ft. 77 Lut LJUBLJANA JU303LAVIJ (O. O. mo u posta) V Mi. f flrtefc. 31, mrča 1927, KttvOka M cent. Letnik Lil 6.30 — V iirokovti I aftbvaU, jMMUlfkm. H.iur^M. n f mm culo Uto L 75-—» ▼ 1»wimI» •tot — Oftadba mm t mm ia obrtSM ogla*« L 1—<, i oft*— daoanft MHfd sprejele v celoti le drugi način. Notranji dolg" "Italije je ob n-):ruLu svetovne vojne znašal 15 763 milijonov lir. Razdeljen jo bil na 9.922 milijonov konsolov, A&1H milijonov odkupljivih od-,veznic in na 926 milijonov lir vi-teečih obveznosti. Viseči dolg je sestavljalo 380 milijonov bonov 'državne zakladnice, 486 milije-,nov državnih bankovcev in bo milijonov bankovcev za račun 'Depr-ritne blagajne. Z v stopom Italije v vojni me-tel so pričeli množiti predvsem njeni odkupljivi dolgovi (vojna posojila) in ustvarjen je bil bančni obtok za račun države Odkupiiivi dolgovi so do 30. junija 1917. narastli na 9.869 milijonov lir, boni državne zakladnice na 763 milijonov, a bančni Govor ministrskega predsednika r počastitev spomina pok. senatorja LozzatHia Seja senata obtok na 1-613 milijonov lir. Le-ta 1917. je sledila prva prisilna konverziia odkupijivega dolga v konsole, katerih stanje je bilo dvignjeno od 9.922 na 17.064 milijonov lir. Sledile so do L 1920. Še druge konverzije vojnih posojil, ki so dvignile konsolidirani drž. dolg na 44.604 milijonov lir Večletne zakladnice so bile ustvarjene leta 1917. Izdaja teh 3e dosegla višek pri 12.540 milijonov lir. Bančni obtok za račun države je bil najvišji leta 1920-, ko je znašal 10.333 milijonov navadni boni državne zakladnice leta 1922. z 25.525 milijoni, državni bankovci 1. 1924. z 2.428 milijoni, a račun Depo-zitne blagajne septembra preteklega leta z 1.335 milijoni lir. Izmed odkupljivih dolgov so t>ile po vojni ustvarjene še Benečija ke vojnoodškodninske obligacije in kot zadnje 4.75% obveznice, katerih amortizacijska doba je določena na 25 let. Dno 30. junija 1926. smo imeli 63453 milijonov konsolidiranoga in odkupljivega, a 27.856 milijonov visečega, skupaj torej 91.909 mil. lir notranjega dolga. V drugem polletju preteklega leta so se z započeto revalorizacijo lire izvršile v računih visečega dolga velike izpremembe. Morganovo 100-milijonsko posojilo je bilo prepuščeno sedaj v državi edinemu emisijskemu zavodu Ban ca d'Italia, katera je na ta način znižala bančni obtok za račun države v znesku 2500 milijonov lir. Ti milijoni lir bančnega obtoka pa niso bili z opisano finančno transakcijo u-ni-čeni, marveč preneseni so bili na račun bančnega obtoka za trgovino. Uničenih je bilo le 307 milijonov lir nepokritih državnih bankovcev. Nazadoval je tudi viseči dolg za račun Depozit-ne blagajne v znesku 489 milijonov, a boni državne zakladnice za 2.623 milijonov lir. Radi obran j en j a ravnotežja državne blagajne in radi dejstva, da so bili boni državne zakladnice z ozirom na njihovo kratko dospelost smatrani kot tekoči denar, je bilo ustvarjeno liktorsko posojilo, v katerem so bili konvertirani kratkoročni boni državne zakladnice v znesku 15.209 milijonov lir. Celokupni notranji dolg Italije je koncem decembra 1926. znašal 84.485 milijonov lir. Razdeljen je ta dolg na 62.205 milijonov lir konsolov in odkupi j i-vih obveznic in na 21.280 milijonov lir visečih državnih obveznosti. Konsolov je bilo v - prometu 44.604 milijonov, odkupljivih obveznic 3825 milijonov, večletnih zakladnic 12.427 milijonov, benečijskih vojnoodškodninskih obveznic 1167 milijonov, 4.75 v 25. letih odkupljivih obveznic 572 milijonov in odkupljivega dolga bivšega avstrijskega cesarstva 10 milijonov lir. V 21.280 milijonih lir zapopa/-dene državne obveznosti so razdeljene na 15.209 milijonov lir kratkoročnih bonov državne zakladnice, na 4.229 milijonov lir bančnega obtoka za račun države, na 1793 milijonov lir državnih bankovcev in 649 milijonov lir za račun Depozitne blagajne. Fr. Cotič. RIM, 30. (Izv.) Ko otvarja predsednik senata on. Tittoni ob 16. uri sejo, nudi visoka zbornica inpozantno sliko, kajti tako bornica kakor tribune so izredno dobro zasedene. Po prečitanju zapisnika poslednje seje se dviga, s svojega sedeža on. Tittoni in za njim se dvigajo s svojih sedežev vsi ministri in senatorji. Po naznanitvi smrti senatorja Alojzija Luzeattija, ki pomenja težko izgubo za senat in za vso državo, podaja predsednik senata izčrpen popis življenja in dela pokojnika, ki je bilo vedno in povsod posvečeno veličini domovine. Po spominskem govoru predsednika senata prosi za besedo prvi minister, ki po vd ar j a v svojem govoru velike zasluge, katere si je.stekel pokojnik s svojim altruističnim delom za državo. «Življenje Alojzija Luzzatti j a», pravi ministrski predsednik, «je tesno spojeno s poslednjim petdesetletnem italijanske zgodovine. V tem razdobju je bil pokojnik po veličini svojega duha, po globini svoje kulture in po svoji požrtvovalnosti ena izmed najmarkant-nejših osebnosti. Osnovne točke njegove finančne politike so bile: natančna utemeljitev vsakega stroška, obramba proračuna in ravnovesje med državnimi dohodki in izdatki. Ne pretiravam, ako trdim, da je bil pokojnik eden izmed največjih prijateljev italijanskega kmeta. Čeprav odločen nasprotnik socijalizma, pokojnik ni bil morda slep in zagrizen konservativec. Proti socijalni revoluciji je postavil tezo socijalne reforme, potom katere naj se postopoma in mimo ublaži beda nižjih ljudskih slojev. Podpiral je raz voj zadružništva v vseh njegovih oblikah in druge socijalne ustanove. Luzzatti kot državnik kot finančnik in kot politik, je zapustil na vseh teh poljih neizbrisne sledove. V poslednjih letih njegovega življenja sem imel večkrat srečo raegov&rjati se z njim o vprašanjih, ki so ga posebej zanimala. Pri teh razgovorih je beseda večkrat zašla tudi na politično polje. Navzlic svoji starosti in svojemu temperamentu, je razumel moč in realnost fašizma. Njegove poslednje javne izjave so vsebovale soglasje s finančno in gospodarsko politiko vlade. Jaz sera zelo cenil njegova navodila, nasvete in odobravanja. Luzzatti je bil modrijan v klasičnem pomenu te besede. Bil je obenem modrijan in vernik in zato je bil velik optimist. Kot taK je imel večkrat o življenju predeč rožnate nazore in ni mogel razumeti današnje dobe, ki je vsa. prežeta z egoizmom in bolna vsled političnih, gospodarskih in kulturnih bojev. Toda tudi taki ljudje so potrebni, da opozarjajo Človeštvo v njegovem boju med nasprotujočimi si interesi na ono večno resnico, brez katere bi ta, boj končal z uničenjem sleherne civilizacije. Z&ko je pravično, da ga domovina objokuje in spo*tuje». Po govoru ministrskega predsednika, ki je bil sprejet z velikim ganotjem, je bila seja za nekoliko časa prekinjena. Po obnovitvi seje je prešel senat k razpravi o proračunu ministrstva za pravosodje. V razpravo posegata senator Garofalo in minister on. Rocco. Poslanska zbornica Pzitetok razprava o proraCanu zunanjega ministrstva Podobna spominska svečanost za umrlim senatorjem Alojzijem Luzzatti jem se je vršila takoj po otvoritvi seje tudi v poslanski zbornici. Najprej je govoril predsednik on. Ca-sertano, za njim pa bivši finančni minister poslanec on. De Štefani. Oba sta povdarjaia vrline pokojnika in velike zasluge, katere si je pridobil za državo* Sledila sta nato še dva kratka spominska govora poslancev on. Miari in on. Fant V imenu vlade se je pridružil izrazom žalosti tudi naučni minister Fe-dele. Po končanih spominskih govorih je bila seja v znak žalosti prekinjena za 10 minut. Po zo-petni otvoritvi seje je poslanec on. Barbiellini-Amidei sledeče interpeliral na naučnega ministra: «So li znani naučnemu ministru manevri protifašistov-skih elementov, s katerimi hočejo slednji naslikati zadevo profesorja Caronia, kakor da bi bila povzročena iz maščevanja od pristašev protifašistovskega gibanja, medtem ko je preiskava uglednih znanstvenikov dognala, da dotični profesor moralno ne odgovarja reputaciji italijanske univerze?« Na interpelacijo je takoj odgovoril naučni minister, toda njegov odgovor nikakor ni zadovoljil interpelanta, ki je živahno repliciral na ministrov odgovor, pri čemur mu je zlasti pomagal poslanec on. Giunta. Po tem incidentu, ki je vzbudil veliko zanimanje, je prešla poslanska zbornica k razpravi o proračunu ministrstva za zunanje zadeve. Prvi je povzel besedo poslanec on. Ciarlantini, ki je razpravljal o najvaižnejših pogodbah, kate.-e je sklenila Italija v poslednjem času, o protifa-šistovski gonji, ki se razvija v inozemstvu in o korakih, katere bi se moralo tozadevno pod-vzeti, ter o italijanskih šolah v inozemstvu. Za njim je govoril poslanec on. Pace, ki je istota-ko razpravljal o raznih vprašanjih zunanje politike. Rc*>. Proti DefTlnu so odplule jugoslavenske ladje, da preiščejo mesto nezgode. nettunske konvencije Krual« beograjskih krogov BEOGRAD, 30. (Izv.) O sporu med Jugoslavijo in Italijo in o vprašanju, ki je bilo sproženo v evropski javnosti glede, ankete, ki naj bi intervenirala v smislu italijanske obtožbe proti Jugoslaviji, se iz merodajnih virov poroča: Po vseh informacijah se zdi, daje vprašanje omenjeno ankete na jugosloven&ki meji ob Albaniji padlo v vodo. Iz tega ni nič. Vsi kabineti velesil se radi tega trudijo, da se Beograd in Rim potom direktnih podajanj sama zbližata. Ta pogajanja se do danes še niso pričela. Niti kontakt še ni vzpostavljen. Po pisanju italijanskih listov se zdi, da želi italijanska vlada postaviti pogoje, ki bi bili podlaga za pričetek takih pogajanj. Italijanska vlada zahteva, da se izvede ratifikacija nettunskih konvencij in da tudi Jugoslavija prizna tiranski pakt. Kakor znano bi po mnenju ju-goslovenskih gospodarskih krogov povzročile nettunske konvencije Jugoslaviji v gospodarskem oziru veliko Škodo, ker favorizirajo Italijo v Dalmaciji Zato menijo jugoslovenski me-rodajni krogi, da bo treba nettunske konvencije revidirati. Kar se pa tiče pogoja o priznanju tiranskega pakta s strani Jugoslavije, zavzema jugoslo-venska vlada stališče, da se ta potiroj a priori odklanja. podlage. V francoski koncesiji r Šanghaj u ni prišlo do nikakršnih nemirov. Francija bo še vztrajala pri svoji politiki čakanja in nevtralnosti, kajti do sedaj Se ni bilo nobenega vzroka, ki bi opravičeval spremembo te politike. «United Presa» doznava, da je francoska vlada sklenila poslati v Šanghaj nova ojačenja. Španska zračna oboroževanja PARIZ, 30. Iz Madrida poročajo, da bo bodoči državni proračun vseboval kredit 100 tisoč pezet (624 milijonov lir), s katerimi bo Španska, nakupila 1400 letal. Vojni minister je izjavil, da bo morala Španska zračna flota zavzemati eno prvih mest na svetu. v mm Prihod v New Orleans HAVANA, 30. Včeraj ob 6.55 je De Pinedo odpotoval proti New Orleansu, kjer se bo poni udil tri dni, nakar bo nadaljeval svojo pot proti San Fran-ciscu v Kaliforniji, v Chicago in New York. Kubanska vlada je De Pinedu podelila najvišji red Carlosa Manuela de Cespedes. NEW ORLEANS, 30. Včeraj ob 12.30 je «Santa Maria» pristala v Missisipiju. Letalce je sprejela velika množica. Pozdravili so jih zastopniki industrijalcev in trgovcev, katere je vodil mestni župan, ter italijanska kolonija. De Pinedo se je v avtomobilu odpeljal v mestno hišo, kjer se je vršil oficijelni sprejem. Veliki letalec je bil imenovan za častnega meščana. Pozneje se je v stolni cerkvi vršila zahvalna služba božja, ki jo je daroval nadškof mons. \Villiam Shaw. Iz Elmasa do New Orleansa je De Pinedo preletel že 26.995 kilometrov. ____ Delovanje narodna skupščine BEOGRAD, 30. (Izv ) Danes je narodna skupščina ves dan razpravljala