Izdanja za petek 8. januvarija 1897.
3. Številka.	(T Trat*, ▼ fetrtak iTikr dao 7 jaaavarija 1897)	Tečaj XXII.
„JiDIIVOBT4'
tak«]s pa trikrat u	t Uit* to*
4aajih ek tovklh,
ia McbotAh. Zjatraaja iadaa.i« i« haja ob ft. ari zjatraj, raaarao pa ok 7 ari Tačar. — Okajaa iidaijf ataaa ;
aa Jilntiii« . 1. 1.—, iavM Atrtrij* t. l.b* sa tri ■•«•' , . , 1,— . , , m H ut« , . „ i- , ■ . •—
U T«» Idto . , , H, - .	■	. 1* -
Naroinlaa I« platavaU aaproj ■■ uriiki fcroi pillazaaa aaraialaa M aprava M
Mira. '
Naaaai**« *ta?ilka »a 4akivaja ▼ pia-lajalaioata tabaka » Irtht »• 3S ara. iavaa Trata pa A »»*.
EDINOST
Oflaai aa aaiaoa pa tarifa v patit«; aa aaalara s 4akaliaai trkanat ia plataja praatar, kallkar akaaga ravadaik TratU. Failaaa. amrtaiaa in jaraa aahvala, Ar,-ataii aglaai itd. aa laianaj* pa pogadbi.
Tai 4apiai aaj ■• paiiljajo aradalitv* aliaa Caaaraaa it. 13.	piama Bari.
kiti frmakataaa. kor narf^nkovaaa aa aa •prajaaaaja. Rakopiai a^aa vraiaja.
Varataiaa. raklaataaij^ 'jćrPkflaa« apr«-
itvm alioV' Vlolii
aprMvnii/"
pi»-
aala kit. 3, l[. aadst. Nara4*iaa ia aglaaa ja plaiavati laaa Trat, *)<lprta rakiaaaa «ij« •• praata poitnia«,
fl 11
km.
,9 •4*m»—i )*
VABI
O
na Javni narodni shod,
ki ga sklicuje pol. dru&tvo „Edinost"
▼ gostilni gospođa Ivana Sancin-Sira (kampanja Kronest), pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji.
v nedeljo, dne 10. januvarija ob 3% uri popoludne.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico.
3.	Eventnvelui predlogi.
Tržaški in •količinski Slovenci!
Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem tndi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove. kar mu je na srcu. Politično društvo ,Edinost" sklicuje zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tsko izvedo bodoči poslanci, česa teli iii zahteva ljudstvo.	Odbor političnega društva „Edinost\
Javni shod
pallt. druitva »Edinost* dne I. januvarja 1897. v Bojanu.
(Dajje)
Zborovalec Ivan Marija B o 1 e ae je o-glaiil o točki „eventuvalni predlogi" : Le par be-sod bi hotel spregovoriti o našem šolstvu, ki je terea „zmešano". V IV. italijanskem oddelku se podueuje slovenski po trikrat na teden. Saj so velika večina otrok Slovenci. Ali kako s« zanimajo za ta pouk? Od 50 otrok jih sahaja komaj 10—13, a nikdo jim nič ne reče zaradi tega. To je žalostno. — Ali kako se postopa na drugi strani! Kadar pa je v slovenskem oddelka pouk v italijanščini, gorje otroku, ako zamudi. Stariše in o-troke gotovo zadene kazen. Kam jadramo torej, ali res jadramo v Afriko ? Priporočal bi torej odboru pul. društva »Edinost*, da nam pomore v Um pogledu in predlagam, da bi se sklenila reso lueija v tem zmislu. (Pohvala).
Predsednik M a n d i Č: Jaz menim, da bi bilo najbolje, ako bi se gospod Bole pridružil resoluciji, ki jo je dopoilal danes gospod Pertot Andrejev iz Barkovelj in ki ae glasi:
PODLISTEK
Fromont mlajši & Rislcr starši.
ROKAV.
— Fraaaoaki apiaal AlpHOBSS Daudet, praložil Al. B. —
Med tem, ko so plesni gostje mnogobrojno dohajali, mešajoči se med tiste, ki so bili povabljeni na obed, med tem, ko je orkester ubiral svoja glasbila ter so se z lernjoni oboroženi plesalci ko-šatili pred belimi toaletami nestrpnih damic, ube-je bil ženin, oplašen od vsega tega preziranja, s srpjim prijateljem Planuaom — Žigo Planuiom, trideset let že blagajnikom hiše Fromontov — v malo, s cveticami okrašeno galerije, čigar z ovi-jajočmi ne rastlinami natisnjene tapete delajo zeleno ozadje za pozlačene dvorane Včfonrjeve. Tam sta bila vsaj sama ter sta si lahko kaj povedala.
.Žiga, stari prijatelj... jaz sem zadovoljen..
Žiga je bil tudi zadovoljen, a Risler mu ni dal časa, to izgovoriti. Sedaj se ni več bal jokati, sedaj je vzkipelo vse veseljt »jegovega srca.
sPomisli vendar, prijeli) moj!... Kako je to čudno, da je dcklics, kakoršna ona. hotela imeti ravno mene! Saj jaz vendar nia^u lop, ju tega pač ni trebalo, da m\ je tista ienlčina davi to
Zborovalci na shodu polit, društva „Edinost" v IV. okraju tri okolice odločno protestirajo proti krivičnemu lovu na slovenske otroke od strani magistrata, ter prosijo slavno vlado, da odpravi to krivico.
Zborovalec K a m u i č i č : Čuli ste najvaž-nejo in najžalostr.ejo tožbo — tožbo o šolstvu. Šola je najvažneji činitelj. V šoli prihajamo do spoznanja samega sebe, si nabiramo naukov, spoznavam« verske resnice, se učimo ljubiti narod in svoje roditelje. To važnost Šole pozna prav dobro tudi naš mestni magistrat, Do leta 1868 je bil res nekak .mir". Ali zakaj ? Ker so bili okoličani neredni in si niso znali pomagati proti učenim možem na magistrate. Ko pa se je tudi med Slovenci zapričelo narodno gibanje, jel je magistrat paziti še pesebno, da Šola v okolici ne bode nudila prave narodne vzgoje in uklenil je v šole pod svojo voljo. V ta namen je jel pošiljati svoje ljudi na okoli-čanske šole, ljudij, ki provzročajo, da so te šole zmešane. Slovenski jezik se krati na teh šolah, ker učitelji sami ne znajo tega jezika. Zasnovalo se je lovenje na slovenske diše. Tolovenje se ue neha do smrti. Nedolžne otročiče silijo v laške vrtce. Potem, ko dospe otročičl do blizu 6 leta,
povedala — to sem že sam vedel, brez nja. Vrhu tega mi je dvainštirideset let... In kako je mična! Bilo je toliko drugih, med katerimi bi si bila lahko izbirala mlajših, prijetnejših, o mojem ubogem Franu, ki jo je tako ljubil, se ne govorim ne... A teh ne I ona je hotela svojega starega Rislerja... In do tega je prišlo tako smešno... Dolgo časa sem jo že videl vedno žalostno in v«o izpremeivjeno. Mislil sam pač, da malo grenke ljubezni tiči v tem... Z materjo sva iskala ter ai ubijala glavo, da bi uganila, kdo bi utegnil biti... Kar je nekega jutra gospa Chfcbeova prišla v mojo sobo ter je rekla vsa solzna: ,Vi ste, ubogi prijatelj... Vi ate tisti, katerega ljubi«. In res sem bil jaz tisti, jaz!.. He, kdo bi se bil kdaj to mislil ?... In kako je to čudno, da me je v jednem letu dvakrat doletela tolika sreča... najprej družnik hiše Fromontov, potem pa mož Sidonije... O!..."
