali so trenutne aktu- alne probleme, ki mlade zadevajo še bolj kot starejše. S pomočjo ljubljanskih seminarskih izvajalcev so razpravljali o ekoloških vprašanjih, kmetijstvu in zunanji politiki. AB ZAHVALA Ob boleži izgubi drage mame, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za darovano cvetje, izrečene besede sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Mija Stopar BLIŠČ ALI BEDA MODNEGA SEJMA Vtisi naključnega sejemskega obiskovalca Že nekaj časa poskušam urediti vtise z letošnjega modnega sejma, a mi do zdaj še ni dokončno uspelo. Najbrž zato, ker sem si domišljala, da bom dobila odgovore na svoja vprašanja o tem, kako bomo letos oblečeni, katere bodo modne barve in koliko se bo v ta namen izpraznil žep, saj človeku ni treba spraševati strokovnjaka, da oceni, koliko bo stalo kakšno oblačilo. Vse moje vnaprejšnje želje in pričakovanja se — milo rečeno — niso izpolnila in če si privoščim še malo nesramnosti, dobila sem občutek spektakularne cirkuške zmešnjave. Pa ne samo jaz, ki predstavljam laičnega opazovalca sejma, tudi ljudje, ki modo profesionalno obiskujejo, so bili malce zbegani. Sprva so hvalili, nato kritizirali, kot bi se hoteli maščevati za poprejšnjo hvalo. To je na splošno ena neprijetnih značilnosti ljubljanskih sejmov mode. V letošnji zmešnjavi barv si ni mogoče predstavljati, katera bo dopolnjevala katero. Še vedno je bilo veliko črne kombinirane z rjavo, belo ali nenavadno opečnato. Rdeča je še vedno kričeča, rjava medli, prehaja v drap in bež odtenke, nekaj je še naveličane sive in za kanec rože. Modra še ne odhaja iz mornarskih kombinacij, bele nismo zasledili skoraj nič, tu in tam ostaja še majčkeno zelene. Nekateri so ponudili še nekaj fluorescentno rdeče, citronsko rumene in travnato zelene, predvsem Toper na svojih kombinezonih. Ves pastelni in fluorescentni barvni kolaž pa je bil bolj ali manj izdatno posut z bleščicami, srebrnimi in zlatimi tiski, kar me je nenadoma popeljalo na sanjske večerne zabave v stilu Dinastije. Saj ne rečem, čudovit je pogled na takšna oblačila, toda takoj se ti vsiljuje vprašanje, kdo si jih bo lahko privoščil. Imeti bo moral veliko denarja, manekensko postavo, mladost in možnost obiskovanja večernih prireditev ter vstopa v tako imenovane elitne kroge. Ker pa v naši dragi domovini ni ravno veliko bogate smetane, vsaj ne bi je smelo biti, bo tovrstna moda pri naših plitvih žepih ostala, na žalost, neizživeta. No, nič se ne bojte, da boste cedili sline ob bogatih izložbah, saj večino blaga, ki ga je sejem pokazal, tako ali tako ne bomo mogli videti ali kupiti v naših prodajalnah. V „špico" letošnjega sejma nedvomno sodi M-club iz Titovega Velenja. Ko sem zagledala njihovo stojnico na zelo posrečenem prehodnem mestu, me je nekaj spomnilo na breskov cvet. Morda potiskana moška srajca, katere osnovna barva je bila približno v pastelnem roza cvetnem tonu, vsekakor zelo neopredeljiva pri reflektorski svetlobi, ki jo je osvetljevala. Prav nevsiljivost nežne pastele, mehkoba materialov, udobnost krojev, drzne kombinacije ter vseobjemajoča brezbrižna ležernost je vžigala pozornost za AGENT stil, kot so ga sami imenovali. Ko smo že pri agentih oziroma detektivih moramo omeniti izjemno lepo kolekcijo klobukov Borsalino iz škofjeloškega Šeširja. Leseni ožgano potiskani zaboji so z navidezno nametanimi klobuki tvorili eno izmed najzanimivejših scen. Cd modnih dodatkov je poleg Šeširja izstopal samo še Ga-lant. Mura je bila odlična kot po navadi. Labod je predstavil obilico bluz in kril z bogatimi volani, bleščeče okrašene komplete, ki za ulico in dnevno svetlobo niti slučajno niso primerni. Na splošno so bila tako krila kot obleke obvezno kratke, v najdaljšem primeru spuščene do kolen. Resnično me zanima, kakšna bo poletna cesta. Bo