o finančnem zakonu in o amandmajih. Debata je trajala od 9. do 21. ure. Govorilo ni nič manj nego 19 govornikov. Jutri je na dnevnem redu glasovanje o finančnem zakonu in amandmajih ter definitivno izglasovanje celotnega državnega proračuna za leto 1927-28 talaneusio mm M dementira vesti o mobilizaciji Jugoslavije BEOGRAD, 30. (Izv.) Vesti o mobilizaciji v Jugoslaviji, ki so se tekom včerajšnjega dne razširile v inozemstvu in ki izvirajo menda iz ital. poročevalskih agentur, se na merodajnem mestu odločno dementirajo. Zunanji minister dr. Perič je podal novinarjem izjavo, v kateri je naglašal, da v sporu z Italijo v zadnjih dneh ni beležiti nikakih novih dogodkov. Položaj je popolnoma miren. Kar se tiče poročil in kombinacij v inozemskem tisku, je dr. Perič dejal da jih bo dal zbrati ter da jih bo v obširnejšem komunikeju su-marično demantira!. Nepojasnjena letalska na Jadranu SUŠAK, 30. (Izv.) Iz Raba po ročajo, da so našli ribifii zgoda; zjutraj na malem otoku Delfinu ostanke nekega ponesrečenega hidroavijona. Ribiči so privlekli eno krilo tega a vi j ona v luko ZlniM staaie mmlm kfsHa BUKAREŠT, 30. (Izv.) Kralj Ferdinand, ki se je v poslednjem času nahajal v stanju rekojiva-lescence, je včeraj zopet težko obolel na svoji stari bolezni. Na dvoru ne prikrivajo, da je zdravstveno stanje kralja težko. Kraljevska družina je opustila misel na potovanje v Sicilijo, ki e bilo po dosedanjih informacijah določeno na prve dni aprila. _ Henriki minister Gessler se je nepričakovano poslabšalo bo podal ostavko? BERLIN, 30. (Izv.) S svojimi ostrimi kritikami proti proračunu vojnega ministrstva in proti delovanju ministra Gess-erja niso dosegli socijalisti in demokrati nikakega uspeha. Predlog, da se vojnemu ministru Gesslerju izreče nezaupnica, bo državni zbor prav gotovo zavrnil. Toda v tukajšnjih političnih krogih so mnenja, da bo Gessler po kratkem času iz zdravstvenih razlogov podal o-stavko. Za naslednika se imenuje nemški ljudovec admiral Bruening-Laus. ki bo seveda nadaljeval dosedanjo Gesslcrjevo politiko. Stališče Stresemanno-ve stranke v vladi se bo s tem znatno okrepilo. Razvoj dogodkov na Kitajskem LONDON, 30. Iz Šanghaj a poročajo, da se Amerikanci, naseljeni po raznih središčih v notranjosti Kitajske, umikajo v Šanghaj ali pa sploh zapuščajo Kitajsko. V pokrajinah Honan in Češuan ne posluje noben ameriški konzulat več. Topni-Čarke, ki so se nahajale v gornjem Jang-tse-kjangu, so dobile nalog, da se morajo vrniti. V Hankovu, kjer je ameriška kolonija lepo cvetela in štela nad. tisoč duš, je sedaj ostalo komaj kakih sto uradnikov in trgovcev, ki še upajo na boljše čase. Medtem ko se Amerikanci umikajo na vsej črti, se Angleži še nočejo prenagliti in čakajo na nadaljnji razvoj dogodkov. V Nankingu je položaj še zmerom pod vtisom zadnjih dogodkov. Kakor pravijo poročila, so tujci izgubili vse svoje imetje. Položaj je precej napet in bati se je novega spopada med kitajskimi nacijonalisti, oz. njihovo artiljerijo, in med inozemskimi vojnimi ladjami, ki so zasidrane v Jang-tse-kjangu. Glede francoskega stališča poročajo iz Pariza, da je Briand na včerajšnji seji ministrskega sveta izjavil, da so alarmantne vesti zadnjih dni brez sleherne ČehoMbl in polisbl listi o sporu radi Albanije PRAGA, 26. III. 27. - Ves čehoslovaški tisk je posvečal ob času največje zaostre-nosti spora med Italijo in J ugo-slavijo radi Albanije največjo pozornost kočljivim dogodkom Listi so se postavili takoj v začetku spora na stališče, da je treba sprejemati vesti o jugo-slov. pripravah zelo kritično Vse do izbruhar zadnjega spora Si _ kot se zdi — češki listi niso bili svesti, da je položaj na Jadranskem morju že več časa napet. Tudi govor jugosloven-skega zunanjega ministra dr. Ninka Perića je bil predmet obširnih razprav po listih republike; listi so naglašali v teh razpravah, da je bila obramba ju-goslovenskega ministra odlič- IlcL K razpravam, ki so se nanašale direktno na spor, so dodajali listi daljše pretrese in hi-storiate italijansko-jugosloven-skih odnošajev, razširjajoč razpravo tudi na odnošaje med Jugoslavijo in Ogrsko, dalje na celotni položaj na Balkanu, Jadranu in Sredozemskem morju. Evo nekoliko posnetkov iz najvažnejših listov: «Narodni Listy» so analizirali v uvodniku pod naslovom «Vojno vznemirjenje« položaj ter prišli v izvajanjih do zaključka, da se bo velesilam gotovo posrečilo preprečiti nevarne zapleti jaje in da bo zmagala na obeh straneh hladna računajoča volja. Iz spora samega je izvajal list splošni zaključek, da pomirjen je Evrope ni nikakor ;ako zelo napredovalo, kot se navadno sodi, in zato da je potrebno, da se Čehoslovaška pobriga za časa za obrambo mej. «Lidove Noviny» so posvetile sporu nekoliko člankov in so celo objavile pogovor, ki ga je imel njihov dunajski poročevalec s Fan Noli-jem, prejšnjim albanskim ministrskim predsednikom, ki je bil pregnan iz dežele po sedanjem gospodarju Albanije. «Venkov», organ republikanske stranke (min. predsednik dr. Švehla), je objavil obširna lastna poročila o sporu. V vprašanju se je postavil list na stališče, da je jugoslovenski vidik pravilen, potek spora je ocen je val mirno in objektivno ter je že v začetku izrazil mnenje, da se bo rešila vsa zadeva na miren način. «Narodni Osvobozeni» je prišlo v analizi položaja -do zaključka, da se je po govoru mini stra Perica položaj Jugoslavije popravil, ker da je morala Ita lija popustiti od svojega prvot nega stališča. Časopisje socialistične in ljudske stranke je zavzemalo slično stališče. V celoti je bila pozornost, ki jo je obračalo čehoslovaško časopisje italijanisko-jugosloven-skemu sporu, tako velika kakor ne glede nobenega drugega dogodka na svetovni politični pozornici. VARŠAVA, 22. III. 27. Pomirjenje, ki je sledilo go-1 voru jugoslovenakega zunanje- J ga ministra dr.ja Periča, je dalo : poljskim listom zopet prilož- j nost, da so pretresali položaj tel?! dali izraza svojemu mnenju in stališču glede zadnjih dogodkov. «Kurjer Warszawski» je objavil daljšo razpravo o vojni sili Italije in Jugoslavije. Člankar pravi, da bi številna premoč Italije radi zemljepisnih razmer na evenjtuelnih bojiščih ne morala imeti odločilnega vpliva. «Nasz Przeglad» je bil mnenja, da je kraljevina Jugoslavija osamljena in da ne more računati na nikogar ra^en na Pariz. List je bii prepričan, da se spor ne bo spremenil v vojaški spopad. «Polska Zbrojna» je tudi verovala, da se bo spor rešil mirnim potom. «Glos Oodzienny» je naglašal v svojih člankih miroljubnost kraljevine Jugoslavije ter je zahteval posredovanje Evrope v prid te države. Krakovsko časopisje se je celo v večji meri bavilo s sedaj že premaganim sporom nego varšavsko. «Nowa Reforma.» mu je posvetila več daljših Člankov, v katerih je orisala čitateljem razvoj odnošajev med Italijo in Jugoslavijo po zadnji vojni in vlogo, ki jo je igralo v tem razvoju albansko vprašanje. Po mnenju tega lista je bila Italija ormalno bolj v pravu nego Jugoslavija, ker je prva dobila že 1921. od Društva narodov ta-koimenovani »morebitni mandat«. S to pogodbo je bila Ita-ija pooblaščena, da pod gotovimi pogoji zasede Albanijo in vzame v roke njeno upravo. Družba narodov torej ne bi mogla protestirati proti italijanski zasedbi albanskih pristanišč. «Krakowski Czas» je bil mnenja, da lahko postane italijan-sko-jugoslov. spor neozdravljiv in trajen. Med Italijo in Jugoslavijo se je ustvaril začasen in zasilen položaj, kakršen je bil nekoč med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Za Avstro-Ogrsko je bila Bosna most za na Balkan, za Italijo je to danes Albanija. Poljski listi so spremljali italijansko - jugoslovenski spor skrajno pazljivo že od samega začetka. Posamezni listi* niso le priobčevali obširnega obvestil-nega gradiva, temveč so dodajali tudi daljše komentarje. V teh so si prizadevali, da bi na51i zgodovinsko zvezo med zadnjim sporom in splošnim položajem Italije na Balkanu. 1ZPREHOD Ni lepšega od naših nedelji Takrat sije posebne vrste soluce, takrat ieži v zraku nekaj prazničnega, preoblečenega, čistega in umitega! In nikdar ni priroda tako lepa kot ob nedeljah. Ostale so mi v neizbrisnem spominu Cankarjeve nedelje, petje nedeljskih zvonov, Velika noč in Bela nedeljal In ni ga lepšega časa od jasne, solnčne spomladanske nedelje l Zemlja kipi, diha sveže in močno! Zemlja duh ti po svežem vonju zelenja in mokrote, sočnosti! Človek je v nedeljo sredi polja, ko ga pomlad barva zdaj tu lažje, tam močneje z zeleno barvo, ves prerojen in prenovljen, poln upanja in nad, poln vere in novih načrtov, poln življenja. Zdi se mu, da poganja na novo z naravo vred. In tako smo se napollli tudi .mi: dva prijatelja in jaz, neko nedeljo popoldne ven na vipavsko polje, med njive in vinograde, mimo belih vasi, tja čez hrib med črne borovce! Solnce je pripekalo skoro kot po leti, njegova gorkota ^e nas jo dotikala skozi suknje, ki smo jiJT morali sleči in ki smo jih vzeli s seboj le zato, ker še nismo zaupali noči, ki bi nas lahko prehitela. Onstran ceste je šumela zemlja, skoro jo je bilo čuti, da jo šumela. Široke, lepo obdelane njive, ponekod sveže, na novo obrnjene brazde, vse to se je razvrščalo kraj ceste v špalirju, kot bi se raztego-vala neprestano ogromna harmonika. In človek bi ob mislih na harmoniko zapel, zavriskal in se zavrtel. Ob gorenju tako lepega dne! Ni bilo danes oračev tam, no otrok in ne deklet, in ne sloklh in jakih fantov, in ne žen, ki ves teden kopljejo, poravnavajo, prevažajo, vpijejo, godrnjajo, prepevajo, ukajo in tožijo, in zopet glasno upajo; ni bilo več trudnih pasan-tov po cesti, ki gredo mimo tebe in te prijazno pozdravljajo, in diše vsi vsi po zemlji. In pri nas jk>-zdravljajo vsi! Drug drugemu kaj radi voščijo srečo. «Bog daj dobro srečo! Ali bo kmalu?« — «He, le hitro, dokler je še solnce visoko!» «Da bi bilo dolgo tako!» — «Je dolga, dolga tvoja njiva — kot staro leto!» Ni bilo tistega vpitja, ki ga slišiš, kadar pohajaš po cesti med njivami ob deri, kjer vse drvi in hiti in se na vse pretege trudi, kot bi se balo, da bo prehitro konec lepega in tako prijetnega dne! Na obrazu ljudi, ki delajo in trpe, se čita zadovoljnost, namreč neka svečana zadovoljnost kljub vsem križem in težavam današnjega časa, kajti vsi čutijo, da z delom iz- t tt T Trata, fine 31. mare« 1927. jaoinjujejo ndko nalogo, neko d©*-(osi Kot skrbi mati ca svojega otroka, skrb« oni sa «ro)o temljo. in jo boftajo in fladljo, rahljajo in 0 svojim dalom pnošijo, naj jim bo nekoč miloatljtva in dobra in 'favaletaa, naj Jim da sa pot, • katerim jo enojo, kruh«! In oni oo tam doma pod milim nebom, v svoji voUki delavnici, kjer jim je sokice luč, njiva delavnica, oralo 1 in motika orodje, trava miza in senca postelj. Ter jim je poezija ptič na veji, zajec, ki leti čez P°JJ®> Jata vran, ki plove nad njimi. Pri delu deloma molčijo, prt jedi premišljujejo, v odmoru se Šalijo in modrujejo cenijo in presojajo drug drugega! Koliko govoričenja gre na račun njiv in vinogradov njihovih sosedov; hvalijo svojo živino In svoje delo! Vsega tega danes ni bilo! Svečan cnir je leiaJ. neka sladka utrujenost, ki ti povzroča največje užitke, kadar ji v oddihu zadostiš, je kraljevala i>ad poljem in nad vsemi, ki smo jih srečavali. Prvi prijatelj, ki je bil šaljivec, je usekal v tišino s svojim narejenim glasom: «Tale zemlja je podobna stari kravi. Izmozgana je, trda, težka in za meso neužitna!