Ta bip se je pri vrtel v mali salon plešoč par, nošm od takta šumne, drsajoče valčkove melodije. Bila sta nevesta in Rislerjev družnik, Geor ges Fromont, oba jednako mlada, oba jednako elegantna. Razgovarjala sta ae poluglasno, vkle-paje besede v ozke kroga valčkove
.Vi se lažete"... ja dejala Sidonija mulo bleda,
vsprejmejo ga v šolo, tudi če nima še zakonite dobe ako hoče vstopiti v italijanski oddelek, samo da polnijo italijanske rasrede. Drugače postopajo glede na sloveuske šole. V poslednjih je strogo prepovedano vsprejemati otroke pred zakonito dobo. Učiteljstvo se ne ene ganiti, ker je odvisno. Ako bi bil nčitelj toli drzen, da bi hotel poučevati na zdravi pedagogiški podlagi, hitro bi bil pozvan na odgovor. Učitelji so le sence. Ako delajo sa magistrat, ali vsaj molče, imajo mir. Ako bi dobili okrajne glavarstvo, bi dobili z istim tudi okrajni šoiski svet. Iu skrajna potreba bi bila, da se nebajo sedanje tužne razmere, ki nam vzrejajo ljudstvo, ki samo ne ve, kaj je. To so bolne razmere, ko nam pošiljajo učiteljev iz hribov triden-tinskih (Vrisč in klici: Vanzetta f), učiteljev, ki izrivajo tudi iz cerkve naše sloveuako petje, ki raz-narodujejo naše otroke. Taki imajo seveda vao veljavo na magistratu in dobivajo ce!6 doklade in morda še kako peterožarno zvezdico po vrhn. — (Pokvala).
Resolucija Bole-Pertotova se je vaprejela soglasno.
Zborovale« E n e n k e 1: Prijatelji Slovenci! Želeti bi bilo, da bi nam vsako leto doneslo zboljšanja toliko naših političnih, kolikor tudi gospodarskih odnošajev.
Ali pa se ree čutite zadovoljne ? Ne vernjea. — Česa moramo v prvi vrsti želeti mi Slovenci f Osvoboditi se hočemo nasilstva, ki nas sleherni dan zasramnje na javni ulici, v naši lastni hiši. (Berne pritrjevanje.) Mi okoličani moramo zahte« vati, da se povsem jednako postopa znami kakor z meščani, toliko v političnem, kelikor v gospodarskem pogledu. Ali ne nosimo tudi mi istih bremen ? Zato vam pravim: čas je tu, da združimo svoje vrste. Ako Ijnbite svoje sinove, o čemer sem uverjen, postavite se na noge v zakoaito borbo zoper nepravičnost! Združimo s« v plemenito obrambo načela naroda. Da Čujete, kar je rekel neki veliki francozki filozof: Nar>>d slovanski je bodočnost naše stare Evrope! Poglejte, kako plemenito je srce slovansko! Kar se doitaje pleme-
a vedno s cah.
tistim rahlim nasmehom na ustni«
In on, št: bledeji od nje, je odgovoril :
„Jaz se ne lažem. Moj strijo je hotel ta zakon. Bilo mu je umreti... Vi ste bili odpotovali... Nisem se upal odreči...
Risler je od daleč občudoval to dvojico:
.Kako je zala! Kako dobro plešeta !..."
Ko pa sta ga opazila plesalca, spustila sta se drng drugega, in Sidonija je naglo stopila k njemu :
»Kaj ? tukaj ata? Kaj pa delate tukaj?... Povsod vas iščejo. Zakaj pa niste tam?..."
To govorč mu je z mičnim kretanjem nepo-trpežljive žen« naredila na kravHti nov vozel. To je Rislerja vzradostilo, in skrivaj se je nasmehnil Žigi: ves srečen, čuteči to malo roko v rokavici na svojem vratu, ni opazil, da so ae drobni prsti tresli.
.Dajte mi roko*, je dejala potem in odšla sta v salone. Poleg njenega dolgega oblačila z belo vlečko je bil Rislerjev nemoderni in slabo prilegajoči se frak še bolj kmetiški, a trak se ne da popraviti kakor vozel na kravati: treba ga je bilo torej pustiti, kakorien je bil. (Prida ia.)
niteg* ćutstvovauja, nas prav uič ae nadkriljajtjo i Ifi drohtiničantvo, izgubile so pouos o veljavi uasi sosedje.	, 14 i	ž:*lj«, in V tem, ko ruski narod tor-
Nujuo in potrebno ji, da bi se v velikom ! žr-*i»oje v politiki in napredku kulture, ponižnjejo številu snovale slovenske šole, zato, da se ne bodo 1 se naš* «lovai1ske stranke, kakor da bi ne bilo za poitalijančevala naša kri. Kako naj se povzdigneta i r vf <1 rti goga sredstva, nego — jarem! Ko bi bili
Hiovainki narodi zreli dovolj, napraviti tabula rasa, po juhi »i bi S ukin zastopstvom, da bi nikdar već ne v<*t«lo in narodom zapravljalo prevažne interese v dobi, katera je za te interese kazala letos jako ugodim Žal, d« iina eislitaveko Slovanstvo premalo dejanski nezavisnega novinstva ; poslednje ne gode, da bi plesali poslanci, temveč pleše, kakor se ljubi gosti rainiin psevdovoditeljem 1
Kakega poslujočega voditelja, kakoršni so tiili Člani Martinic, Palackj in še Rieger, cislitav-ski Slovani sedaj v obče nimajo, še manj pa takega, ki bi znal po skupnem programu in taktično dru-liti slovuuske stranke. To je tudi mnogo zakrivilo, ia so slovanski narodi razdejani, in da so njih stranke zls.-ti leJ js toliko nizko padle v cislitav-skem skupnem parlamenta. Nesposobnost za ob-ee stvari je dalje zakiivila, da cislitavski Siofani ni-m niti letos zasnovali posebnega osrednjega publicističnega organa ter no tako ostali brez vsake skupne brainbe. Pač pa so neposredno ali tudi mi i posredno odobrili tndi letos povišani dispozicijski ne bo- fond osrednji vladi, da more poleg dragih sredstev tudi s tem pomočkoin snovati in podpirati novine ss oje vrste. Te novine po svoje tlačijo vsako .radikalno" poja»ijenje slovanskih strank in zagovarjajo oboo protislovansko politiko in na znotraj ie vedno znani stari „liheralni* sistem.
