DELAVSKA POLITIKA Uredništvo im uprava: Maribor, Ruška cesta 5, ^ožtni predal 22, telefon 2326. “odniinice. Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska p°rnica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. K okopi si se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina ra Jugoelavito (mesečno 10 Din, za imo-zemstro nveeečno 15 Dam. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in sociialne namen« delavstva ter lameičencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovske ja značaja, stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem itevilu objav popast. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankiraio. Štev. 49. Sobota, 20. junija 1931. Leto VI. Zgodovinska zmota današnje politike. Gospodarske krize se ponavljajo ^ razvoju pogosteje. Vpliv kriz na cIoveško družbo pa je odvisen od razvoja gospodarskega sistema. Neprimerno večja pa je današnja gospodarska kriza danes zaradi neracionalnega vojnega gospodarstva in v Evropi zlasti tudi, ker je Evropa dobila novo politično lice in se na to n°vo politično lice hoče kapitalistič-n°. gospodarstvo prilagoditi, neozi-raJ® se na potrebe človeštva, ampak « v korist svoje kapitalistične sile« S koncentracijo finančnih sil na račun vseh ljudi, to je geslo. S koncentracijo kapitala oziroma imetja in Posesti se pa množe proletarci, ki 1Tnajo kruha samo takrat, če mu kapitalist da delo; uboren kruh. V da-našnji družbi so delavci podobni sta-r°veškim sužnjem in nezaposleni pa srednjeveškim izobčencem. Srednjeveški izobčenec je imel še prednost, . a ga je smel vsakdo ubiti, današnji izobčenec pa mora poginiti vsled bede a*1 umoriti se sam. Kapitalizem se z razvojem ni nič naučil. Če bi se bil kaj naučil, bi mora vedeti, da peščica kapitalistov ne more biti sama sebi namen, da svetovno gospodarstvo, ki redi in debeli nekaj sto delničarjev in direk- suevv. ne more imeti obstanka. Vse ovestvo hoče živeti in mora živeti. aravnost predrzno je, s kakšno nesramnostjo kapitalisti jemljejo zaslu-2ek milijonom delavcev, znižujejo mezde, ne da bi se vprašali, od česa bodo živeli vsi ti siromaki. Nesramno je, s kakšno naslado vodijo borbo proti podporam za nezaposlene in proti socijalnemu zavarovanju vseh vrst. AH se kdaj vprašajo gospodje delničarji in direktorji, kako naj se Preživi delavstvo, ki ga je njih gospodarstvo izbacnilo iz človeške druž-Razvoj nam kaže, da o tem sPloh ne razmišljajo, ker so v zmoti, "»sleč. da morajo milijoni gladnih siromakov poginiti, ne da bi se zga- To je velikanska zmota kapita-istov, ki ne doumejo današnjega razsoja in ne razumejo, da človeštvo 2lvi in hoče živeti. i ^eP°. potihoma se kapitalizem jonsolidira in maha okoli sebe z me-£em proti vsakemu »revolucijonarju«, 1 zahteva kruha ali pravice in socialne zaščite. Kapitalizem dela to v svoji zgo-ovmski zmoti. Ne more pa zapasti detavstvo tej zgodovinski zmoti. Ne SEfiJ d* avstv° je del človeške vinsko zmoto skoša ' popraVitf °n sicer ne s prošnjam, ne z opomini, ampak z odločno zahtevo po pravicah do soodločevanja v človeški družbi. Politika ni privilegij kapitalistov, ampak skupna last človeške družbe, gospodarstvo je tudi zadeva celotnega človeštva. Če danes kapitalizem zmotno gospodari, ni to °Pravičba, da ne bi smelo biti drugače. Seveda je kapitalistična družba ^bro organizirana, politično in gozdarsko, to je, vse sile služijo sa- ttio nje). Tu je torej, če so vse sile na oni s*rani, potrebno, da delavstvo *fcere svoje sile na drugi strani. ere sile tako močne, da sc na-Vrne politika in gospodarstvo v Splošno korist. Mnogo dela in truda ° še treba. Toda današnji razvoj je ' da nalaga delavstvu, da pouči Avstrijska vlada je odstopila. Bančni polom je potegnil tudi vlado v vrtinec. V torek, dne 16. t. m. je avstrijska vlada odstopila. Minister Win-kler je namreč bil med tem v Pragi, ko se je sklenilo, da prevzame Avstrija jamstvo za 80 milijonov dolarjev, ki je potrebno za sanacijo Kreditnega zavoda. Winkler je ta sklep potem grajal in sporazumno s svojo stranko, kmetiško zvezo, podal demi-sijo. Enderjeva vlada je s tem izgubila močnejšo vladno stranko ter je morala podati demisijo, zlasti, ker je imela še na dnevnem redu znižanje uradniških plač in drugo, za kar ne bi dobila več večine. Dr. Ender bo vodil do nadaljnjega posle predsednika, dr. Schober pa je prevzel posle odstopivšega Winklerja. V Avstriji bodo morali sedaj iskati novo večinsko koalicijo. * Tajna diktatura v Avstriji! Dr. Ender kancler II. Kancler dr. Ender ima baje namen, če ne pride do sporazuma med strankami, nasloniti svoj režim na osebnosti, to je, organizirati pri- krito diktaturo, ki bi bila neodvisna od parlamenta. To bi bila diktatura krščanskih socialcev