« Pa se mu je šala skvarila, ker nihče se ni zasmejal, pa ji je tudi soli manjkalo. «Zakaj?» se je uprl moj sosed, ki je ljubil kmeta. «Zakaj? Ali ne vidiš, kako je težka! Si že Šel tcrd mimo v delavnik? Takrat bi videl. Dvoje, do troje parov konj je treba pri zvra-čanju brazd! In nazadnje, pridi na jesen, in videl boš samo koruzo in repo! Neizplačan trud!» «Bog zna! Kako pa naj bi se drugače izplačal?» Sem omenil, na ne bi molčal in ker ljubim debato. «Kako naj bi se izplačal? Po mojem: Specijalizirati bi se bilo treba v posamezne poljedelske panoge, gojiti take vrste sadežev, ki bi z najmanjšim delom in z najmanjšimi stroški največ donašali! To je pravec prave ekonomije. In pri nas, v tej-le težki zemlji, bi to še posebno bilo potrebno. Zdi se mi, da si sami ne znamo pomagati! Kaj pa iztisne kmet iz te le naše zemlje? Koš repe, nekaj koruze, nekaj vreč krompirja, malo zelja, ječmena in drugega nič! To tvori ves njegov pridelek in vso njegovo hrano, ki je gola polenta in repa. «Moj Bog, kaj pa hoče drugega!» je skoro zaihtel moj drugi prijatelj, ki je ljubil kmeta. «lvaj pa hoče?» «Sa pravim, je treba, je treba, kaj je treba — modernizirati naše poljedelstvo.« «Da — in kako ga boš moderniziral, ko se naš človek komaj s težavo bori za košček kruha, ne kruha, za košček polente in za svoj obstanek. Za to bi moral razpolagati s »boljšimi gmotnimi razmerami! Ali boš šel ti sam modernizirat pol jedel istvo?» sem dejal jaz, pa sem «e *e kesal, zakaj sem izustil, kot je pripomnil moj prijatelj, tako neumnost! (Meni se ni zdela neumnost). Ironičen nasmeh je zaigral okrog usten mojega prijatelja, prvega prijatelja, in dejal je: «Kaj pa zadruge? Čemu so one? In kje imajo idealnej^e polje, če ne tu? «Da že!» sem pritrdil in mislil še nekaj reči. «Pa bi j nora le prej obstojati«, se je odrezal mo1 drugi prijatelj, tisti, ki liubi kmeta, in je tudi j^et — na skrivaj povedano. «Da, zato bi bilo treba zanje agitirati! Pa so — v vsakem kraju je kakšna. Treba je dati še nekoliko inicijative, pa no šlo! «Bravo, čisto prav imaš Idealno misliš, samo kadar se govori o inicijativi, se navadno pri nas že nekako potrdi, da s tisto stvarjo, ki ji je potrebna inicijativa, nič ne bo! Jaz pa mislim, da bi bilo treba najprej pokazati našim zadrugam, v kakšno smer naj še prav poseimo usmerijo svoje delovanje!« «V kakšno smer?« «Xo, obrniti jih na tisto tvoje — idealno polje! Iskati namreč novih poti 7a razvoj našega poljedelstva in gospodarstva. Tako nekako. izbrati si nov poklic, kar bo sicer nekoliko težko, kot sem že gori omenil, v današnjih kritičnih časih, ali počasi prodirajoč, bi morda nekoč vendar nekam pri-šli!» «Res je, prav, saj sva oba istega mnenja, in čisto prav je, da si pokazal na tisto razliko — realne in idealno polje, na katerem na; hi zadruge delale. Razvijanje gospodarstva, kot vsakega drugege pokreta, v velikih potezah, se ne zapazi tako hitro, zato se tisti morda, ki tak razvoj že zgoda) predvidevajo in ga propagirajo, amatrajo za nekoliko absurdnih idej in za sanjače. Ker pa se vsak razvoj, kot vsaka evolucija, nekaki zida s polaganjem opeke na opeko, kamenja na kame«, zato morajo tudi pijonirji absurdnih idej Sir šah pokretov se udejstvo-vati tudi na realnem gospodarskem polju, t. j. z dneva v dan zidali, skrbeti za danes, a hkratu s tem tudi le za oni predvideni prihodnji 6ae. Mislim, da me razumešl In tako vidiš, da bo tudi njihova inicijativa ne le z besedo dana, ne le s knjigo in časopisom, pač pa še posebno s produkti, ki jih bo iajemal iz svojega dnevnega dela — udejstvovanja na realnem gospodarskem in poljedelskem polju, kot si krstil ti to naše vsakdanje delo zadrugarskih — malavarjev! Ni res tako?» Pogledal sem drugega prijatelja, ta se je bil zagledal v naravo in je bil tako navdušen od njene lepote* d« naju kar nI v«* poeiuft&l. To je Ml tisti, ki Je UnUl kmeta in je bil poet. Pritrdil sem prvemu prijatelju. Nato sva se fte midva sagledala v mlado in sveio zemljo, ki je liki devica bahato nudila sotocu svojo kipeče prsi. Bila je lepa, da ni bila Se nikdar tako. «AH ni vredna, da jo ljubimo? Ali nI vredna, da skrbimo za njo, da iščemo poti, kako bi jo obogatili ?» je dejal moj prvi prijatelj. In jaz sem mu le prikimal. *In morda bi tako refeili naše izšel jeniško vprašanje!se je zbudil poet in morda je tudi verjel to! Sli amo dalje in fte dosti govorili tisti dan. Drtflodii Bajec. Drobne vesti ganghftiake koncesije Šang-haj, to važno kitajsko pristanišče, na katero je v zadnjem času obrnjena pozornost celegra sveta., je bilo pred kakimi 100 leti še neznatno selo, naseljeno po večini z bornimi ribiči. Šele ko so se Evropejci, ki so trgovali oiulot, spoznavši njegovo sila ugodno lego kot pristanišče, začeli naseljevati in graditi koncesije, je Šanghaj pričel naglo proč vit ali in je v kratkem času postal najvažnejše kitajsko pristanišče. Evropski Šanghaj obstoji iz francoske in mednarodne koncesije. Mednarodna koncesija je središče vse trgovine in ima veli kome st no lice; francoska, koncesija se nahaja izven trgovskega prometa. Češki potnik dr. N. Ciovarek, ki je preživel več let na Kitajskem, je izdal pred par meseci knjigo «Moderna Kitajska^, v kateri opisuje svoje doživljaje v «deželi izhajajočega, solnca». On opisuje razmere v koncesij ali tako-le: «Trgovina je osredotočena v mednarodni koncesiji, ki jo Kitajci imenujejo angleško, ker jo u-pravljajo skoro izključno Angleži; oni edini znajo dobro voditi upravne posle. Skoro vsa trgovska podjetja imajo svoje urade v paralelno, po evropskem načinu zgrajenih ulicah; zasebnih stanovanj tam ni ni-kakih. Za temi ulicami se razprostira kitajski del koncesije, ki je istotako zgrajen po evropsko, dasi so ulice nekoliko ožje. Tu se naiiajajo številne kitajske trgovine in stojnice; prebivalci v tem delu mesta so večinoma Kitajci. Kitajska četrt s*ga do« mednarodnega dirkališča, kjer imajo svoje sedeže razni jahaški klubi. Za dirkališčem se razprostira četrt samih dvorcev (vil), ki tvorijo s francosko koncesijo vred prekrasno mesto z neštetimi divnimi parki in ga;ji. V tej četrti, ki je zvezana s središčem mesta s tramvajem, je prebivalstvo skoro izključno evropsko. Nanking Nanking, mesto, o katerem se je mnogo pisalo tekom zadnjih dogodkov na Kitajskem, leži ob reki Jangr-Tse-Kjang na severo-zapadu Šanghaj a. To starodavno mesto — bilo je ustanovljeno že več sto let pred Kristusom — je bilo nekoč tako silno utrjeno, da ga kitajski vojskovodje, ki so se borili med seboj za oblast, niso mogli nikoli zavzeti. Bilo je večkrat tudi glavno mesto Kitajske; leta 1405. pa je ta čast prešla na Peking. Za časa velike tajpinske vstaje leta 1853. — 1864. je Nanking zopet postal glavno mesto «Nebeškega ce-sarstva» in prestolnica kitajskega cesarja. Tekom revolucije je mesto zelo trpelo in več desetletij si ni mc-glo opomočL Sedaj je Nanking središče pokrajine Kiang-Su in šteje okoli 400.000 prebivalcev. Neka) iz zradozaanstva Ze več let opazuje amerikanski učenjak Michelson zvezdo Miro v ozvezdju kita. O tem svetu so si bili zvezdoslovci precej na jasnem, da spada med največje svetove našega vsemirja. Na zvezdarni v Mount-Wilsonu v Kaliforniji, kjer se nahaja največji zrcalni daljnogled, se barvi Michelson z Miro in po večletnih računih, ki so se sedaj pregledali, jo izračunil, da je Mira večja od Betelgeuze, od Antaresa in Arkturja. Od našega solnčnega sestava je oddaljena Mira 175 svetlobnih let, t. j. svetloba rabi od nje 175 let, da prido do nas, čeprav napravi 300.000 km v sekundi. Mirin premer je tristokrat večji od premera našega solnca. Krogla tega solnca je tako ogromna, da bi sprejela vase naše solnce in od planetov Merkurja, Venero, Zemljo in Marsa in bi se vsi ti planeti vrteli kakor doslej okrog* svojega solnca in bi kljub temu ostali v Miri. DNEVNE VESTI mb m H huratolte Is sli „EDINOST Odbor nt založbo Srečka Kosovela nam javlja: Pesniška sbirka Srečka Kosovela je te v tisku m izide o-Icnog velikonočnih praiaiikov. Uredil jo je filozof Alfons Gspen, ki je izbral iz ostaline približno Šestdeset najznačilnejših. pokojnikovih pe«ni. Knjiga je razdeljena na Štiri oddelke z epilogom in prinese tudi Srečkovo sliko ter potrebne življenjepisne podatke. Obsegala bo blteu sto strani ličneg* tiska in dobre opreme. Odbor, ki je knjigo založil ter na ta način omogočil slovenski javnosti spoznavanje pokojnikovega pesniškega dela, ne išče za svoj trud nobenega dobička, pač pa prosi vse, ki se zanimajo za slovensko lepo knjigo, da pesmi Srečka Kosovela namoče. Samo z obilnimi naročili bo mogoče pokriti velike stroške, ki so odboru nastali s to izdajo. Knjiga bo stala 20 dinarjev ter izide z naslovno stranjo akad. slikarja Antona Gojmirja Kosa na dobrem papirju ter v brezhibni grafični opremi. Slovenci v Italiji si zbirko na-roče lahko na dva načina- Naslov laliko pošljejo naravnost na urednika zbirke AHonsa G špana v Ljubljani, Križovni-ška nL t/I* ali pa na «2enski svet» v Trstu, Casella postale 384. Odbor se nadeja, da bo slovenska javnost umela ceniti trud in delo pokojnega kraškega pesnika in se priporoča za čim hitrejša naročila. Rok za proSnle u tniviBSka deveUnlo raMItea Kr. prefektura ▼ Trstu nama- _ * _ j Minister za državno gospodarstvo Je podaljšal rok za vla-sanje prašen! za posebna trgovinska dovoljenja, ki Jih predpisuje zakon od 16. decembra 1925, St. 2174, do 30. aprila letošnjega leta._ Potek rokov Danes poteče rok za prijavo samcev v smislu novega davka na samce. Samci v izogfb visokim denarnim kaznim prijavite se pravočasno pri županstvu. Te dni poteka rok za prijavo u-slttžbencev v trgovinah In stzijskik podjetjih radi sindafcal-nih prispevkov. Trjjovcl in Industrije! prijavite takoj svoje uslužbence federaciji trgovcev ali pa industiijeev, da ne boste plačali kazni, ki znaSaJo do 2600 lic. Prijaviti morajo tudi oni trgovci in industrije!,, ki nfao vpi-sanl v nlkakem sindakatu. Prijavo naj napravijo tudi eni trgovci, ki nimajo nobenega uslužbenca, aa) bo pa ta prijava negativna. Pritožbe, ki so tudi drugod na mesto Policijski prefekt v Parizu M. Morain je sprejel te dneve odposlanstvo pariškega «druš*va pešcev». Zastopnika tega društva sta ga prosila, naj bi se zavzel za pešce in naj bi jih ščitil pred prenaglim drven jem avtomobilov in pred oškropljenjem s cestnim blatom. V Parizu je pač isto kakor v vseh drugih mestih. V deževnem vremenu letajo po ulicah avtomobili in škrope blato do prvega nadstropja, da si je Že marsikateri pešec popolnoma pokvaril obleko. Tudi pri nas bi bile v tem ozira stroge odredbe na mestu. Vinsko vprašanje V torkovi številki sem čital dopis z Vipavskega glede oddaje vina in novih nasadov. Nisem sicer strokovnjak v tem vprašanju, toda kljub temu se mi zdi umestno, da podčrtam sledeče: Vipavsko vino je bilo znano v K ar a tih krajih naše dežele tudi pred vojno. V prvih povojnih letih se ga je mnogo oddalo tudi v Gorah. Sele dejstvo, da j« vipavskega vina v prvih povojnih letih primanjkovalo, je otvorilo pot italijanskemu vinu v naže Gore. Na drugi strani je treba pomisliti, da so bili vinogradi do leta 1322- večinoma obnovljeni in da je bila bogata vinska letina in pa nastop denarne krize vzrok, da je začelo Tir no ostajati v kleteh naših kmetov. Naše vipavsko vino je radi ogromnih stroškov, ki jih ima naš kmet pri obdelovanju vinogradov zelo drago in radi tega je poleg drugih okoliščin jasno, da mu bo vino iz starih pokrajin drŽave vedno konkuriralo. Za naše pokrajine pa prihaja v poštev le beneško vino in ono iz Centralne Italije, nikakor pa ne vino iz južnih pokrajin. Statistike nam povedo, da Italija ne izvaža več kot 1 milijon hektolitrov vina na leto, a pridela ga povprečno 