Torej vladi, ki si itak sama more pomagati, znajo meriti slovanske stranke velike vsote za ofi-cijoani tisk ; sebi pa ne znajo vstvariti niti organska, ki bi vsak teden zavračal stvarno, kar za-greše vladni in drugi protislovanski listi. Taka je bila sebičnost, in kratkovidnost slovanskih strank tudi letos glede na posebno položenje še veča, nego prošlih let. .Zmernost- se priporoča, .zmernost je zavladala v krogih slovanskih novin in dej atelje v, in »radikalstvo* je izgubilo v parlamentu
naša kultura in naše slovstvo, ako naši otroci za hajajo v italijanske šole? Slavni angleški pesnik Sheakspear je rekel: Razvoj naroda se zrcali v njega literaturi. Nlkdo nima pravice, da bi drugim narodom usiljeval svoje šege, svoje obiraj« in svoj jezik, lu gorje tistemu narodu, ki si pušča ulijevati! Mi smo Slovenci, naši sinovi naj ostanejo Slovenci in mi hočemo umreti kakor Slovenci. (Frenetično ploskanje in živio-klici.)
Josip K a t a 1 a n : Res ne vem sam, kako bi začel. Pa saj ne treba mnogo govoriti, saj vsi poznate naše razmere. Vsi veste, kako so izbacnili društvo „Zarja" it cerkve. Znani učitelj Vanzetta je hotel upropastiti to društvo, toda ni se mu posrečilo. Ua mož dela v smislu izreka, ki ga je bil storil neki v;ši uradnik na magistratu : ko bodem© imeli duhovne in učitelje v svojih rokah, bode okolica naša. Tako daleč smo že, da se na pokopališču n/.M.-kem odurno odklonili mal spomenik na grob nekega otročiča, ker je bil napis slo venski. Proti lakemu postopanju moramo odločno nastopiti. Kaj niti svojih mrtvih demo smeli ec častiti ? Veste tudi, kaj se je zgodilo minolo nedeljo, povodom nekega pogreba. Oblasti so uaiii dovolile vse, župnik t>a zabranil. (Vrisč.) Tod« luištvo se ni uklonilo, čeprav je moralo vse lind-ivo stati na hudi buni. Predlagam torej nastopi i p o' est:
XIII. javni shod v Rojanu, sklican po pol. društvu .Edinost dne 1. januvarja 1897. odločno protestu je proti postopanju župnika Jiirce nasproti veliki večini župfjanov slovenske narodnosti ter prosi udauo prec. škofijski ordinarijat, da ukrene potrebno, da se vrnejo fari rojanski stare
pravice ter s leni doseže prejšnji mir v tej fari.
Slovani leta 1896.
(Zvriatek.)
A vstro-o merske Slovane je vedno primerniše poštevati brc/. Poljakov, ker poljsko plemstvo je sposobno jeo i n o zato, da tlači vsak v/Jet alovan-kih strank, ludi letes je Mo le redko naključje, . da bi se n< bile poti ostalih Slovauav križale s poljskimi. Pravo soglasje je bilo letos med osta- j limi Slovani našega cesarstva v tihih ali glasnih protestih proti urabljenju in zlorabljanju umišljenega in dom -djenega madjarskega nuknija. Slo- i vausko dijnšivo je bilo prvo, ki je uajodločniie izrazalo se proti mileniju. Za dijaštvoiu po so stale množice si« vauskega naseljenja in »o tako one po- ! pravljale, kar so zanemarjale pailameataiue stran- . ke. A tudi <<u<*ledi\je so soglašale v teiu, da po-godba z Ogersko se mora zasnovati drugače, nego ! je velji.ia doslej. Načelno proti duvalizmu so se | obračale le nemške antisemitske stranke, v tem ko j so vsled svojega oportunizma slovaii.tke stranke i omejile se na Agolj ekonomiško stališče ter s tega 1 stališča uprle se proti dosedanji kvoti, proti carin- j ski in trgovinski zvezi in nekoliko tudi proti privi- | legijem, ki j li imajo Madjari pri avstro - ogerski banki. Nezakonitosti in krutosti madjarsko - židovskih gespodarjev ob državnozborskih volitvah pa uže niso našle slovanskih strauk slozuih, in tu so izpoluili jedino nemški antisemiti svoio dolžnost, ko so najstrože obsodili inadjarsko korupcijo, razkrito uajbol) ob istih volitvah. Tako ^o ostali oger* ki Slovani ludi letos bez prave moralne pomoči od tostranski li Slovanov, in v tem pogledu so se za-groših najbolj Mladočehi, ki so popustih točko moralne in kulturne vzajemnosti avstro-ug«r*kih Slovanov. Ti Aliadočehi žanjejo sedaj najtoplejšo zahvalo celo po velikonemških listih za izjavo v drž. zboru, da pri poznavajo trozvezo iu s« omejujejo zgolj na prijazna odnašanja avstro-ogerske diplomacije k Rusiji.
Dosedanji nimbus prave slovanske strank« so letos Mladocein izgubili, iu to je posledica njih separatizma in nesposobnosti, da bi bili privlekli k sebi drnge slovanske straake in tako vstvarili kompaktni klub, zastopajoči skupne interese cislitavskih Slovanov posebe in moralne interese avstro-ogerskih interesov v skupnosti.
Slovanske stranke so letos prodale važno nasledstvo ne za dano, temvsć za obećano in niti ne gotovo obećano lečo 1 Uklonile so tilnik za dvom-
poslednje sledove. Z .radikalizmom- v grob, z .-zmernostjo' na površje l To je geslo vladnih glasil in organov slovanskih strank na novo 1.1897 !