res vsa frfotajoča in veselo kratka? Obeti so veliki, zatorej postavne mladenke čim več tekajte in telovadite, da vas trdovratna kratkokrilna moda ne bo dohitela nepripravljene. Zanimiva modna posebnost, ki bržkone pri nas nima velike perspektive, so bile kratke balonaste hlače in krila -Hobble skirts. Pletenine so letos razočarale. Z izjemo Almire ni bilo nič bistveno novega. Trend, ki ga je poleg mornarskih kombinacij predstavila, se imenuje OLIM-PIC in je z ostalimi oblačili ter nakitom ves olimpijsko obarvan. Naše delavke MINKA HODNIK Brez dlake na jeziku je tale naša Minka in sploh je ničesar ne vrže iz tira. Najbrž zato, ker tudi sama vse hitro „vrže" iz sebe in prav nikogar se ne boji. Kaj je torej zanjo aktivna ženska? „Biti mora uspešna na delovnem mestu in doma. Če ima človek veselje do dela, zmore hoditi v službo in marsikaj postoriti še doma. Na koncu tudi za druge dejavnosti ostane čas." Usnje je vedno hvaležen material in tudi pri nošenju se tako obnaša. Toko, Utok, IU Vrhnika - paša za oči, tako po modelih kot po scenah. Nekoliko ekstremne naravnanosti je bilo zaslediti pri študentih oblikovalne akademije. Za njih bi veljalo: Mlad, torej drzen. , Še beseda dve o ostali sejemski ponudbi. Najprej naj omenim Bombažno predilnico in tkalnico Tržič ter blejsko Vezenino. Pokazali sta čudovito nežne posteljnine s prekrasnimi čipkastimi dodatki. Razveselila sem se tudi žameta pri Varteksu, a glej ga zlomka, nikjer drugje ga ni bilo videti, čeprav bo v prihodnjih sezonah gotovo igral eno prvih violin. Jeansa tudi ni bilo kaj, kar pa ne pomeni, da bo izginil. V tujih prodajnih revijah se pojavlja zopet na mnogih straneh. Ne smem pozabiti tudi Tovarne nogavic iz Polzele, ki nudi vedno večjo paleto svojih izdelkov za zmeraj bolj zahtevne in prefinjene odjemalke. Enako velja za perila Beti, Sane in Pounja. V celotni zmedi letošnjega sejma bi bilo vredno omeniti še marsikoga, drugega spet zamolčati. Toda okusi so različni, sejmi pa tudi. Smernice, ki jih tokrat ni bilo ali so bile zelo grobe, ne morejo biti sejmu v ponos. Občutka, da se vsi nekako lovijo in po malem dolgočasijo, se še vedno nisem znebila... Kot da so modni ustvarjalci nenadoma izgubili nit in preselili turobne duše ali visokoleteče ideje v svoje kreacije. A nič ne de. Kupoprodajne pogodbe za njihove kolekcije so že zdavnaj podpisane in kaj si lahko želijo boljšega. A. BRITOVŠEK Kateri konjički vas navdušujejo? „Sem aktivna članica CB sekcije Nazarje. Radioamaterstvo je res lepa dejavnost, če jo uporabljaš v dobre in pametne namene. Zadnji kontes (vspo-stavljanje vez) smo na primer imeli ob 40. obletnici Elkroja. Poleg tega mi je v veselje šivanje za družino, rada pa tudi pletem ter izdelujem gobeline." Kar malo se začudim. Toliko dela in toliko volje na enem mestu— v njeni osebi. Le kako ji to uspe? Oh, seveda! Na moža smo pozabili. „Z možem si deliva delo, saj sva oba v službi. Pomaga mi pri gospodinjskih delih in v veliko pomoč mi je, kadar sem utrujena od napornega delavnika v tovarni. Monotonost dela človeka precej izčrpa. Včasih pridem iz službe psihično čisto uničena. Tedaj se z možem pogovoriva o stvareh in po- iščeva skupen jezik. Tudi 18—letni sin mi pomeni oporo. Ste slišali fantje in možje! Hvale o njem še kar ni konec. ..Včasih se zgodi, da moramo delati po več ur kot navadno. Takrat je dan in dom prepuščen možu, saj ve, da se vračam utrujena." Kdaj potem sploh še najdete urico pravega počitka, sprostitve... „Če si zna ženska delo prav razporediti, lahko ima vsak dan kako minuto časa zase. Jaz tedaj berem časopis, lep roman ali gledam dober film na televiziji. Tu in tam sedem za svoj CB aparat in se pogovarjam s prijatelji in prijateljicami. Kako reagirate, ko se na delovnem mestu kaj začepi, kot pravimo. ,,V