45 milijonov letno. Ako pomislimo, da veletrgovina dovoljuje gostilničarjem tudi 6 me- sečni kredit, česar na_______ re pod Mkukrm pogojem in__ pomislimo, da ju bilo in bt> vina iz starih pokrajin že radi neznatnih produkcijskih stroškov vedno našemu z uspehom konkuriralo, pridano do zaključka, da vinska kriza naše dežele ni prehodna, marveč trajna I F. C. Žreksile jtoBke Httlce" Vzdignite so se sledeče številke: 8885, 11M8, 13740, 12928, 1470«, 11247, 5607, 5568, 6328, 18632, 3®3S, 14408, 11110, 12679, 11501, 14786, 8939, 6015, 13S47, 5148, 14508, 8167, 7374, 9310, 13410, 7583, 10410, 8738, 3076, 5951, 7121, 14, 13209, 14742, 6081, 310, 12044, 756, 5273, 4715, 636, 13373, 02, 57, 112*7, 12006, 6642, 9138, 1826 in 467. Podrobnosti so natisnjene na posebnih lističih v posameznih koledarjih. Iz tržaškega življenja Kaj vse sladko vince strL 24-letni Ivan Medos iz Msdoš pri Izoli, se j« predvčerajšnjim popoldne mudil po opravkih v družbi ptijatelja Ivana Cotole v Sičjolah, kjer sta ostala do večera. V tem času sta prijatelja pridno pokušala močno istrsko kapljico in ko sta se okoli 18. ure odpravila proti domu, sta bila oba v «rožcah». Medpotoma ko sta bila še bila v vasi, sta srečala na cesti nekega znanca, ki je peljal voz vina. Komaj sta ugledala sode, sta prijatelja mahoma postala hudo žejna; zahotelo se jima je, da bi pokusila znan če vo vino. To svojo željo sta tudi brez o-vinkov izrazila vozniku. Toda mož, ki je videl, da ga imata mladeniča zadosti pod kapo ni hotel u-slifiati njune prošnje, tudi ker se ni hotel ustavljati na cesti. To je pa vinska bratca tako razjezilo, da sta se začela prepirati z voznikom. Kazalo je že, da se bo prerekanje razvilo v pretep, ko sta baš v pravem času prihitela dva orožnika. Ko ju je Medos ugledal, se je spustil v beg, da bi se izognil morebitnim sitnostim. Toda ker je itak komaj stal na nogah, se je že pri prvih korakih tako nerodno spotaknil, da je padel in si pri tem zlomil levo nogo. Nesrečni prijatelj vinske kapljice je bil prepeljan z nekim vozom, ki sta ga preskrbela orožnika, v piransko bolnišnico, kjer mu je zdravnik uravnal zlomljeni ud. -Sinoči je Ml Medos prepeljan v tukajšnjo bolnišnico, kjer se i>o moral zdraviti kakih 5 tednov. Nezgoda pri delu. Ko je 28-letni kotlar Konstantin Bradamante, stanujoč v Panzanu pri Tržiču, včeraj popoldne pri delu v tržiški ladjedelnici udrihal s kladivom po veliki Železni plošči, se je od te zdajci odkrhnil oster drobec in mu prifrčal s tako silo v desno oko, da mu je hudo ranil jabolko. Nesrečni mladenič je dobil prvo pomoč od ladjedelniškega zdravnika, na katerega nasvet se je nato podal v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Mladenič bo najbrž izgubi! oko. Iz tatinskega dnevnika. Vlom v prodajalno Jestvin. - Brez-uspešen obisk v vili. Predpreteklo noč so zlikovci vlomili v prodajalno jestvin delavskih zadrug v ulici Giovanni Orlandini št. 196. To pot niso vrtali zidov, kakor v mnogih sličnih slučajih, temveč so prišli v prodajalno kar skozi glavna vrata, pri katerih so s posebnimi škarjami izrezali v jeklenem zastoru štirioglato luknjo. Ker jih nihče ni motil, so zlikovci srečno dovršili svoj posel; pobrali so za okoli 3000 lir raznega dragocenega blaga, kakor kave, čokolade, sladkorja, popra i. t. d. Tatvino, ki je že druga tekom treh mesecev, sta odkrila včeraj zjutraj dva policijska agenta, ko sta Sla mimo prodajalne. Ker so pred tremi meseci zlikovci na sli-čen način vlomili v prodajalno, je zelo verjetno, da je tudi ta vlom delo istih ptičkov. — V isti noči so neznani ponočnjaki skušali obiskati vilo Vene-zian v Skorklji št. 338, toda iz neznanih vzrokov — najbrž ker jih je kdo motil pri «delu» — so v zadnjem hipu opustili svojo nepošteno nakano. Zadovoljili so se s tem, da so pobrali nekaj kosov perila, ki se jo sušilo na vrtu. O dogodku so bili obveščeni orožniki Tržaška porota Obravnava proti Heficko in Uglas-itfh« M bliža koncu. Maloštevilna priča In njih Izpovedi. Koj po otvoritvi nadaljevanja obravnave proti morilcema miličnika Crena naznani predsednik, da priče Teodorja Taučerja ni mogoče imati na obravnavi, ker ga oblast na more najti. On se namreč skriva pred oblastjo, ker je obtožen umora mestnega stražnika Catta-ruzza. BH je aretiran a pozneje izpuščen začasno na svobodo. Z njim so bih aretirani Se trije drugi. Taučerja išče kvestura. Odvetnik Zennaro pravi, da aa ne protivi Mtanju izjav te priče pred preiskovalnim sodnikom, vendar pa smatra, da se lahko počaka do jutri. Morda bo v tem času kvestura kaj izvedela o prid, ali pa bo priča sama prišla Predsedafk: 19! verjetno? Sicer pa poftakajaaol Smatra aa potrebno pojaantti porotnikom nesrečni »lučaj smrti Ur iista WUlija Haynau-a. Tega so našli v hIM v ulici M o lino a vento »t. 4. ranjenega v glavo. Dognalo sa ja. da aa je ustrelil aara. To je potrdila priča Maria Caiasutti, kateri ie malo pred dejanjem Hayn«u razglasil najlepU način samomora. Hajrnau ae je ustrelil pred ogledalom z levo rokp v sence. To Je dejala takrat priča Caissutti. Pozne-Je je spremenila svoje Izjave. Hajrnau je beje sedel na robu postelje z nekim Anzlcham, kjer je ogledoval samokres. Ta se je nakrat sprožil in Anzteh je videl Haynau-a pasti nazaj. Tekel je potem po pomoč v lekarno Plcciola. Zadnja verzija se je izkazala za resnično In An-zjch, kije Bil obtožen ubojstva, je bi? opra&en že v teku prebave. Mati Willija, Antanija 2*yman, je zaslišana v obravnavi proti Re-pichu in pove tudi razne stvari iz te zadeve. «Moj sin. Willi» pravi, ni mogel biti prijatelj Anzicha, ki je bratranec Repichev in komunist. Spominjam se, da se«i nekega dne videla Anzicha, ki je klical mojega sina. Willi mi je takrat de jat: «Tisti gr-bavec je komunist. Pravil mi je, da so ga komunisti pretepli in da se hoče maščevati. Toda jaz mu ne verjamem in mislim, da se hoCe vsiliti v naše vrste z drugim namenom«. Predsednik: Dognalo se je, da je Willi šel prostovoljno v hišo Anzicha. Priča: Anzich ga je poklical tja — Wffli ni hotel iti. Predsednik: Kako je to, da je priča Caissutti spremenila svoje izjave. Državni pravdnik: Anzich jo je sprva prosil, da izpove tako. Nastopi Alfred Martini, miličnik, ki opiše prizore usodnega dne. Pove, da jim je (bila večja skupina fašistov) Taucer povedal, da sta Repich in Uglessich komunista in oborožena. Hoteli so ju preiskati. V ulici Limit>nea sta begunca streljala na fašiste. Išla sta v vilo Modiano. Ko so hoteli fašisti iti na vrt vile, se jim je postavil po robu vratar vile. Med tem, ko so se prepirali z njim, je v notranjosti vrta padel strel. Marij Crena, brat umorjenega, je tedaj prvi vdrl v vrt in kmalu potem prinesel ven Angela Crena svojega brata, ki je že umiral. Videli smo bežati oba Uglessich je imel dva samokresa v rokah in še potem streljal. Predsednik: Ste streljali tudi? Priča: Jaz ne. Moja gruča tudi ne. Za druge ne vem. Vendar je dvomljivo, ker bi morali zadeti vas. Priča Anton Tozzi, tenente prostovoljne milice, izpove: Šel sem tistega dne po ulici Piccardi. Zagledal^ sem gručo fašistov, ko so zasledovali dva neznanca. Nekdo izmed zasledovalcev mi je dejal, da sta tc dva zločina, ki ju išče kvestura s tiralnico. Pridružil sem se torej zasledovalcem in prišel med prvimi do vile Modiano. Bili smo še vsi pred vrtnimi vrati, ko so v notranjosti zadoneli streli — v precejšnji razdalji. Fašisti niso bili oboroženi. Niso potemtakem streljali Spominjam se, da me je neki fašist prosil za samokres, a sem prošnjo zavrnil. . Nastopi Rafael Ulissi, agent javne varnosti, ki je po dejanju pre-iskal, je našel v vrtu izstrelek kalibra 8. Toda anatoniična preiskava na telesu umorjenega je dognala, da je bil Crena ustreljen s samokresom kalibra 5—6. Komisar javne varnosti dr. Pa-cifico dei Dottori povo uspehe preiskave in pove, da so zasledovalci po slikah koj spoznali Repicha in Uglessiclia. Vratar vile Modiano pove, da sta isti večer vdrla v vilo obtoženca. Hotel ju je ustaviti, tako eden izmed njiju mu je zaklical: «Teče-jo za nama!« Koj nato je pridrvela gruča fašistov. Zaprl je naglo vrata in razložil fašistom, da bi bilo nevarno iti na vrt, ker je v istem mnogo grmovja. Na&> je hotel obvestiti comm. Modiano o stvari. Zadonel je strel. Marij Crena je nato vdrl v vrt in našel umirajočega brata. Eden izmed fašistov je imel v rokah majhen samokres. Crena je umrl na rani povzročeni od kroglje kalibra 5—6, ki je predrla pljuča. Smrt je bila hipna. Drugih prič ni. Govori državnega pravdni ka in branitelja bodo danes, ker včeraj popoldne ni bilo zasedanja. S to obravnavo se tudi zaključi pomladansko zasedanje trfeške porote. f0*a lahko vsak pra* kinima* viiaa •topfl vaš kot trikrat aa ncaaMftr* ▼ tako« mmouL Koledar bo obavljen prihodnji četrtek. Rok za pri* javo Bet k tekmovanju ja podal jtaa đo 6. aprila t 1. (do 20. \in) ffađovaofe Z. ai/txlfn Adria Obtor Tcnunaaeo Prosveta Zora Concordia Sparta 12 0 1 Z 28 il lf) 11 8 0 1 36 :T ff 10 7 1 t 20 118 K 11 6 1 4 28 :11 11 12 3O*lO:90f 12---6 :83 C — 6: SI € Radovanja IL divizije: Sv. Ivan Rocol Jadran Bazovica Opčine Val II. Primorje 11 11 11 11 10 12 12 — 4 2 SI Z 35 21 5 23 7 9 - 14 - 5 T. V. N. : 18 1« : 15 lf : 17 14 :24 11 :25 f : 22 4 : 22 Q - s. a, TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE. TihnUfto vodstvo nogometa in S. S. (Uradno poročilo) Odobrena tekma: Sv. Ivan - Opčine 9-1; Rocol - Bazovica 9-3; Tommaseo - Zora 5-2. ruMiima tekma: Proaveta -Tommaseo. Nedalfake tekme: Igrttče Obzor: Tommaseo - Obzor ob 15.30, sodi g. Kraljič; igrišče Herpelje: Jadran -Opčine ob 13. sodi g. Pertot. spominsko ploftčo: Raspisano je o-m en j eno tekmovanje. Dob eda J so prMavlla sledeča drufltva svoje rezerve: Obzor, Proaveta (Trst), Rocol, Sv. Ivan. Oposarjamo jih, da morajo do 10. aprila t. L plačati pristojbino Lit 10.— V omenienem S. D. «Adxija» Proeek 29. III. 27. Javljamo Vam, da Vas vabi družina bazene D. *»Priixiorje» in na M. D. «Rocol» kot je bilo pomotoma javljeno v torkovi številki «Etli-nosti». S. D. «Primarje»« Vesti zjfcriškega Goriške mestno vesti LJUDSKO GLEDALIŠČE Trgovski dom V soboto 2. in nedeljo 3. april* uprizori Dramsko društvo L.eo-« nida Andrejeva dramo «Anfiso»< O tem delu ne bomo obširno i pravljali na tem mestu, ker že naš pisatelj France Bevk seznanil čitatelje s tem ruskim velikanom m njegovo «Anflso». Naslovno ulogo igra gdč. Kl<*-de. Glavno moAko g. Terćič. VJ glavnejših uloe&h nastopajo še: gdč. Mervič, Jug, Zoraut, Muro* vec, gg. Košuta, 2ivec, Podme. nik, Medveddček itd. Igra j^f skrbno naštudirana. Sobotna predstava prične toč-« no ob 21., nedelja ob 16. url. IDRIJA. RUDNIŠKO GLEDIŠČE - VOZBL V soboto in nedeljo dne 2. in 3. aprila se uprizori zvečer trn 9. uri v rudniškem gledišču vaška Sola v. 3. dejanjih vozel. Cene prostorom običajne. Dne 23. in 2-4. aprila se vprizorl Hlapec Jernej in se prosi, da ta dan društva po možnosti ne prirejajo drugih predstav. IS DELOVANJA TRGOVSKC-OBRTNE ZBORNICE V GORICI., Obnovitev medenega živinskega sejma v Tolminu. Trgovsko-obrtna zbornica se jO upodno izrazila glede zopetne obnovitve mesečnega živinskega sejma v Tolminu, potem ko se je prt sosednjih občinah informirala, tla ne bodo radi tega oškodovane. Za milejše ugotavljanje dohodkov na promično bogastvo. Trgovska zbornica v Pisi je poslala spomenico na vlado, da bi davkarije na milejši način ugotav-i Ijale uspehe in dohodke obrtnikov in trgovcev v preteklem dvoletju, ker je pretekel ča.s, ko se je na lahek način obilo zaslužilo. Goriška! trgovska zbornica je podprla ta korak pisanke zbornice