No tolažba,, kakor za druge narode, je tudi za slovanske v tem, da se množe po številu, da si duh vedre veduo bolj, da se krepe gmotno in kulturno, da se pošteviyo vedno širše množice Te muožice so pridobile tedi v pogledu na avstrijski osrednji parlament novo politiško pravo, in če bode od začetka kaos vsled veće udeležbe v zastopstvu veči, naposled se vrenje izčisti, in dobiček bodo imeli le narodi, samovolja voditeljev pa se v toliki meri zmanjša, in tudi vlade bodo računile v veči meri z zastopstvom mas, nego z dosedanjimi skupinami posebnih interesov; vsaj v tem pogledu ni bilo letošnje leto neugodno, in je perspektiva za bodočnost vsekakor tolažilna. Boji pa čakajo i nadalje slovanske narode^ zato pa bode pred vsem toliko potrebniše vzgajanje značajev, možatosti, odločnosti in ne le razumove modrosti.
Bodi leto 1897 na vse odlooilne strani u-godno.	_____ ,81. Svet'.
Iz Ljubljane.*)
Dne 3. januvarja 1897.
Cenjeni Vaš list je objavil v zadnjem času nekoliko dopisov iz Ljubljane, ki se večinoma ba-vijo z narodno stranko in njeno politiko, zlasti pa z vprašanjem uličnih napisov v Ljubljani.
Dopisnik pravi, da nemškutarstvo na Kranjskem zopet vzdiguje glavo ter namigava, da je tega kriva politika .narodne stranke*, ki baje ne brani dovolj odločno slovenskih interesov. Slovenci, živeči v pokrajinah, so dovzetni morda za taka podtikanja, ker nimajo priliko neposredno opazovati naših razmer in našega položaja in jim torej manjka ona podlaga, katera jedina daje poroštvo ( za nepristransko iu objektivno presojanje politike t „narodne stranke*.
R<'s je, da se je s stranko veleposestnikov v deželnem boru kranjskem sklenil nekak modus vivendi, ki pa je bil opravičen tem bolj, ker je znano, da je klerikalna stranka, ki si je bila pri-borila o zadnjih deželnozborskih volitvah nekoliko
•) Ta dopi« >m« pr.jeli iz kroSor .narodno stranke' na Kranjskem in ga objarljamo, držeći *e naSela, da onomu, ki j« bil obdoliun, ni ametl kratiti priUke, da ao Bazarja
novih mandatov v kmetskih občinah, nameraval ▼ prvi vrsti podkopati upliv in delovanje „narodne strankt' ter uničiti sploh vse napredno gibanje. Nakane klerikalne stranke so bile jednako opasne slovenskim kakor nemškim naprednjakom. Umevno je torej, da se je tudi lahko našel modus za skupno defenzivo. .Narodna stranka' je vsprejela to sknpno defenzivo, in da je ravnala prav, pokazali so uspehi deželnozborskega delovanja. Nasproti napadom, ki se ponavljajo v ljubljanskih dopisih »Edinosti*, p t je treba izrecno konštato-vati, da „narodna stranka* kompromisu z nemško stranko deželnega zbora kraojskega ni žrtvovala niti jedne točke narodnega programa.
Nasprotniki »narodne stranke* izkoriščajo T svoje namene zlasti sklep občinskega sveta ljubljanskega, s katerim je le-ta odklonil dr. Grego-riča predlog, naj bi se napravili ▼ Ljubljani sama slovenski ulični napisi, in naj bi se še enkrat provocirala razsodba deželnega odbora, ki je — kakor splošno znano — pred dvema letoma razveljavil mestnega zastopa sklep glede samosloven-skih napisov. Vsled one razsodbe je dal napraviti mestni župan gospod Hribar za novo otvorjene in pa v zadnjih letih prekrščene nlice in trge dvojezične napise,a tako, da se nahaja slovenski'napis na prvem, nemški pa na drugem mestu ter da so črke slovenskega napisa v razmerju prebivalstva petkrat večje nego li črke nemškega napisa. V mejah, katere je določila razsodba deželnega odbora, je to korak, ki pač ne govori za ono popustljivost „narodne stranke" nasproti nemškemu elementu, katere ljubljanski dopisnik „Edinosti* ne more ostro dovolj grajati.
Dr. Gregoričn, katerega stranka je tačas, ko se je „narodna stranka* odločno potegovala za sainosl o venske ulične napise ▼ Ljubljani, katere je, kakor znano, nasvetoval sedanji žapan, provzročila znano razsodbo deželnega odbora; istemu dr. Gregoriču, ki tačas ni imel besedice v prilog samo-slovenskim napisom, temveč je z vso vnemo žago* varjal dvojezične; istefou dr. Gregoriču danes ne ugajajo napisi, ki jasno pričajo o snperijoriteti slovenskega elementa v Ljubljani, marveč isti dr. Gregorič hoče, da se mestni z stop odloči zopet za samoslovenske napise. Zakaj ? Zato, ker si j« na ta način pii nerazsodnejših ljudeh lahko pridobiti nimbus narodne odločnosti; ob jednem pa se vendar-le meče nasprotniku pod noge poleno.
Narodna stranka v občinskem svetn seveda ni Sla na limanice dru. Gregoriču, dobro vedoča, da bi tak sklep bil neizvedljiv. Deželni odbor, ? katerem pristaši „narodne stranke* nimajo večine, bi seveda ostal pri prvi svoji razsodbi. Vsaj odbornik Povše se je izjavil v tem smislu na stavljeno mu vprašanje. A recimo, da bi deželni odbor odobril tak sklep, kai bi bila posledica? Ali bi Ljubljana potem po uličnih in hišnih tablicah res dobila slovensko lice? Ne varajmo se! Nemški hišni posestniki obdržali bi na svojih hišah dosedanje nemško-slovenske tablice ali pa jih nadomestili celA s samonemškimi in, žal, »koro polovica, in to najlepših hiš ljubljanskih, nahaja se v njihovih rokah. Vsakako dobi torej jasnejši izrai prijoriteta slovenskega prebivalstva v Ljubljani po sicer dvojezičnih napisih, ki pa v vsakem ozira dajejo prednost slovenskemu imenu. Takih napisov se po dogovoru ne bodo branili tudi tukajšnji Nemci, katerih občina ne more siliti, da si dad6 nabiti na svoje hiše take tablice, kakoršue bi ona hotela. Po teh tablicah pa zadobi še le Ljubljana slovensko lice, kakoršnega sedaj še nima.