tovarni sem zadovoljna, rada prihajam med sodelavce. Z njimi uspešno rešujemo težave, ki se pojavijo. Največkrat razpravljamo o plačah. Mislim, da naš trud in garanje nista vselej dovolj nagrajena. Imam občutek, da je razlika v osebnem dohodku med nami in vodilnimi delavci prevelika. To bi se dalo uskladiti, če bi naše želje in zahteve naletele na plodna tla..." Morda še kakšna želja? „Ja! Želim si, da bi ustanovili ženski pevski zbor, v katerem bi delavke obeh izmen rade sodelovale." Tako torej Minka, sicer tudi članica delavskega sveta in marljiva delavka, tako kot so marljive vse v Elkroju. Tudi pri obveznem vprašanju, kaj ji danes pomeni praznik žena, ji ni zmanjkalo besed, malo grenkobe je pa le ostalo. „Nisem kaj prida ponosna na dan žena. Nekje v sebi ga čutim, a ga ne praznujem v gostilni ali drugje... Zadostuje mi, če mi mož ali sin podarita skromen šopek in mi pomagata pri domačih opravilih. Ta dan mnogi moški izkoristijo za pijančevanje. V moji družini tega ni!" Budnemu očesu modnega Kakšna smolal Nobenega kupca, naj vas potolažim, prodajalna še ni bila odprta, oblikovalca ničesar ne uide. Čim bolj prazno skladišče, je bila novoletna želja enega izmed delavcev. Nemara bo ob sedanji rekordni odpremi blaga uresničena. MLADOST Mladost odnesejo ti oblaki, ne pustijo nobene sledi, oh, ko bili še mi bi taki, da našli bi nazaj poti. Toda veselje še vedno je v nas, sanjam pustimo domišljijo, saj tudi za nas prišel bo čas, ko življenje nam ponudilo bo iluzijo. Mi čakamo... s srečo v roki, naše želje plavajo... Mi premišljujemo... kaj bo z našimi otroki, saj že sedaj življenja ne marajo. Mi vse lepo jim želimo, saj življenje je znanost in kultura... srečo prihodnosti pustimo... mati narava je mati natura. Pustimo mislim sanje... Pojdimo skupaj v svoj svet, ne pustimo, da kdo nosil bi naše sanje, saj v prebujenju vlada sam nered. Zaupanje v samega sebe je uteha, prihodnost le še malo je svetla... toda prava je skrivnost uspeha. Joja — Vstopite, tovariš direktor, naša otroka vas nestrpno pričakujeta. Kot zemlja rodna da se spremeniti, tako življenje naše nas pusti kloniti. Ona vedno sebi v tolažbo je ukazovala, toda bolezen njega zelo resna je postala. - II - V njej vedno seme upanje je tlelo, ni vedela, kako življenje bo hotelo. Njega je bolezen čisto spremenila, saj celo njegovo telo bila je bolečina. - III - Kruta bolezen naredila je svoj konec, ko ob devetih zaslišal se je zvonec. V zadnji minuti za roko ga je držala in vse čisto drugače je jemala. - IV - Toda zaslišal se je krik žalosti in bolečine, kot da to nikdar ne mine, ni mogla verjeti resnici, da izgubila moža je po krivici, - V - Sedaj hodi na grob njegov vsak dan in ne razume, zakaj tako je oddan, solze ji močijo upadla lica, in nihče ne sliši njenega ubogega klica. TAKO BO ZEMLJA RODNA ŠE ZORANA... ONA PA OSTALA BO VEDNO SAMA.. - Počakaj predno pokličeš vodoinšta-laterja, rada bi izkoristila priliko in preverila ali hladilnik res drži 200 litrov, kot so rekli... Celje - skladišče D-Per NAGRADNA KRIŽANKA 192/1988 5000001223,1 COBISS a CESTitKA ZA § . MA«CC % Nrn/fci JfolN/K CVfT/Cf) mežika- NJE lv$wnv. MEZI«) Hoh Jek j ve;j^ Ml «41 /|N 19RA, NAIREto VRTAVK*) SESTAV)! Niko fe RvjKo žfNSKo JhE- DIREKTOČ ivqw OK09JE Raohonij* NAlVEtll SEJALEC MEST© V M61RIM E"not4 PiS<)TCi) 1vAN ERMENC G11 K A flh.ivfL 9R2AVA ISMNO RDEc I + IRMAM MARUA BAJEJKH Ut* IR UŽlv^ Mf)MIL SUKftR. tehnike ZVOJKOH *— cEc, KRiST*) NEK«)0 ZOLAJEV/) P«Ahq TvJt' , M. IME K« C 'In J61EFA, HASLI u J JL0Ve>i. ZRNO Nt©KJWf 9EL BdK CLOVf^ol MoTolt TfMJovjj oi Rvf/<0 HoiKo ime: VRSTA fRolEK-cutf „ NA v RT splet LAS 'tfO ItOLKr PEL uveuAk foLhE«. : ;|t d !ST<| tatinski Fm*)- i Nagrade: 1. nagrada: 15.000 din 2. nagrada: 10.000 din 3. nagrada: 5.000 din 4. nagrada: 3;000 din