in to pa^ na upravičen način ker posebno v goriški deželi čutijo trgovci in obrtniki vso težo visoke ugotovitve dohodkov od premičnega bogastva. Cestne razmere na p^ofl1 Lokavec-Ajdcvsčina-Sv. Kriz. Cesta je v navedenih predelih tako žalostnem stanju, da se morajo lesne tvrdke poleg krize v les-m -tmuseriji borili še s težavami neprehodne ceste. Zbornica je potrkala pri oblastih, da hi prenehalo to neznosno stanje. Prispevki za bolniško blagajno L> pa denarna kriza. Obrt vsake vrste se ima v sedar njih časih boriti s takimi težavami, da obrtniki plačujejo najmanjše prispevke le z veliko težavo. Posebno onega n&malega za bolniško blagajno davka, le s težavo plačujejo. Zato je zbornica opoaorila bolniško blagajno, da naj na boli usmilen način izterjuje prispevka za bolniško zavarovanje. Imenovanje pri goriški trgovski zbornici. Minister za narodno gospodarstvo je z odlokojn od 25. marca i nova potrdil g. P. A. Grassi-ja z* komisarjevega namestnika pri go riški trgovski zbornici. Tečaj za tajniški li^dl Leta 1925. se je vršil poseben tečaj za izpit občinskih tajnikov. Tečaja se je udeležilo okoli štirideset vpisancev in so vsi oni, ki m predstavili pri izpitu, tudi izpit z vspehom izvršili. Tečaj bo priSel letos 15. aprila Cas za vlaganje prošenj na trgovski zavod v Gorici je do 10. aprila. Natančnejša pojasnila se dob* pri ravnateljstvu trgovske šole v Gorici. Prav toplo priporočamo vsenc obsolvirancem srednjih Sol, ki n< cnorojo dobiti v teh tezKih časih nikjer mesta, da se vpiSejo v t* tečaj, tako da bodo lahko kasneje se prijavili za tajniški izpit. V Trstu, dne 31. marca 1527. Grozen samomor ln posknŠon umor Naše mirno mesto, nevajeno takih dejanj, je pod vtisom strašnega samomora in poskušenega umora, ki se je izvršil v jutranjih urah v ulici Cocesiutta £t. 7. Iz še ne pojasnjenih razlogov je 40-letni Anton Ciglič zabodel z nožem v prsa 39-letno Pertut Cecilijo, s katero je skupno živel, a nato si je še sam prerezal vrat. Ko so ljudje zaznali za strašno dejanje, so takoj obvestili pristojno oblast in klicali na pomoč Zeleni križ. Pomoč je prišla za CigliČa prepozno, medtem ko so ugotovili, da je žrtev sicer zelo nevarno ranjena, toda ne obupno. Govoriti ni mogla, zato tudi ne moremo pojasniti vzroke, ki so dovedli Cigliča do tega blaznega čina. Obrnili smo se do sosedov za kakšna eventuelna pojasnila, toda od njih nismo izve-de'i drugega kot to, da sta se oba dobro razumela in živela brez prepira. Tako moramo počakati na Pertutovo, da sama pojasni, ko bo v itanu govoriti, vzrok tragedije, ki je spravilo nesrečnega Cigliča v grob, a njo samo z nevarno rano v bolnišnico. . RENČE. ' V nedeljo 27. t. m. je uprizori! renški mladinski dramatični krožek ljudsko igro v štirih dejanjih, «Testament». Predstava se je vrši-la ob številni udeležbi, kljub slabemu vremenu, in precej točno. Skozi celo igro so nastopali igralci, fantje in dekleta, z veliko sigurnostjo, kar je najboljši dokaz, kako dramatično delovanje pri nas napreduje. Na novo so si nabavili tako scenerijo, kakršne nima pri nas noben drug podeželski oder. Igra, kakor rečeno, je bila gladko podana, od glavnih vlog pa do manjših vse skoraj brezhibne in zato ni bilo v igranju tiste negotovosti, ki cesto vzame igri ves efekt. Zasluga za tako dober izid zadnje predstave gre predvsem pogostemu nastopanju in Studiranju renške napredne mladine. Igrajo pri vseh igrah skoraj vedno isti igralci, kar je naj-bolfše, in lahko rečemo, da prav zato tvorijo renski igralci precej številen in primerno izučen ansambel. V celoii je bila igra dobro izražena, pohvaliti se mora vse igralce, samo v bodoče naj se izogibajo prehajati med recitacijo iz pravilne izgovorjave v domači dijalekt, kar napravi na gledalce mučen vtis, še posebno pa kadar je igra tako dobro uprizorjena. Upam, da se tega v prihodnji igri izognete in da v kratkem zopet kaj lepega priredite. Preveč glasno šolsko mladino, ki pri najbolj napetih tragičnih prizorih zelo moti in kvari drugim pravi užitek, poučite, kako naj se vede, ali pa ji zabranite vstop.. Udeleženec. EI i^tlE. V našem Tamb. pev. društvu se marljivo pripravljajo za nedeljsko prireditev. Kakor sem videl, bo ^Mlinar in njegova hči» dobro na-Studirana in tudi z ozirom na ku-Iiserijo bo preskrbljeno, da bodo vsi obiskovalci in tudi kritiki zadovoljni. Pavze med posameznimi slikami bodo prav kratke, da ne bo z ozirom na trajanje igre čakanje mučno. Poskrbljeno bo za splošni red. Zal da Pev. zbor ne nastopi, ker so skoraj vsi pevci in pevke zaposleni pri igri; bi se pa tudi preveč zavlekla vsa prireditev. Pa ob drugi priliki. Vabimo vse ljubitelje lepe dramske umetnosti, naj n?is ta dan obiščejo. Upajoč, da se našemu prijaznemu vabi I u gotovo odzovejo. kličemo: na veselo svidenje prihodnjo nedeljo! KIREN. Nesreč?." 7 letnemu Jug Evgeniju ie padla železna cev tako nesrečno na glavo, da so ga morali prepeljati z Zelenim kiižem v goriško bolnico. Znanost injimetnost PISATELJ ARCIBA8EV Kuprin, moderni ruski, v Parizu živeči pisatelj, je izrekel o umrlem pisatelju Arcibaševu sledeče be-sede * «Ne poznam večjega ljubitelja življenja, kot je bil on. Nihče kot on ni tako ljubil življenja in ga užival. Zdaj je mrtev. Vidim ga Se vedno tako živo pred seboj kot vedno: v ruski obleki, z visokimf ruskimi škornji. Že dolgo je bil naglušen. Vedno ste ga videli v pol profilu, oprtega na komolec, kako ščiti uho, da lovi besede. In če se mu je posrečilo, da je vzel nekaj besed, je vzkliknil: «Oh, oh!» in se je spustil v vesel smeh. Med tem pa je bil njegov obraz z naočniki kakor da je nenavzoč, kot bi hotel poudariti, da se ne briga za malenkosti. Ni bil nikoli prijatelj potankosti. «Sanin» ni nastal iz teorij, ampak iz ravne črte njegove miselnosti. Svoje junake začrta v eni, dveh potezah in vsi so si nekoliko podobni v tej veliko-potezriosti. Taki so tudi njegovi portreti. Bil je namreč tudi zelo nadarjen slikar. Naši naturalisti so bili pogcrsto najprvo slikarji. Tako Gogolj, Andrejev in še drugi. Oznanjeval je življenje in uti-vanje brez mej, brez ozira na predsodke družbe. Vendar ni bil lahko-živec. Ljubil je eno ženo, svcrjo ženo, kot vsi močni ljudje. Ta je to tudi zaslužila; bila je fina, čuvstvena ženska. Arcibašev ni letal za drugimi ženskami. Tudi ni pil. Imel je strast do vožnje na kolesu, do igranja na biljardu in na karte. Hazardnih iger se ni izogibal. Kot pisatelj stoji med Tolstim in Andrejevim. Tudi njegova osebnost kaže več Tolstojevih potez. Reli-gijozen ni bil, tudi ne kak navdušen republikanec, za politiko se je brigal presneto malo. Po boljše-viški revoluciji je ostal v Rusiji, ker je mislil, da se ga novo gibanje, ker ni bil kapitalist, ne bo živo dotaknilo. Pozneje je moral božati in je prišel ob življenski nevarnosti v Varšavo. Od tedaj se je posvetil boju proti boljševizmu in je zanemarjal svoje zdravje.« Kakor znano, je umrl Arcibašev pred kratkim v Varšavi. Svoj Čas ie bil vzbudil s svojim romanom «Sanin» veliko senzacijo, prestavljen je bil v vse evropske jezike. V njem opisuje nravno življenje tedanje moderne ruske mladine. Mnogo so se pohujševali nad njim, mnogo so pisali o njem. No, od takrat je že steklo dokaj vode in tudi mnenje o «Saninu» je bilo že nekajkrat popravljeno. Roman je postal slovit bolj radi senzacije kot umetnina. Nekateri mu danes celo odrekajo umetniško vrednost. Bodi kakorkoli, Arcibašev je bil dober opazovalec življenja, oznanjevalec u-živania sicer, a v svojem jedru zdrav človek. Znana je tudi njegova drama «Ljub©sunmje.» V generaciji, ki je sledila Gorkemu iTT Leonidu Andrejevu, je bil ena najmočnejših osebnosti ruskega slovstva. " —ib— Novo uspavilo V medicinskem društvu je te dneve oineLtil berlinski kirurg profesor Unger novo uspavilo, ki zna povzročiti prevrat v moderni kirurgiji. Uspavilo, ki se mu je dalo ime E 107 in čigar sestava je do-sedaj še tajna, je bel prašek. Njegova raztopina se vbrizgne bolniku v črevo. Po treh do osmih minutah zaspi bolnik in je par ur popolnoma neobčuten. V tem času se lahko izvrše najtežje operacije. Celo pri starih bolnikih in takih, pri katerih se radi srčne ali pljučne bolezni doslej ni mogla izvršiti operacija, je novo sredstvo imelo najboljši uspeh. Pri prejšnjih uspa-vilih je bil bolnik, preden je zaspal, razburjen, večkrat so mu sledile slabosti in bljuvanje, sedaj je pa vse to odpadlo. Uspavilo se je že poizkusilo na kirurgičnem oddelku Virchowe bolnišnice z najboljšim uspehom. Trgovinska Hlasta Jimdavile t leta 1929. Šele sedaj so nam na razpolago natančnejši podatki o zunanji trgovini Jugoslavije v preteklem letu. Iz teh podatkov posnemamo, da se je jugoslo-venski uvoz v letu 19*26 znižal v primeru z L 1925 za 272.000 ton (16%) po težini in za, 72 milijonov zlatih dinarjev (10%) po vrednosti. Uvoz je torej padel od •8.753 milijonov na 7 632 milijonov papirnatih dinarjev. Na drugi strani pa se je izvoz povečal — če gledamo na kvantiteto — za 500.000 ton, po vrednosti pa je pajdel zai 70 milijonov zlatih dinarjev. Vzrok temu moramo iskati v dejstvu, da so- se znižale cene glavnih izvozniii predmetov: lesa, žita«, živine itd. Jugoslavenska trgovinska bilanca) se je v preteklem letu zaključila s prebitkom od 186 milijonov. Znižanje uvoza nam kaže, da se domača produkcija veča. Med uvoznim blagom zavzemajo v Jugoslaviji prvo mesto tekstilna! proizvodi. Bombaževi-ne je Jugoslavija uvozila za 1057 milijonov (1. 1925 pa 1337 milijonov); sukanca za. 342 milijonov (397); bombaža za. 166 milijonov (173); volnenega blaga za 534 milijonov (616); volne za 116 milijonov (59) itd. Drugo važno uvozno skupino tvorijo stroji in drugi aparati 385 (369) milijonov, dr ob n ine 308 (351) milijonov, elektrotehnični izdelki 128 (109) milijonov, lita železo 84.4 (97) milijonov, tračnice in druge železniške potrebščine 149 (153) milijonov, želez-nine za gradnjo mostov 76 (90-6) milijonov. Poleg drugega je Jugoslavija uvozila 440-530 (545 tisoč 747) ton premoga v vrednosti 199 (269) milijonov dinarjev; petroleja za 93 (120) in bencina za 83 (63) milijonov. Kar se živi jonskih potrebščin tiče je Jugoslavija uvozila za 236 (277.6) milijonov dinarjev kave, kuhinjske soli 139.7 (143) milijonov, riža za 113 (117) milijonov, vegetalnega olja za 84 (98) milijonov dinarjev. Največ bombaževin je prišlo iz Čehoslovaške (za 484 milijonov) ; po vrsti in važnosti prideta, nato Italija in Avstrija. Tudi glede volnenega blaga je Čeho-slovaška na prvem mestu (204.5); sledita Avstrijai in I tali- i« Himno it Timnala.viin n U i- v Čehoslovaško, v Italijo in Avstrijo. _ JANKO FURLAN: MlgUali Vedno bolj se izobraženci posvečajo vprašanju kruha: gospodarstvu. Zasledujejo vzroke kritičnim pojavom, napovedujejo težke posledice vedno večjega nesoglasja med posameznimi pridobitnimi panogami (kmetijstvo, obrt), navajajo sredstva za zravnan je itd. Prej ali slej se bodo morali poklicani činitelji pod pritiskom razmer sprijazniti z nasveti mož dobre volje — in takrat bo upanje na ozdravljenje. Ta svetovni pojav — gospodarska kriza — nas ziblje v občutku, kake«* da bi bila na zme-teh. Kje in kako se bodo ti valovi zagnali ob skalo, da se bo morje gospodarskih navzkrižij pomirilo, bo pisala zgodovina. Eno pa je gotovo: umaknili se bomo v smer, kjer bo naš razum raziskoval in se udejstvo-val na umerjen, na najbolj enostaven in zato tudi na najsigur-nejši način ter v skladu s srcem Razum, ki je vkoval vse svoje sile v tehniko industrije in njenim večkrat ne ravno tako človeškim smotrom, ta ra&um bo treba pokloniti rojstni zibelki vsem in vsemu, to je zemlji. Takrat bo razum, ki danes kolje, umerjeno gradil, ker zemlja zravnava z mirom in ljubeznijo in ne pozna napetih strasti. Zemljedelec, pripravljaj se na to poslanstvo, ker zemlja je v tvojih rokah in tvoja, ker je vsa prepojena, z znojem, iztisnjenim iz tvojih žuljev, ž njo jokaš in poješ, v njej je tvoja in usoda vseh. V polpreteklem času se je ta skupnost komaj medlo ume-vala, danes — in to zopet sporedno z razmerami — se to vedno bolj živo čuti. Zato pa 390 nt2 zemljišča z- vodnjakom, blizu ro-colslce postaje, s* proda. Pojasnila Piazza Garihahfe X FiMchetteria._*** KROJAŠKI poldelavec se »prejme. Dobi plačo, hrano in stanovanje. Andrej Gr-gič, Bazovica it. 13.