A za ta modus govori še neka druga praktična okolnost. Velikonočna katastrofa leta 189S. je osodepolno zadela naše mesto. »Narodna stranka1, katere politika meri tudi na to, da se Ljubljana, kakor metropola slovenska razvija ne le v duševnem, temveč tudi v materijelnem ozira, zastavila je vse moči, da se Ljubljani po grozni katastrofi zopet pomore na noge, iu da se iz katastrofe povzdigne prenovljena in lepša nego je bila kedaj. Zato pa je treba složnega delovanja vsega prebivalstva našega mesta in interesom mesta ljubljanskega" naravnost škodoval bi taisti, ki bi v sedanjih razmerah po nepotrebnem in brez poroštva za vspeh razburjal duhove nemških prebivalcev, ki so že večinoma sprijaznili se sedanjim položajem. Mestnega sastopa čakajo še velike in težke naloge in apelovati mu bode ie često na
pofrlrvovatnoet in domoljubje prebivalstva brez ozira na narodnost. Bilo bi torej skrajno neprevidno, razdirati premirje in dr. Gregoriču na ljubo začenjati boj, v kateivua bi mestni zastop zopet podleže! brez dvojbe.
Naposled se nekaj. Vsemu nemškurtarjenju v deželnem odboru — pravi dopisnik — so vzrok tisu Slovenci, ki so dru. Schafferju dali tako moć, sebi pa privoščili — „nedelavnost1. Temu zlobnemu podtikanju nasproti moramo pač konstato-vati, da je deželni odbor kranjski poleg mestnega magistrata ljubljanskega jeden tistih uradov, v katerih se največ slovenski uraduje. Le to, kar koncipira dr. Schaffer in pa v redkih izjemah deželni glavar Detela, izdaje se v nemškem jeziku, vsi ostali deželni odborniki in vsi deželni uradniki uradujejo samo slovenski. Glede deželnega odbornika dr. Tavčarja, na katerega očividno leti očitanje nedelavnosti, se pač sme oraeuiti, da vodi ▼ deželnem odboru najvažueiši referat — občinske zadeve — in da nima nikakega zastanka. Lepa nedelavnost, kaj ne ?
Cenjenemu uredništvu .Edinosti", ki take radovoljno odpira predale svojega liata emanaci-jam dra. G/egoriča in malega Številca njegovih somišljenikov, pa bi smeli priporočati morda v interesu dobre stvari, naj bi se dobro informovalo, predno svoj list, ki sicer s toliko vnemo zagovarja koristi naroda slovenskega, vsprejme neo-neopravičeue obtožbe proti »narodni stranki", ki slej ko prej visoko drži narodni prapor. Saj do tike z „narodno stranko" j ne manjka.
Strančica dr. Gregoriča se pri nas resno ne upošteva. Mi ravno dr. Gregoriča od blizo poznamo. S to okolnostjo imela bi računiti tudi „Edinost" in to tem bolj, ker je upravičeno upanje, da se dožene trajna sprava med narodno in konservativno stranko in bi bilo več kakor čudno, ako bi glasilo primorskih Slovencev soojo taktiko nadtdjevalo tudi nasproti združeni narodni stranki na Kranjskem, slede' dr. Gregoriču, ki bode seveda slej ko prej delal slogo — po svoje.
To se ini je zdelo potrebno povedati sine ira et studio.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 6. junuTarija 1897
Državni zbor. Seja zbornice posiaucev od milicija torka je bila dokaj znamenita, toliko v šolskem pogledu, kakor tudi v marsičem drugem. Glasovalo se je o srednjih šolah. Tu so Nemci sta-▼ili predlog, naperjen proti takozvanomu slovenskemu gimnaziju v Celju, in zmagali so se 109 glasovi proti 88. Med prvimi so bili nemški liberaici, nemški fortschrittlerji, nemški antisemitje in nemški nacijonalci. Med onimi 98 so bili Poljaki, Čehi, Sioveuci, Hrvatje ter par nemških konservativcev. Obžalovati je, da je manjkalo toliko slovau.skih po slancev. Od čleuov nemške katoliške stianke se ni nobeden udeležil glasovanja. Kar jih je b lo v zbornici, so se odaljili. Vspehu glasovauja so Nemci burno ploskali, a poal. Šušteršič jim je /,akli-cal, da uaj se sramujejo, a oni so kri«' tli s buli.
V razpravi o ljudskem šolstvu te govoril posl. Spiučič ter je slikal bedno st uj- ljudskega šolstva po Istri in postopanje obla-iti. V zaključka svojega govora je omenjal tudi slovenskih šol v Gorici m v Trstu ter je odgovarja! na ktatko ali jedrnato posl. Luzzattu na njega govor, katerega smo že omenjali v uašem lis u. G\or-niku so pritrjevali in čestitali Hrvaij'-. Slovenci, Čehi in Poljaki. Za Spinčičem je govoi pooanec K ob 1 ar o šolstvu na Koroškem, Štiiskeu*. ; listu iu v Gorici. Tudi ta govor je bil mioiin an.
Odprava časuiSkega kolka. Posl. Kms že sestavil v imenu proraiuuskega ods ka pmo-čilo o svojem predlogu za odpravo časnijoga kolka. Poročilo puvdarja, da bi se novinstvo po \v.nriji mnogo povzdigmio po odpravi kolka, kar bi zopet povzdignilo razne industrije. Moralui uobičr* pa bi bil ta, da bi ložje prodirala volja lju >*i ^a, javno mene nje. Predlaga torej, da se času sk. k»-lek odpravi že 1. marcem 1897 za on i s . is«, ki ne izhajajo več ko po trikrat na tede i, z« »^uie liste pa 1. januvarjem 1898.
Položaj ua Kreti. Iz Aten javfjar „N. Fr. Pr.' : V raznih krajih v bližini nn> a K*.urj»r so napadali Turki včeraj (i.) krtetijainke s-ijake. Jednega so ubili, jednega hudo ranili. — IV»mo-valstvo Kaneje je neizmerno razburjeno »»!••1 ieb
napadov, kajti bati se je, da se bodo tak t nasil-stva ponavljala prepogoatoma. Razsodni ljudje naislijo, da hočejo Alobamedanci zavleči ali kar jednostavno onemogočiti izvedbo obljubljenih reform.
Razlidne veati.
Osebn* vest. Tukajšnji policijski ravnatelj vladni svetovalec Kr. B u si e h, je odpotoval na Dunaj. Za časa njega odsotnosti je vodstvo policijskega ravnateljstva poverjeno svetovalca Bu-d i n n.
Italijanske propovedi. .Primorski list* piša: .Tržaška Slovence prosimo, naj ae pomirijo in naj zaupajo v pravičnost in previdnoat svojega višjega Nadpastirja. Od pristojne strani smo dobili naslednje pojasnilo. Že leta 1895. je bivši tržaški škof, presv. g. Glavina, bil odločil, da se pošlje v Barkovlje, Rojan in Skedenj po enega duhovnega pomočnika, ki bi pridigal tudi italijanski ter po-dučeval krščanski naak na tamošnjih laških šolah. Visoka vlada je v sporazumenjn z magietratom sistemizirala plače dotičeim gg. kapelanom in jim priredila stanovanje v Barkavljah in v Rojanu. Kasneje je magistrat poprosil, da se nastavijo gg. kapelani. Ordinarijat je odgovoril na to, da za zdaj ne more poslati nobenega, ker nima za to sposobnih. Za tem je prosil magistrat, naj bi se, ako ni mogoče poslati v Rojan kapelana, vsaj župniku naložilo, da bi on poleg slov. pridige tudi italijanski pridigal. Kaj je hotel ordinarijat na to odgovoriti, potem koje že odločil, da se dovoli v Rojanu italijanska pridiga ? Da je bil dosleden, je odločil: slovenska pridiga bode zjatraj in pri veliki maši ; krščanski naak popoladne ostane kakor doslej; edino mej prvo in veliko mašo, ob 9. uri, bode maša z italijansko pridigo. Slovenci torej niso vsled tega odloka ničesar izgubili. Ordinarijatu pa se je zdelo potrebno preskrbeti v Rojanu tudi italijansko pridigo, ker biva tam zadostno število Lahov; kakor je tudi v mestu za Slovence preskrbljeno, da slišijo božjo besedo v svojem jeziku. — Še enkrat: zaupajte očetovski skrbi in ljubezni Tistega, ki vam gaje poslal Bog I"
Mi jemljemo seveda spoštljivo na znanje to pojasnilo, o katerem si moramo misliti, da je je doposlala kompetentna cerkvena oblast gori omenjenemu goriškemu listu. Potrebno pa je, da tudi mi še enkrat par besedami označimo svoje stališče glede na to vprašanje.
Mi nismo načelno nasprotni temu, da bi se tudi malemu številu Italijanov v župniji rojan-ski delila sJu>ba božja v njih materinem jeziku. Temu ne moremo b ti načelno nasprotni že zaradi tega, ker bi b 1' v protislovju sanai seboj, ko zahtevamo dosledno, da bodi popolna pravica Slovencem v mestnih cerkvah. Da se je uvela tudi italijanska propoved v cerkvi rojanski ob d r u g a č-n i h okoluostih. živ krst ne bi bil zinil žal-besede. Da so pa naatale take okolnosti, radi katerih smo se m«>rali postaviti po robu, okolnosti, ki nas silijo v to, d i smatramo uvedenje italijanske pro-poved« v R jaou kakor čin, naperjen zoper slovensko naroduost — na tem nismo krivi ne mi in ne župliani rujanski, atnpak izkliu^no kriv je nekdo drugi Mi m>m • krivi, da je zadobilo to vprašanje narodu« politiški značaj. Mi obžalujemo to od sicn. Ali kdor te obdižal v spomin neslane demonstracija ob uineščeuju sedanjega župnika ro-jan*U>'g i, kdor je čil al, kako ho italijanske novine odmerjale sedanjemu župniku v Bojanu ulogo ita-I jani'.aio'»a, kdor je čul, na kako čuden način
—	no um hititi hujšega izraza, da si bi bil umesten
-	i ti župink z lece doli naznanjal spremembe v ct-r .vi )M|*n8k , m kdor pozna način, kako so se o pri k h x * h ju Inh nabirali podpisi na prošnjo /.a u • denj- talijanske propovedi: ta mora biti v/.tiMii ijen ! Ponavljamo še enkrat: da se je uvela itai (mišk* pn»|»ivei! ob drugačnih okolnoscih in za župnikovanj* /upnika, ki bd drugačnega mišljenja in drugačne - »navi, nego je veleč. g. Jurica, živ kist nebi bil zinil žal-besede, tako pa mora i o obfutiti to uvedenje — dasi verujemo brezpogojno, d s vrečasti teinu ordinarjatu ni bil tak nam i - kakor udarec, namenjen slovenski na-i d i>»-ti v maski okolici Iu velečaatita gospoda na i u t m veijainejo, da to vznemirjenje ostane vzlic v»em dobrohotnim pojasnilom, d« kler cerkvena obirtst v K"j tiiu ne spremeni evoje — recimo — tak ke in dokler oua sama ne prične miriti du-b >< it> broh'>iuim in — taktnim nastopanjem.
Nepromišljenim strahovanjem ia n ravnost nerodnim in neumestnim po v darjauje lastne uradne in osebne avtoritete se ne mirijo duhovi, »m,<»{ se le priliva olja v ogenj!
Se nečesa ne smemo prezreti v gori na»e-denetn pnjasnilu. Pojasuilo puvdarja namreč,1 'ta vsled tega — ta besedica je tudi v pojasnila tiskaua razprto — odloka Slovenci niso ničesar zgubili. — Ali ne zveni to kakor nekako pripo-znanje, da no zgubili vsled katerega prejšnjega ? !
Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda so derovali nadalje: N. N. 15 m. blaga, gd Aut. Jaklič 6 kron, ga. Metlikovič nabrala J kroni, katere so darovali: Grego Babič 1 kr.nio. Ras alula «0 st. in Abesinka 40 st. gč. Helena Legat 4 krone, Ivan 6 kron,;akoravno je prišel na Koncert. Vsem cenjenim darovateljem prelopa hvala
Italijanske budalosti. Par teduov je teinu, kar so je v Trstu pela neka opera nekega Marenza katera skladba pa je bila že napravila „tia-co« po vsej Italiji. To opero je pohvalila pokojna službena .Adria", dočim sta jo najenergičneje obsodila .liberalna* .Piccolo" in pa bratec mu .Indipendente" Neki muzikalični „ razgled" izhajajoči v Milanu, pa brani v svoji božični številki to opero ter nazivlja .Adrio* zavoljo nje povoljne kritike .uglednim listom", dočim napada druga dva, namreč .Picc." in .Indip."; vendar pa jim slednjič velikodušno odpušča njiju zaslepljenost, ker sta — prosimo, je-li svet kedaj že čul tako strašno neumnost! — hrvatska lista!!! Oj sveta bndalost, za kri j si svoje lice, kajti osramočena, zapostavljena si; visoko te je nadkrilila italijanska — neumnost. Seveda ne manjka v dotičnem spisu uiti psovk na adreso Hrvatov, češ, da „samo hrvatska brezobraznost* more obsojati tako „vredno skladbo" 1
Človek res ne ve, kj" ga čaka nesreča in resničen je pregovor, da živemu človeku se vse lahko pripeti. Ako sta celo „Piccolo" in „Indipendente" zašla med „Hrvate", potem moramo reči, da so na svetu mogoče tudi najnemogočeje stvari! Kako čudno se vrti svet!