__420 BAS, dobro vpeljan, ▼ sredini mesta, se proda radi odhoda. Ponudbe pod «Odhod» na na ođlasni zavod Molesini, Gorica 4m BABICA, avtorizirana, •prejema noseče, Adele Sba diplomirana, Emerschite- >aizero, Farne t o 10 (podaljiana Giana-stica). lastna vila, tel 20.64. 40f BABICA, diplomirana, »prejema noeeče. Beatricc Hladisch, via Madonnina 10, H. 401 MIZARSKI stroji, popolni, v dobrom stanju, se prodajo po ufodni ceni. Nasiov pri tržaške;n upravn'štvu. 410 ja, Iti uvaža v Jugoslavijo naj več sukanca (103) — več ko.t Avstrija in Anglija. Največ strojev uvaža v Jugoslavijo Nemčija (137), za katero prideta Avstrija in Čehoslovar-ška. Transportni materijal uvažajo Francija, Združene države in Italija, premog pa Anglija, Madžarska in Poljska;. Kar se jugoslovenskih izvoznih pridelkov tiče, stoji na prvem mestu po vrednosti turšči-ca, katere izvoz v 1. 1926 znaša 1338.6 mil i jenov dinarjev (v prejšnjem letu. pa 2055.7 milijonov). 2ita je Jugoslavija izvozila za 841 (502) milijonov, gradbenega lesa za 806 (1118) milijonov itd. Važen je tudi izvoz sliv, ki je v 1. 1926 narastel v primeru z 1. 1925 od 191 na 234 milijonov dinarjev, in izvoz jajc 606 (609) milijonov din. Jugoslavija izvaža predvsem (Dalje na IV. strani) ZAHVALA Ob priliki smrti naše nepozabne matere in tašče Koterins Oermek izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so počastili spomin nepozabne pokojnice, našo najsrCnejšo zahvalo. Trat-Sv. Ivan, 30. marca 1927. (439) ŽALUJOČI OSTALI. PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju m bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke _ 5.—. Dobiva se samo v Tek^ir: Ca-stellanovich, Trst, Via del Giuliani 42. 379 SM1LAJOD (Trpoiki sokl, izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanja, kašlju in kataru, u-spešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se rodaja samo v lekarni Gistellanovich, rst, via Giuliani 42 (paralelna ulica Via deiristria). 395 MODNI SALON se je o tvoril v Gorici, Via Mazzini (prej via Municipio) 6. Velika izkera damskih klobukov zadnjih novosti. Preoblikovanje m popravila točno po naročilu. 380 OBJAVA. Naznanjamo vsem članom vrtnarskega in sadjarskega društva, da smo prejeli ekonomska in zelenjadna semena prvovrstne kakovosti kakor tudi mešana umetna gnojila za vrtove, travnike in žita. Gnojila so sestavljena za zelenjad, krompir in stroftnice. Superfosfat, ki je neobhodno potreben za kmetovalca. Pričakujemo, da ga dvignete dokler je v zalogi. Kmetovalci, ki stremijo za napredkom in ne puščajo polja neobdelanega, se ga bodo gotovo poslužili, ker je blago prvovrstno. Odbor. Vrtnarsko U sadjarsko društvo v Idriji. (418) Porabite priliko! Začeli smo prodajo velikanske partije Blaga za moSke In ženske PERILO vsakovrstno i. t. d. UBAPOLM, 80 m Od L 175 mm Kitim ... m 12-70 „ LISE. tekle, ilsute 1551! .... PA L 5*65 meter Najboljša vrsta. Najnižje cene. HM II HlliZi Trst, Via Genova 21 ft Tik pralnice Carniel pri pravoslavni cerkvi. (440) Ker občni zbor sklican za 30. m., ni bil sklepčen, vabi Wa pilta in hranilnica registrovana z;druga z omejenim poroštvom IIL redni občni Čebulček sms nvBikar vdebili i in vsa prvovrstna SEMENA prodaja po najnižji ceni tvrdka Trst, via Machiaveili 20. ki se bo vršil v sredo, 13. aprila 1927. ob 4. url popoldne v lastni hiši via Torre blanca 19, I. nadstropje, v drugo sklican po § 49 zadružnih pravil in ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. DNEVNI RED: 1. Odobritev letnega poročila in računskega sklepa za 1. 1926. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o rezervnem zaklada. 4. Razni predlogi * 5. Volitev nadzorništva. (442) •) $ 50. V«ak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odoči, če se splok vzamejo v pretres ali če se morejo izročiti posebnemu odseku ali nad-zorništvu, ali pa načelniitvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. IIU M\\ IERLITZ-SCHG8L vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filri 23, pouk ia pre-388 Trsi, Piazsa dalia Bersa S Četrtek 31. marca podlistek (63-) V. I. KRI2ANOVSKA: EZA ROMAN Kmalu nato je prispel mladi par in Raulove oči so se s hrepenečo radovednostjo uprle v trospo. Berten. Bila je to mlada, čedna ženska, gulia, bleda, s tankimi prsti in velikimi očmi, ki bo se lesketale v čudnem ognju. Po čaju se je vsa. družba preselila v buduar goo-pe B.; polkovnik je pomaknil na sredino sobe mizo, poJožil nanjo nekoliko listov papirja, nato je prinesel majhno mizico, ki je imela svinčnik ob eni nožkL Gospa Berten je sedla skupno z drugimi k mizi ter položila roke na mizico. — Zdaj. prijatelji, — je rekel polkovnik, — podajte si roke in pomolimo v mislih, da si okrepimo duh. Čez nekaj minut molčanja se je pričela mizica gibati in svinčnik je napisal ime Gustav. — To je moj rajni sin, — je rekel hišni go-si***ar, — to je najbližji duh medija. Povej nam, dra#i Gustav, ali je tu navzoč duh kneginje O. in Če žfeli stopiti v stik z nami. Z veliko naglico so bile napisane sledeče besede na papir: «Ni treba sestavljati verige: knez naj drzi svojo roko pet minut poleg Rozalijine roke«. Raul je napravil tako, in ko je naznačeni čas minul, je začel svinčnik pisati: Duh gospe pl. O. je tu in je pripravljen odgovarjati svojemu sinu. Mrzlični trepet je izpreletel Raula; v glavo mu je bušil tak naval misli, da ni mogel nič vprašati. In mizica je takoj napisala, toda z drugo pisavo, sledeče besede: Molite vsi, da se Raul umiri; njegove zmešane misli mi ne dado pisati!» Knez je zbral vse svoje moči ter se zatopil v gorečo molitev, nato je nemirno izpregovoril: «Draga mati, Če si ti, ki govoriš z menoj, tedaj mi povej katerokoli stvar, ki je znana samo nama dvema, da se prepričam, ali govorim s teboj.» — Poslušajte, — je rekel čez minuto polkovnik ter vzel z mizice listek, — kaj je napisal duh: «Raul, otrok moj, to sem ja®: spomni se na ono, kar si mi priznal tisto jutro, ko sem ti govorila, da se mi je prikazal tvoj oče. Da te prepričam o svoji prisotnosti, napišem tu besede iz znanega ti lista.« Sledila je vsebina skrivnostnega por slanstva. Raul ni nikomur zaupaj, ka*r mu je mati povedala. Samo mimogrede iai brez nikakih podrobnosti je govoril polkovniku o prikazni, ki jo je doživela kneginja. Ves iz sebe je z mrzlično razburjenostjo snel z vratu verižico ter odprt medaljon Dobro je poznal zini sel napisanega, toda na sestavo in vez 9itavkov ni obračal nikake pozornosti; ko je pa zdaj primerjal oba lista, je ugotovil, da sta vsebovala do pičice enake stavke. Solze so ga oblile. Sklonil se je k mizici ter s prisrčno gorečnostjo poljubil svinčnik. — Mati, odpusti mi, če te želim nekako iz-kušati, toda moj razum ne more pojmiti tega čuda, ki uničuje smrt. Ali moreš in hočeš odgovoriti na eno miselno vpražanje? Komaj je izgovoril vprašanje, že je svinčnik vnovič pisal: «Valerija je nedolžna nad zločinom, ki ji ga ti pripisuješ, in zahvaljujem se ti, da si izpolnil obljubo, ki si mi jo dal pred smrtjo. Bog mi je naklonil milost, da govorim s teboj, te vodim in ti svetujem kakor nekdaj, in zaradi tega sem srečna-» Smrtna bledoba je pokrila Raulovo 1IHHIMI harmoniji, avtomatični kla-rllftinRli vir j I, nsvi. zajamčeni, iz prvovrstnih tovarn. Plaćanje na obr©ke. — Iti osa, Trst, ValdMvo 24.___2*6 11 BVfiBNa N. Borsatii & Fig lio, Ti st, LLJIIAkiRA Ccrso 47 (lekarna Rovis) Eopravlja, prodaja in kupu)« zlato, sre-ro po poštenih cen^h- Govori w slovenski, _j^j MOTORNO kolo .James, s priklopnim vozičkom proda Franc Hvala v Dekanih 178 pri Kopru _ POROČNA soba, masivna, orehova, se proda radi odhoda. Corso Garibaldi 29, vrata 6. 418 obličje; on ni nikoli izpregovoril Valerijinega imena, a njegove prisegre ni nihče čul razen njegove matere. S široko odprtimi očmi je strmel v prečrtane vrste. _Draga mati, — je zašepetal končno s tresočim se glasom, — če me ljubiš kakor nekdaj, odgovori mi še na zadnje vprašanje, in srečen bom ob spoznanju, da si so povrnila k meni in me popolnoma prepričala. Povej ime otroka, svoje dekližko ime m dan mojega rojstva — Amadej, Odilija, grofica pl. Ebersteinova, in 22. julija 18.—, je naglo napisal svinčnik. Ta odgovor ga je silno pretresel: z glasnim vzdihom se je skoraj brez zavesti naslonil na naslon stola Vsi so se prestrašili, prinesli so vode in mladi mož je prišel k sebi; polkovnik pa je prekinil sejo. Od tega dne se je pričelo za Raula novo življenje. Pozemsko in posmrtno življenje se mu je pokazalo v novi luči, a materini sveti, ki so izražali pohlevnost in modrost, so umirili njegovo rastrgano in razburkano dušo. Ril je pripravljen po cele dneve pogovarjati se % drago mu pokoj-nico in neprestano je prosa gospo Berten, na] vzame v roke svinčnik. Spomin na Valerijo je preganjal kneza kakor mučno očitanje. — Ali naj se spravim z njo? — je vprašal nekoč mater. — Da, toda nI še prišel pravi trenotek! Najprej izuči se v šperitizmu m utrjuj se v dobrem. — AH ji ne bi mogel vsaj pisati? Misel, da sem bil krivičen z njo, me teži. — To moreš, kar piši ji. Ponavljam samo, da je to Se prezgodaj; srečna pa sem, da je vera v moje besede močnejSa od tvojih sumničenj in da prvi ponujaš Valeriji roko v spravo. Raul je bil premlad in preveč nestrpen, da bi odlagal s svojo namero; poleg tega je podoba Velike Srake, bombaževe, fteMle, klobuk! m obuvalo. 20-50% popusti Cene v izložbenih oknih njegove mlade žene vnovič nadvladala, njegovo srce. Naslednjega dne je napisal Valeriji pismo, v katerem jo je prosil, naj mu odpusti žaljiva sumničenja ter pristavil, da če je videz še tako proti njej, lioče verjeti njeni besedi, zato ji v imenu otroka in njegove bodoče sreče predlaga. spravo. , , Z naraščajočo nestrpnostjo je čakal odgovora, toda. ni ga bilo. — Ali je morda umrla? — je vprašal mater. — Ne, toda je smrtno užaljena, — je odgovoril duh. „ . . Cez mesec dni se ni mogel več zatajevati m napisal je Valeriji drugo pismo, v katerem je skoraj zahteval odgovora Pretekla sta še dva tedna v brezuspešnem pričakovanju in Raul je že mislil na to, da bi se odpeljal v Pešto, ko je nekega jutra med ostalimi pismi zagledal pismo, katerega naslov je bil napisan z znano mu pisavo. Vsa kri mu je šinila k srcu; s tresočo se roko je raztrgal ovoj in bral sledeče: «Po vsem, kar se je med nama zgodilo, knez, moram reči, da sta me vaši pismi presenetili;, zahvaljujem se vam. toda na mojo čast se je ulegel neizbrisni madež in vi nimate več moči, da bi mi odvzeli krivično obsodbo, kateri ste me* podvrgli, ko ste me zavrgli. Vzrok vašega postopanja si je družba raztolmačila po svoje; toda, dokler ne bo moja nedolžnost docela dokrza-La, vas nečem videti. Sprava ne more imeti ni kakega pomena, ko je med nama nastal prepad, kakor ste sami rekli. VaSa velikodušnost in vaše obžalovanje sta priMi prepozno. Poleg tega pa ni od tedaj, ko sem vam prisegala, da sem nedolžna, m mi vi niste hoteli verjeti, nastopilo nikako novo dejstvo, ki bi me moglo opravičiti. Zato sem v vaših očeh tudi sedaj ravno tako kriva, kakoi sem bila pred petnajstimi meseci. Valerija. IV. cEDnrosT» V Trstu, dne 31. marca 1927. nam je vedno bolj jasna slika tvoje skromne, a veličastne strehe in tvojih ustvarjajočih rok. A ravno tako nas vedno bolj zanima tvoje življenje, tvoj dom, ki je naš dom, tvoje vrline in tvoje hibe, ki so — to priznamo — tudi naše hibe; vedno bolj stremimo za odstranitvijo vseh pomanjkljivosti. V naslednjih besedah so migljaji, kako ti je treba postopati, da bo« kos težkemu položaju in boš celo zamogel razmere izboljšati; sprejmi jih kot dober nasvet, kot lečilo, posvetuj se o tem in ukreni! Pospremim te najprej na tvoj travnik, na zemljišče, ki vedno bolj pridobiva na velikem pomenu v narodnem gospodarstvu. Poglej to osirotelo zemljo, ki je v popolni onemoglosti, kakor si ravnokar tudi ti! Zdi se, kakor da bi nam vsem očitala roparstvo. Poznamo jo le takrat, ko gremo s koso nanjo, zato pa je opešana: Dovolj jasno in umi j ivo je, da s travnikom peša celotna kmetija: živina, polje, sadovnjak i. dr. In vendar je ^tvar tako enostavna: najprej dolžnost, nato pravica ali: dajaj in boš jemal. Kakor ti nikdar ne pade na misel, da bi zali te val žetev, ne da bi bil prej polje izoral, pognojil, sejal in oskrboval rastline, ravno tako ne smeš zahtevati ugodnega pridelka sena, dokler nisi prej nudil travniku umne postrežbe. Danes se je v kmetijstvu tako preokrenilo, da moramo zreti na polje čez travo-rodni svet. Zato pa mu skušaj vračati, kar si mu s tolikimi košnjami odvzel — in bodi prepričan, da ne boš potem imel tako nizkega mnenja o njem. Zanemarjeni travniki nam tudi povedo o tvojem hlevu, živini, gnojiščni jami. Slaba krma — slaba živina, skromni do-• ho&ki v mesu, kakor tudi v mleku. Najbolj trpki občutki pa se porode ob pogledu na gnojiščno jamo. Grabiš listje, voziš, nastelje itd., potiš in trudiš se na vse pretege, a končno kaj imaš od tega? Vse najboljše zgine iz gnoja, ti voziš na polje steljo. Kdor pa ne zna ceniti gnoja, ne ume pomena globokega obdelovanja. zemlje, pravilnega oskrbovanja rastlin i. dr. Ravno iste nedostatke srečamo pri sadnem drevju, ki je prepuščeno samemu sebi. O gnojenju. obrezovanju, snaženju nobenega znamenja. Tako bi laiiko šli dalje iz pomanjkljivosti v poman j kiji vo&t, iz hibe v hibo in vztrajamo pri zahtevi: zemlja rodi, živina dajaj! Ker to, jasno, ne more biti, sledi zaključek: zemlja je prokleta. Zemlja je pravična, a neuki kmetovalec je — ropar. Res je, da je zemlja nekdaj r&dila kar «sama od sebe», a takrat je bilo manj ljudi, ki niso tudi zemlje4 tako izčrpali; danes smo se zgostili in hočemo večjih pridelkoy. Sodi torej mirno in trezno, če je res upravičen tvoj obup nad samim seboj in nad zemljo! Razmišljaj, če so koristne in u-mestne tvoje lepe sanje o — tujini, tvoja nestrpnost po izselitvi, če je tujina res tako polna bogastva. Smo se li kedaj vpra<-šali, če je tujina sprejemala iz-žete roke, onemogle starce?! A koliko upognjenih hrbtov, koliko upadlih lic se je vrnilo v naročje domovine! Mladost, ali nisi zmožna blagosloviti rodne grude z znojem svojih mladostnih srag, nisi li v stanu osvežiti osirotele domače zemlje! Trije so naši stebri: um, volja in potrpljenje. Iz njih si izklešemo novo življenje. (Gosp. Vestnik). SEMENA, KMETIJSKO ORODJE Tržaška kmetijska dražba v Trsta ul. Torre bianca 19 ima v zalogi: SEMENA Vsa vrtna in poljska ter cvetlična semena zajamčena glede kalji-vosti in kakovosti, večina naročena iz Nemčije. — Semena graha, zgodnjega in poznega, že preizkušena in odbrana le onih vrst, ki so se pri nas obnesla. Seme krmske pese Mamut rdeče dolge in Eckendorf nam je ravnokar sveže dospelo iz Nemčije. Trave in detelje. Laško 1 jul ko, angleško ljulko, dalje nizko angleško travo za senčne lege v vrtovih itd. Francosko pahovko ali klas-nico (travuljo) smo naročili iz Nemčije in je zajamčeno 90% kalj iva. Detelje, lucerna ali večna detelja in domača ali triletna detelja oboja zajamčena brez predenice in preiskana od višje kmetijske šole v Bologni. UMETNA GNOJILA Mešanica za krompir po L 80 kvintal. Superfosfnt, kalijeva sol, amonijev sulfat in čilski soliter. ČEBELARSKE POTREBŠČINE Vse kovinske dele za A. - ž. panj, vsakovrstno čebelarsko orodje, to- * vosek, mmrmi matične fcadilnlfct, med nemške znamka. ▼ no tudi satnice is ska, katare zamenjamo tmM mm vosek in izgotovljese A. - L panje. Na zahtevo pošljemo tudi cenik čebelarskih potrebščin. ŽVEPLO IN MODRA O ALI CA Modro galico paU iz prvega naiega naroČila. Vabimo posebno zadrugo, da ne odi a-Sajo predolgo a naročili. ŽVEPLO. Prve dni aprila borno prejeli prvo pošiljatev tvepla z 99/99. 99% čistote. Letos je naročila kmetijska družba najlepše vrste žvepla L entra trezza in ventl-lato Trezza. Onim zadrugam, iki so se predznamovali pri nas za žveplo, odpošljemo po naroČilu, takoj ob prihodu. SEMENSKA AJDA Ker je do sedaj dospelo zelo malo naročnikov, opozarjamo, da bomo tega blaga naročili le za one, ki bodo pri nas pravočasno pred znam ovani. Ob naročilu naj naročnik pove ali hoče črno štajersko, ali francosko sivo ajdo. KOSE ZNAMKE «MERKU3t» Zadruge in preprodajalce, kateri potrebujejo večje število kos «Mer-kar», vabimo, da prliavljo množino, ki jo bodo potrebovali. Tržaška kmetijska dražba v Trstu ul. Torrebianca 19 in Raffineria 7 Telefon 44-39. SEMENSKI KROMPIR MLEKARSKA ZADRUGA V TRNOVEM, ki je prejela zadnje dni nekaj vagonov semenskega krompirja «Oneida» iz Jugoslavije, je piipravljena odstopiti dokler zaloga traja okoliškim zadrugam in kmetovalcem potrebno množino v izključno semensko uporabo. BORZNA PORMILA. Amsterdam 869.50-879.50, Belgija 297.50-307.50, Francija 85.05-85.55, London 105.67^-105.97*4, New York 21.67-21.77, Španija 387-397, Švica 417-421, Atene 27.70-28.70, Berlin 511.50-521.50, BukareŠt 13.90-14190, Praga 04.25-G4.75, Ogrska 375.50-385.50, Dunaj 301.50-311.50, Zagreb 37.97 J4-38.47>$. Uradna cena zlata (29. III.) L 419.03; vojnoodškodninske obveznice 60.80. . RAZNE ZANIMIVOSTI Kmet, davki in sreča V Klowu na Poljskem je dolgoval kmet Piresky na davkih približno tisoč zlotov. Davkarija pošlje zamudniku opomin. Pi-resky pa ne more plačati, ker nima denarja. Davkarija pošlje nad kmeta biriča, ki zarubi trideset glav živine. Zadeva se je nato razvijala po običajni poti. Rubeži je sledila črez določen čas dražba, h kateri pa ni prišel noben kupec; je bil pač tak. čas, ko nima noben kmet denarja. Birič je rekel kmetu, naj shrani živino do prihodnje dražbe, a kmet se je temu uprl, češ, živina je last davkarije, naj ona skrbi zanjo. Dolgemu prigovarjanju se je slednjič vdal kmet, sprejel zaruLljeno živino v oskibo, a le pod tem pogojem, da dobi dva zlota na dan za vsako glavo. Črez čas dobi Fireskjr od davkarije zopet opomin, a sedaj so se prejšnji dolžni vsoti prištele še obresti. Nato sede kinet in spiše račun, ki ga pošlje z obratno pošto davkariji. Račun se je pa glasil tako-le: 30 glav živine X 42 dni X 2 zlota — 2520 zlotov, manj davke in obresti v znesku 1150 zlotov da 1370 zlotov. Kmetu je po njegovem računu, ki ga je morala oblast odobriti, ostalo na dobrem 1370 zlotov za bodoče davke. Tako se je kmet rešil davčnih zastan-kov, si je ohranil živino in ima plačane davke za lepo dobo v naprej. Ko sta umetnik in zdravnik sodelovala V prvih šestnajstih stoletjih krščanske dobe najdemo v medicinski znanosti troje velikih imen. Andreas Vesalius je eno izmed teh. Ko je bil Vesalius profesor na znameniti šoli v Padovi, je izdal delo «De Fabrica Humani Corporis», kar se je zgodilo v letu 1543. Z njim je skoro docela pometel velikega Galena, ki je bil skozi štirinajst stoletij vodilna luč vsem anatomom in fiziologom. In vendar se je Vesalius, najslavnejši anatom svojega Časa, naučil prav toliko od umetnikov kot od drugih zdravniških strokovnjakov tistih dni. Rafael, Michelangelo in Leonardo da Vinci so mnogo prispevali k tedaj novi anatomski znanosti. Ti znameniti možje so imeli jasne oči slikarja in kiparja, s katerimi so opazili površinske dele človeškega telesa tako natančno kot najboljši anatom. Njihova dela so proučavali zdravniki in se učili, kje in v kakšnih legah so različne mišice in drugi organi. Vesalius sam se Je mnogo naučil.na ta način. Zgodilo se je celo, da so ae umetniki sprli z anatomi glede prave lege podkožnih miSic v stegnu. Značilno je, da so v tem sporu imeli prav umetniki, ki niso nikoli raztelesili človeškega trupla niti kdaj gledali tako raztelešen je. F. M. Razkošna restavracija Njujorški milijonar bo nadel novega razkošja v sijajni restavraciji, ki se je nedavno odprla razsipnikom v Njujorku. Ta bajni najnovejši paradiž denarja nosi francosko ime Perroquet de Paris», kar po menja po naSe «Pariška papiga». Poleg drugih zanimivosti ima tudi veliko plesno dvorano, v kateri je pod narejen iz najčistejšega stekla in zato je tudi gladek kakor — steklo! Po vrhu tega je pod steklenim podom nešteto električnih žarnic, ki svetijo navzgor. Luči po dvorani deloma zatemnijo, s polno močjo pa svetijo luči pod podom. Že to samo daje dvorani bajno lice. Okoli dvorane so vrste okroglih mizic, ki so tudi steklene. Od časa do časa ugasnejo luči pod podom, namesto njih pa zažari jo luči, ki so skrite v mizah in tedaj zagledajo presenečeni gostje pod svojimi krožniki žive zlate ribice, ki plavajo v vodi pod mizno ploščo. Kadar ugasnejo luči v mizicah, ni videti ribic? mize pa tedaj postanejo ogledala. In to poslednje velja tudi za dvora-nin pod, kajti tudi ta se spremeni v velikansko ogledalo, kadar ugasnejo luči po i njim, zagori jo pa luči na lestencih, ki vise od stropov. Plesavei se tedaj ozirajo navzdol, da vidijo v steklenih tleh čipke svojih ple-savk! Oder za orkester tvori tla velikanske pozlačene kletke, v kateri čepi na p. e*n;ci pod vrhom velika sijajna papiga, ob kateri so tudi luči, ki oder razsvetljujejo. Izumitelja te novosti sta Ro-ger WoJfe Khan, ki je vodja «jaa>z» orkestrov, in pa njegov tovariš Rene Racover, znameniti francoski letalec in bivši vodja kavarne «Caf6 de Paris» v Njujorku. F. M. Milijonarka v Pariz«. Ko je zapuščal te dneve neki pravkar poročeni par občinski urad v Parizu, se je pridružila svatom ubožno oblečena ženska, ki je družbo spremljala prav do doma. Dekle, ki so pripravljale obed, so menile, da mora biti to kaka tatica, ki čaka ugodne prilike da kaj ukrade. Peljale so jo na bližnjo policijsko postajo. Tu se je izkazalo. kdo je bila ta vsiljiva ženska. V Parizu ima eno hišo, ki ji do-naša 45 tisoč frankov čistega, dve hiši ima v Arrasu, tri posestva v pokrajini Oise in še mnogo drugih nepremičnin. Njeno imetje se ceni na več milijonov. Kljub temu stanuje ta šestdesetletna starka v podstrešni sobici, v kateri se nahaja samo postelja. Crez dan pomiva v boljših hotelih posodo, popoldne berači navadno pri cerkvenih vratih. Uživa ostanke, ki ji dajejo usmiljeni ljudje, med temi so celo stanovalci v njeni pariški hiši, ki niso doslej vedeli, da hodi njihova gospodinja beračit. Čudna igra narave. Kakor poroča -«Krasnaja Gaze-ta», je neka mlada Ženska povila v leningrajski materinski kliniki dete, ki je bilo po svojem telesnem ustroju docela podobno pravljičnim sirenam (morskim vilam). Otrok je imel zgornji del Života skoro normalno razvit; le na levi roki je imel samo štiri prste. Ves spodnji del života pa je bil podoben ribi; mesto nog je imelo dete gibljiv ribji rep. Spolnih organov nenavadno dete ni imelo nikakih, zato so bili uradniki klinike