Proti širjenju epidemje. C. kr. namestništvo v Trsta je izdalo političkim oblastim okrožnico, v kateri odreduje med ostalim, da je v namen, da se zapreči šarjenje legdrja ali kožic iz Pulja in Malega Lošinja v drugo kraje, takaj naznanili tamošnjim oblastim, če odpotuje od tam kdo, ki je že dalje časa bival v prvem ali drugim omenjenih mest in pa kam odpotuje. Na ta načiu je možno prepričati se o zdravstvenem sta iju dotične osebe ter se more ukreniti to, kar velevajo zdravstveni predpisi gledć javne varuosti. — Jednako postopa tud: c. in kr. vojno ministerstvo s takimi vojaki, ki odhajajo na dopust, ali ki so premeščeni iz Pulja drugam.
Carjevič v Italiji ? Iz Rima prihaja vest, da se zatrjuje z vso odločnostjo v tamošnjih politiških krogih, da pride sedauji carjevič ruiski, carjev brat veliki knez Jurij Romauov, v kratkem v Italijo ker nameruje v Siciliji zdraviti se. Morda pride za njim tudi njegova mati, carica-vdova Aleksandra Feodorovna
Pevsko društvo „Kolo1' v Trstu vabi na prvi veliki koaeert, ki bode v nedeljo dne 10. janu-varja 1897. v telovadnici si. .Tržaškega Sokola" (na vogalu ulice Farneto iu Araalia). Razpored:
I.	Jenko: „Naprej*, svira orkester. 8. H. Vola-riČ: .Kviško bratje*, poje moški zbor. 8. Kleiber: .Overtura*, svira orkester. 4. N. N.: „Studenček" poje mešani zbor. 5. IvanoviČi : .Lepa Romunka', valček, svira orkester. 6. H. Valarič: .Ti osrečiti jo hoti*, poje moški zbor. 7. Ipavec: .Domovina*, duet, svira orkester. 8 Narodne pesmi, poje mešami zbor: a) M. Hubad: .Svarjenje", (Stoji, stoji tam lipiea); b) M Hubad : „Rožmarin*, (Rasti, rasti rožmarin); c) H. Ražem : „Prisluženo plačilo*, (prvo leto, ko sem služil). 9. H. Ražem : .Zora", mazili ka, svira orkester. 10. A. Nedved: .Rožici*, poje mešani zbor sprealjevanjm orkestra.
II.	Leibold: .Hrvatski doni*, podpou.i, svira orkester. 12. Dav. Hostnik: .Dva gospoda pnjeden sluga*, burka s petjem v enem dejanju. Napeve uglasbil H. Ražem. 13. .Stopaj", svira orkester. 14. Svobodna zabava iu PLES. Na koncertu bode sviral pomnoženi orkester c. k. pp. 87. Vstopniua: za člane 30 nvč., za uečlaue 50 nvč. Sedeži 10 nč. Začetek ob 6 in pol uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi	Odbor.
Samomor ziradi jezika eveje lene. Albert Kreg, imovit seljak v KVanjinem dolu pri Zeauao, dosel je mifioli četrtek zjutraj ob S. uri donov dobro tnakresanu. To je bilo njegovi ženi vzroka dovolj, da je pričela tvojega moža peovati aajgr-Siai psovkami in godrnjati brez konca in kraja. Kmet se je naveličal poslušati strnpene izbruhe •voje ,bolj$e poloviee*, se poslovil pri svojem otrokn in iel — v Donavo. Ljudje so videli, ko je skočil v vodo, toda pomoči ni bilo.
Nenadna smrt Predsinočnem so spremljali stražarji na komisarijat pri sv. Jakoba na vožičkn ležečega 571etnega težaka Angela Rossettija, ker je v vinjenem stana razgrajal na kampanji, nahajajoči se v ulici Ponziana SS ter so grozil kolonu iste kampanije, Mihi Živicu. A ko so dospeli s pijancem do komisarijata, bil je mež kakor v nezavesti. Pozvali ze adravnika, le-ta pa je kon-atatova!, da je moč — mrtev.
601etnega kroin.jarja Jarneja Colettija, stani jočega v ulici Riborgo it. 2, je obila predsi-nočnem nenadna slabost. Ko je prihitel zdravnik je bil Coletti že mrtev. Zadela ga je bila k&p na srcu.
Nagrada in odHkevan|e dragomanu. Iz. Car-jegagrada poročajo včeraj : Otomanskaj banka je podarila prvemu dragomanu ruskega poslaništva, v Carjigradu Maksimovu, ček na 5.000 lir sterlin (okolu 60.000 gld.). Maksimov je lani branil in rešil otoman.sko banko, ko so jo napadli Armeici.
—	Francoska vlada je odlikovala istega dragomana z redom častne legije.
Dohodki triaSke občine. Meseca novembra mi-nolega leta došlo je v mestno davkarijo 33.874 gld. 6 nvč. na občiuskih, 96.178 gld. 81 nvČ. pa na državnih davkih.
Tajinttven umor. Iz Budimpeite brzojavljajo: V občini PecHka so našli v vodnjaku ženo imo-vitega posestnika Joczana; bila je mrtva seveda. Siroti je bila črepinja razklana, ušesa in prsti pa prerstaui. Orožniki so prijeli pastuha pokojnice, ker ga imajo na sumu, da je storil to strsino, hudodelstvo.
Volkovi na Ogerikem.Te dni so se štirje volkovi o belem dnevu priklatili v selo Dubova na Ogerskem. Zveii so plauile na kletnega fantiča, ki se je potikal po cesti in bliskoma so ga psdrle ter pričele trgati mu obieko s trupla. Otrok ni mogel niti ziuiti od samega strahu. V tem tre-notku skrajne nevarnosti došlo je po cesti na vso srečo par delavcev, ki so bili kidali sneg. Z lopatami so pričeli udrihati po volkovih, da je hipoma bila kri. Volkovi so zbežali, toda jeden izmed qjih ni mogel dcst* urno za svojimi tovariši, kajti ittfcl >e zlom jen križ. Tega so delavci ubili. Otrok jj iiiid t5:.mi par neznatnih prask.
Pi'evač blagoslova 1 V Šopronju je soproga n:£Lga posestnika Scherra poradila baš na Sil-vestrovo noč — štiri otroke: dva fantiča, dve dekleti. Fantiča sta krepka in zdrava, toda deklet ei sti umrli 14 ur po porodu. Pa saj sta tudi dvojčeka dovolj za novoletno darilo!
Koledar. Danes (7.): Valentin, škof ; Knipin škof, — Jutri (8.): Severin, opat; Erhard, škof.
—	Mlaj. — Solnce izide ob 7. uri 45 min., zatoni ob 4. uri 28 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 2 5 stop., ob 2 pop. 6 5 stop. C.