v veliki zadregi, s kakšnim imenom bi ga vpisali med novorojenčke; naposled so se odločili, da mu dajo ime, ki ga lahko nosijo moški in ženske: «Jevdenije». Dete je živelo tri dni. Dr. Bunjin, ravnatelj klinike, je v razgovoru poročevalcem »Krasnaje Gazete» izjavil, da ta slučaj jfe brez dvoma zelo redek na celem svetu. Truplo deteta, ki je tehtalo 1200 gramov, je bilo predano anatomskemu zavodu v svrho podrobnega proučevanja; izvršenih je bilo tudi več rentgenskih posnetkov. Vredna, da jo omenimo, je tudi okolščina, da sta roditelja «Jevdenije» zdrava in popolnoma normalno razvita. Najbolj Izučena opica. Te dneve se je pripetila Klingu, lastniku večjega varijeteja v Berlinu, huda nezgoda. Tarzan II., največji Simpanz, ki je vsak večer nastopal v gledališču, se je ponesrečil. Igral se je z vžigalicami, dlaka se mu je vnela in hipoma je bil ves v ognju. Delavec je čutil neki smrad, vdrl v prostor, kjer so bile opice, pogasil ogenj, a živali ni mogel več rešiti. Tarzan se je bil zadušil. Šimpanz je bil star sedem let in je že pet let javno nastopal. Ves Berlin ga je poznal, saj je hodil vsak dan popoldne s svojim gospodarjem elegantno oblečen v kavarno, kjer je srebal svojo kavo in si prižgal tudi ciga- reto. Njegovi nastopi v gledališču •o bili nekaj izrednega, in vsak se je čudil, česa vsega se da izučiti žival. V Kinklangu so priredile kitajske ženske shod. ki se ga je udeležilo več tisoč Kitajk. Zahtevale so enakopravnost obeh spolov, odpravo mnogoženstva, odpravo zakonov med otroci, popolno svobodo pri sklepanju zakona in pri ločitvi istega in odpravo prepovedi zo-petne poročitve. Iznajdljivi trgovec V bližini Rotonde, kamor zahajajo pariški slikarji in rezbarji, se nahaja mala trgovina umetnin. V izložbi te trgovine se je videvalo pred kakimi tremi tedni pet srčka-nih alegoričnih figur, rezbarij, umetnin, ki jih jev sak občudoval. Posebna tablica je naznanjala, da predstavlja teh pet figur pet čutov. Ljudje so gledali in ugibali, katera figura predstavlja vonj, katera okus. Kolikor glav, toliko mnenj. Nikdar se niso mogli zedi-niti. Zgodilo se je, da je črez par dni ena figura izginila iz izložbe, pod ostalimi štirimi figurami je pa naznanjala nova tablica, da so v teh figurah poosebljeno štiri strani sveta. Zopet so si ljudje lomili glave, katera od teh je sever, katera vzhod. Nedolgo potem sta ostali le še dve figuri v izložba. Posebni napis je tolmačil, da sta to Adam in Eva. In ko je hil nato še Adam prodan, se je izpreme-nila Eva po besedilu novega napisa v «Sanroto». Tobak, ki ne gori. Neka tvrdka v Darmstadtu (Nemčija) je odklonila prejem 140 stotov brazilijanskega tobaka radi previsoke carine. Nato je državno finančno ministrstvo odredilo, da se tobak sežge. Toda — čudo — tobak ni hotel goreti. Nato se je vsa količina pod oblastvenim nadzorstvom potopila v nekem ribniku v mestni okolici. Oporoka v prid vdova vdovcem in vam V Budimpešti je umrla vdova po bivšem kraljevem notarju dvornem svetniku dr. j u Filipu Wein-manu, ki je veljal za enega izmed najbogatejših Budimpeštancev. Pokojnica, ki je bila podedovala po smrti svojega moža vse njegovo premoženje, obstoječe po večini v nepremičninah, je ukrenila v svoji oporoki, da se izplača iz dohodkov hiš desetim vdovcem brez otrok in desetim vdovam brez otrok po 1000 zlatih kron na osebo. Danci si znajo pomagati Na Danskem vlada blagostanje. Državljanom se godi dobro; uživajo mleko, maslo, meso, ostrige, morske rake in z vsakim letom se nabere na telesu državljana blagostanje v obliki maščene plasti. Kri se jim poleni in navadna posledica je protin, ki jih trže po udih v razmeroma še mladih letih. Te 'bolezni ženske ne poznajo, ker prepoveduje moda vsako maščobo in zahteva vitka telesa. Leta in leta trpe moški na Danskem, zdaj jih trže več zdaj manj po udih, a vedno je to trganje neznosno. Zato so se pa sedaj Danci združili in ustanovili «U druženje za pobijanje protina». Po shodih in sestankih se bo napovedal protinu najhujši boj, o uspehih bomo pa lahko komaj pozneje poročali. Hnda kazen. Da se maščuje nad svojo nezvesto ženo, je v Buenos Airesu neki uradnik povzročil v hiši, kjer sta stanovala, eksplozijo plinov. Eksplozija je bila tako silna, da se ni porušila samo dotična hiša, marveč se je podrlo še pet drugih sosednih hiš. Pet oseb je našlo v ruševinah svojo sni rt, med temi je bil seveda dotični uradnik, ni bila pa — čudno naključje — njegova žena. Najdražji hotel na sveto. Družba Boomer Dupont, ki je že lastnica več hotelov v New Yor-ku, postavi na mestu sedanjega hotela Niederland v 59. ulici na voglu 5. ceste novo palačo, hotel, ki bo pa določen samo za družine milijonarjev. Novo poslopje ne bo ravno visoko, štelo bo le 23 nadstropij, imelo bo tudi stolp, ki bo imel nadaljnih petnajst nadstropij. 100 družin, pri katerih denar ne igra nobene vloge, bo lahko ob enem stanovalo v hotelu, ki bo imel največje in najnovejše udobnosti. Višek vsega bodo pa pri vratih in pri oknih zlate kljuke, v kopalnicah bo pa nadomeščalo vse kovinaste predmete čisto srebro. Veža se opremi po vzorcu velike dvorane kake stare florentin-ske palače. USTNICA UREDNIŠTVA. Ow dopisniku s Prošeka: Stvar ni za javnost. Prizadeti se prav lahko zadovoljijo z dopisom, ki je bil objavljen v torkovi številki in ki je bil izraz proseškega javnega mnenja. Radi bi ustregli, toda podpisane osebe ne moremo izlagati nevarnosti, da bi poleg nesreče, v kateri sočustvujejo z njo vsi dobro-misleči ljudje, utegnila imeti Še sitnosti. Kar bi se lahko povedalo pred sodiščem pri pričanju, se ne more povedati javno brez nevarnosti tožbe in obsodbe. Zakon je v tem pogledu zelo 9trog in tisti, ki se mu očitajo take stvari, ima po zakonu pravico, da niti ne dopusti nikakih prič ne dokazovanja, in sodnik mora potem obsoditi, če je tudi vse res. će se očitanje zakrivi potom časopisov, je stvar še dvakrat bolj resna. t JE ORIGINALNO MAZILO , , li\ (t i M ODPRAVI RADIKALNO ^^ ,j > WKURJA OČESA AM< 1 DOBIVA SE V VSEH LEKAfiHAH ^^ 1 flDUaiSNHU - Via In S. Pieri II - Iitt V prodajalni 255 Corso 20 se nadaljuje foiimentarna razprodalo STARODAVNA TOVARNA TEHTNIC, UTEŽ IN MER GI9SEPPE FLOREMC & Co. z zalego in delavnico za poprave TRST. Vid Antonlo CflCCiO 6. Tel. 13-64 naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da so se dopustile vise tehtnice za trgovske potrebe zistema «Florenz» k mi-rosodni poskužnji glasom metričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1924. tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah (393) KRONE Mm\i platio, 21-kroDski zlate komade ZLATO plačuje po višjih cenah nego vsak drugI ALBERT POVH - urarna Trst, Via Mazzlni 46 Tvrdka H. PETRIČ v Posioiai priporoča svojo bogato zalogo ur, zlatih in srebrnih predmetov in raznovrstnih daril. Zaloga originalnih Šivalnih strofe v «Sin-ger». Prodaja tudi na obroke. Pouk v vezenin brezplačno. 193 Velikanski dohodi dunajskega POHIŠTVA navadne tn finejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah. Na drobno. Na dtbalo. Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Vlale XX Settembre 33 - Trst Tel. 793 18* Predno prodate KStCMS, OOLD5MA5SJB ZLATO In 5KEBRG obiiČite zlatarno 111 I ScMFiIH Via Mazalni Št. 41 k j ar dobite najvifije ceae. - Kupujem listke mestne zaetavljamlce. S* Zobozdravnik v Dr. SARDOC ordinira v TRSTU Via M. I inferiaii St. 16. ili. (pr*j S. Btfvasai) od 9-12 In od 3-7 is. •432 JAKOB BEVC vrarna Ia ilaterna Trst, Campo S. Glacomo S IlalO kupuje v vsaki množini po aaj- vtfjih cenah. Krona plačuje vi§je kot vsi drugi. Trtltaa raznovrstnih ur In ziatenine. SU Odhodi vlakov Pomen kratici o — osebni, ob — ubrzani, b — brzi vlak, m — raeSani vlak. TRST — TRŽIČ 5 (o). 5.25 (o). 6.10 (o). 6.45 (b), 7 (bj, 8.25 (o), 8.50 (b), 10.35 (i), 12.30 (o), 15 (b) 15.15 (b), 15.25 (o), 17 (b), 17.25 (b), 18.10 (b), 18.20 (o). 19.20 (o), 20 (b). 23.45 (o) TRŽIČ — TRST 4.31 (o), 6.57 (o), 7.10 (o), 8.08 (o). 9.23 (b), 10.07 (ob), 10.42 (b), 10.55 (o), 11.46 (b) 13.49 (o, sc ustavi na Biviji, v Grijanu ia Miramaru), 13.35 (b), 14 (o), 16.11 (o), 17.14 (o), 17.48 (b), 18.— (o), 19.24 jbj, 22.01 (o), 22.32 (o) 23.12 (b). TRST — BENETKE 5 (o), 7 (b), 8.05 (b), 8.50 (b), U>.35 (b), 15.15 (b), 15.25 (o), 17 (b). 18.10 (b), 18.20 (o), 20 (b), 23.45 (o). BENETKE — TRST 0.40 (o), 5. 25 (o), 6.32 (1-2), 8.10 (b), 8.57 (b), 10.55 (b). 12.15 lo) 15 (b), 17.25 (b), 18.35 (o), 20.20 (b). TRST _ GORICA — VIDEM a) i z T r s t a : 5.25 (o), 6.45 (b), 8.25 (o) 12.30 (o). 15 (b), 17.25 (b). 19.20 (o). b) iz Goricc: 6.6 (o), 7.22 (o), 8.15 (b), 10.25 (o), 14.28 (o). 16.27 (b), 19.10 (b), 21.20 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) iz Vidma: 5.05 (o). 6.50 (b), 9.C6 (o), 12.10 (b), 15.20 (o) 17.20 lo, do Gorice), 18 (b), 20.10 (o). b) iz Goricc: 6.08 (o). 7.27 (b), 10.07 (o), 13.02 (b), 16.23 (o), 18.42 (b), 21.13 (o). TRST — GORICA — PODBRDO a) iz Trsta: 6.10 (b), 6.50 (o). 12 (o), 17.35 (b), 18.35 (o, doGoricc)). b) iz Gorice: 7.56 (b), 8.53 (o). 14.08 (o), 17.10 (o), 1922 (b). PODBRDO — GORICA — TRST a) iz Podbrda: 5.05 (o, do Gorirc), 8.45 (b), 11.45 (o). 17.00 (o). 19.40 Ib). b) iz Gorice: 5.17 (o), 6.45 (na južno post.), 10.09 (b), 13.30 (ob), 19.21 (o). 21.03 (b). TRST — POSTOJNA 1.00 (b), 5.12 (ob), 7.10 (b), 9.20 (o, do Nabrežine, tu ''■veza z vlakom, ki odhaia ob 10.13), » iz Št. Petra 11.52 (o). 11.30 (b), 13.*- Job, do Št. Petra in v Reko), samo li Št. Petra 16 42 (o), 15.50 (o), 18.35 (o, na Reko), samo iz St. Petra 21.16 (o), 19.45 (b), 20.20 (b), 21.05 (b). POSTOJNA — TRST 2 (b), 4.55 (o), 6 (b). 6.40 (b). 7.25 (b), 9.30 (ob), 14 (m), 14.59 (b), 17 (o, do Št. Petra), iz Št. Petra 17.40 (b), 18.05 lo). 19.50 (b), 20.55 (o, do Št. Petra), iz St. Petra 21.23 (o). REKA — ŠT. PETER 5.25 (o), 8.40 (o). 12 (m). 15 45 (o), 19.15 (o). ŠT. PETER — REKA 5.27 (o), 8.04 (o), 9.24 (o), 11.49 (o), 16.35 (o), 21.49 (o). TRST — BUJE — POREČ 5.00 (o). 10.00 (o, Buje), 13.55 (o), 18.25 (o), Bujc). POREČ — BUJE — TRST 5.15 (o), 14.14 (o), 16.25 (o, do Buj). GORICA — AJDOVŠČINA 7.57 (o), 13.05 (o), 19.35 (o). AJDOVŠČINA — GORICA 4.25 (o), 11 (o), 17 (o). ČEDAD — KOBARID 8.00 (iz C. Barbetta, o). 13.03 (o). 17.50 (o). KOBARID — ČEDAD 6 (o), 10.50 (o), 16 (o). TRST — HERPELJE — PULA 5.20 (o), 11.55 (o, do Ilerpelj, tu zveza s prihodnjim brzovlakom), 12.30 (b), samo iz Kanfanara ob 6.08 (o), in 19.50 (o). 19.05 (o). PULA — HERPELJE — TRST (Iz Herpelj) 6.39 (o). 4.55 (o), 7.55 (o. do Kanfanara in v Rovini), 11.50 (b), 16.35 (o), 17.40 (o, samo do Kanfanara). O CH1M Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE 180 LEKARNA ZANETTI - TRST - ¥Ia Mazzm 1 Isiost ¥ Trstu ; fzvriuje vsa tiskarska dela v najmodsrnsjem stilu kakor J f tudi v večbarvprem tisku. Razpolaga z najmodarnejiml stroji, | | črkami, LyROtype, atereotypljo ter rotactjskim strojam. ; j ¥se naročila srn izvršujejo točno in pa zmernih cenah, j Ul. S. Francesco d'Assisi Mame I-T 11 NOC PRETEKLOSTI Roman v treh delih q) Spisala V. ]. KriŽanovsfca. U ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6*-, po poŠti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 8*60 proti v naprej poslanemu znesku. - Roman je izdala is založila Tiskarna Edinost. • Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna J. Stoka, Via Milano 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Katoliška knjigarna, Gorica, Carducci 4. Kraigher Josip, Postojna. Vezaae v Originalne platnice (cena L10) »e dobi v knjigarni STOKA. iiuc^Dpno.-iDPDoriD dodoou oon □ oo.d Doon dtj nar