Loterijske itevilke, izžrebane dne 5. t. m.:
Praga	69, 44, 4, 80, 68.
Lvov	61, 64, 68, 5, 24.
Najnovejie vesti.
Dunaj 7. Zbornica poslancev je vsprejela naslov »ljudsko šolstvo* v razpravi o proračunu mi-msterstva za nank.
Peterburg 6. Car je imenoval polkovnika dragon**ega polka v Nižnein Novgorodu, princ Luisa Napeleona, načelnikom h6 dragonskega polka.
Havana 6. General Wailer je iziavil v nekem pogovoru, da se je skoro nadejati pacifikacije zapadne Kube ter je pridodal, da on ne premeni svoje politike, kajti vojaška akcija mora dovesti do popolnega uduSenja ustaje.
London 6. Iz Bombaja javljajo: Domačini beže i r. mesta, tudi družine delavcev. Ljudje beže na deželo, kjer je že veliko pomanjkanje na živežu. Do sedaj je ostavilo mesto 335.000 prebivalcev. Vlada splošen strah, kajti kuga postaja vedno hujša.
Trgovinska bnoj»vk« In v uli.
. iinpotlu, PSenioa jt»*«u —•— —•— • m< >«
■pomlad 1*96 8.39 d« S 40 ()▼>-• »a »pomlad 6'--fOt.
H* za »pomlad 6.y4—<195. Koruza *a maj-juni 1897. 3.9 .' 3 94
( »Miiick. iiovh oil 1»- kil. f 8 5& H 80 <m 79 kr.o. a.6»—S 7e od HO kil. f 8-70— 8 75 od 81 '<i' f. 8-7*
e-to , ed H9 kil. f»rr —.---. .Mae« «■!#_»•_
praie I tfr- S'10.
r••■)•* : Sredaj« peaadke ia povpraševanja. — Trg atalea. Predaja lSOOo mat. »tal.: S—5 aof. ceneje Traaaa: aaag.
Prat*- Seratiairam «i«.IV«r '«r. 13 jO a«reaV*r deeeaker IS'— rasteće.
Pv.iga. Cantrtfagal nori, po«t«>tjue « U«i s aarine »red o fpo*iljaU? preeej f, ia-.Su 33— Coauat*« I4H—'OelTorni	V glav«h »od i h «7— mlaiaa
Havra. Kav« Hautea geod areraf« »a jaamar 15 — m maj 15 75.
Haraberg. Santo« good avt>raite ia december 55. — «< ■aaiar» 1897. f. 53.50, »a aepteml.er H.7* DutiujaKa horstTrjiTnuvapja "oi 7
(lanm predvčeraj Driavn' dol* » papirju ... 101.81 101.85 n nT »rebrn .... 1051'— 101.95 AT»trij»ka renta t alatu . . . 122.75 122.90 „ ▼ krenah	.101.— 1(,0.95
Kreditna akcije.......B77.2a S77.15
London 10 Lat........ 119 85 llJ.35
Jlapolaoni.........9.59»/, 9.59
90 mark .......11.78 1171
100 Ur , .	. 45 40 46 40
Stenski koledar za 1.1897
Od vei atraai s« j« maglaiala petreba koledarja t sUvSMkemjeiika ta rab« t pisarnah. — TiakaraaD«-v Trstu priredila j* ta leto 1897 tak koledar ia ga pradaja po 20 ml. kemad, ■ pošto 26 nrč Kdor si ga iall, aaj pošlje omenjeni tiskarni po nakaznici 25 ari. in aataojčea naslov, ali pa naj prid« aam ▼ tiskarno, trg like Tojainic« it. 2, kjer dobi ga po 20 nri. komad.
i /
DO
SVET
5 LOVEN 5 KI LI <5 T 5 PODOBAMI
J z h aja v Lj ubijan i v zvezkih dvakrat na mesečna dveh ffo'ah - Podaje pesmi, ponesti in znanstvene s/'fse—, /.•osečno o jtov, en.rAe domovini.
Sf a ne na Uto g/. 2 O. Ar. na po f te/cr 2 gt. rokr., četrt teta /£t j/tr. - Dopisi in denar se— poJdjajo .DOM /A/ SVET-u v LJ UBIJ A K/.
ličeni v najsa
Pekarijo ali prodajalnico
mešanega blaga in žganjem.
Ponudbe pi.t: ravniiivo tegalista .Prodajalec 100*
G. T o n n i e s
Ljubljana.
Tovarna strojev
in
kovačnica za kotle.
Specijaliteta: Žage in fltroji za obdelevanje lesa.
Zaloga vina
Antona Polley-ja v Sežani.
Pristna bela in črna vina po 23 do 28 gld. hektoliter. PoSilja in razprodaja ae le od 50 litrov naprej.
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripajano izrmtno, bolp6!ne blažeče mazilo; daliita »e po 40 nrf., 70 n*S. in 1 gld. po vaeh le-karnah Zuhteva naj aa bl«g«roljno to splofino pri-Ijabljeno domače sredstvo na kratko kot
Bicbteijev Uniment i „siflrom"
ter naj »e preridnnaino t»prejmeju le tuka »trki. Ilice kot pristne, ki imajo inaao rar-
atveao znamko „aidro".
Richteijevi lekarna
»PH zlntam lava' v Pmgl
I
rJoToljiijem si Vas opozoriti na svoje veliku skia.iisce oglja, drv, premoga in koksa
V Ulici S. Zaccaria Štev. I (mej nlicama
Chiozza in Farneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatero na lastno režijo, nekatere pa sera si nabaril pod najugodnejšimi okolnosfmi, prepričan snm, da vas zamore« v vsakem obzim zadovoljiti.
Jnmcim za točno postr»žho in poštene vago ter se priporoCam z v&w
»danostjo
Vekoalav Grebeno.
S početkom novega leta je pričel izhajati v Trstu, v zalogi „Edinosti", prvi slovenski ženski list
.Slovenka'
Ta novi list prinaSa našemu ženstvu raz ven koristnih, ponf-ljivih in zabavnih spisov tudi spise o gospodinjstvu, o liisi, modi itd. ,* sploh bavi se z vseini v ženske stroke spatUjoČimi predmeti. Kerjeta list važnega pomena za nas Slovence, priporočamo istega vsem, osobito pa našemu ženstvu, vabeči na obilo naroč-bo. List stane za naročnike „Edinosti" le 2 gld. — za druge naročnike pa 3 gld. — na leto. Rokopise je pošiljati uredništvu „Slovenke", naročnina pa
T>astnik k«u«or«ij liata „Kdia««tr. Ixdavat«ij in ailuHvomi uied ik: JHr»ii Godnik. — i kama Dolenc v Trat«.