po vzoru dr. Seipla. Politične stranke so seveda nasprotne takemu režimu. Predvsem bi se socialni demokrati kot najmočnejša parlamentarna stranka odločno uprli takemu izigravanju parlamentarizma. Predsednik republike Miklas se s kanclerjevimi predlogi ne strinja v vsem. * Jeseni volitve v Avstriji. Avstrijci žele naglo rešiti vladno krizo. Poskušajo predvsem obnoviti staro vladno koalicijo; če to ne pojde, naj se osnuje manjšinska vlada. Koalicija med krščanskimi socialci in socialnimi demokrati je pa izključena. Vlada bo imela prehoden značaj ter se utegnejo že jeseni vršiti volitve v avstrijski parlament. Med ministrskimi kandidati se imenujejo dr. Raniek, dr. Kienbeck in dr. Sei-pel. Francoski socialist o restavraciji Habsburžanov. Briandove simpatije za Habsburžane. Julij Sauerwein je nedavno napisal v madžarskem listu članek, v katerem pravi, da odpor proti Habsburžanom sedaj ni več tako velik, ker menijo, da bi bii Habsburžan na madžarskem prestolu ovira za izvajanje nemško-avstrijske carinske unije. Časnikar Sauervvein je zaupnik Brianda. Socialist Leon Blum pa se odločno izreka proti nameri, da se izroči madžarski prestol Habsburžanom. Posledice bi bile drugačne Stevilini izid rumun-skih volitev. Parlamentarne volitve v Rumu-niji so imele ta-le rezultat: Socijalisti so dobili 94.593 glasov in 6 mandatov (sedmi mandat jim je števna komisija razveljavila); komunisti 73.711 glasov in 5 mandatov. Stranka nacijonalne unije je dobila 1,389.899 glasov in 287 mandatov; nacijonalna kmetiška stranka 438 tisoč 761 glasov in 30 mandatov; liberalna stranka Jurja Bratianua 173.343 glasov in 12 mandatov; narodna stranka Avaresca 141.229 glasov in 10 mandatov; kmetiška stranka Lupna 100.678 glasov in 7 mandatov; antisemitska liga 113.850 glasov in 8 mandatov; liga proti zelenašem fprekupčevalcem na debelo) in kartelom skupina Stere 80.459 glasov in 6 mandatov; židovska stranka 64.175 glasov in 4 mandate. V bloku liberalnih strank je 68 poslancev, med temi 10 Nemcev. — Vlada razpolaga s sigurno večino, ki šteje 6 glasov. SmeSne bolgarske volitve ali sad korupcij Bolgarija je razdeljena na 74 volilnih okrožij in je že vloženih nad 500 kandidatnih list s 1500 kandidati. Poslancev pa šteje država samo 274. Opozicionalne stranke pa se pritožujejo nad vladnim terorjem. kapitalistično družbo v usodni pomoti. Ta pouk pa more dati le dobra organizacija. kakor se domneva. Obstoja namreč nevarnost personalne unije med Avstrijo in Ogrsko. Restavracija Holi-euzollerncev v Nemčiji, kakor zahtevajo fašisti, bi pomenila restavracijo Habsburžanov v Avstro-Ogrski. Nedavno so tudi v italijanski zbornici pripovedovali, da bi Habsburžan na madžarskem prestolu ne mogel biti nevaren miru. AngleSka delavska vlada ostane. Sporazum med vlado in liberalci. faradi zakona o zemljiškem davku je pretila kriza vlade v Angliji, ker so liberalci nasprotovali novemu zemljiškemu davku. Po dolgotrajnih pogajanjih so liberalci stavili izpreminjevalni predlog, ki je sprejemljiv tudi za vlado. S tem je kriza delavske vlade zopet odgodena. Prebivalstvo Italije šteje 42 milijonov 118.435 oseb. V desetih letih je število Italijanov naraslo za tri in pol milijona. Italijani pravijo, da je to dobro znamenje, če pomislimo, da narod preveva Mussolinijev duh. Mi smo pa mnenja, da Italijani od Mussolinijevega duha ne bodo siti. Prehitro množenje italijanskega prebivalstva vede v socijalno bedo, v kateri duh fraz ne odločuje več. Volitve na Ogrskem. Zgled terorja in magnatskega go-spodstva. Na Ogrskem je z razpustom parlamenta končana tretja legislativna perioda po Kunovem puču. Legislativna perioda znaša sicer za ogrski parlament pet let, a ga je vlada poldrugo leto prej razpustila, ker ni hotel več — delati. Nastajale so namreč nove opozicijonalne skupine v parlamentu, ki niso hotele slepo parirati. Nedelavnost parlamenta je bila v zvezi deloma s tem, ker so magnati preveč absolutistični, deloma pa, ker se 82 odstotkov poslancev voli z javnim glasovanjem. Volja volilcev na ta način ne more priti do izraza, ker poslanci ne čutijo nobene prave odgovornosti. Izvoljeni so itak ob pritisku ogrskih vlastodržcev na volil-ce. Ogrska zbornica šteje 245 poslancev. Od teh bo voljenih 199 z javnim in le 46 s tajnim glasovanjem, zlasti v Budimpešti in še nekaterih mestih. Po volilnih okrajih z javnim glasovanjem ima opozicija jako malo upanja, da prodre s kakim mandatom, ker je široka ogrska dežela pod tako velikim vplivom in tako hudim terorjem veleposestnikov in vladnih organov, da se volilci, ubogi kmetje in delavci, ne upajo javno glasovati za opozicijonalne kandidate. V tem oziru je na Ogrskem še vedno v polni veljavi stara predpravica mogočnih fevdalnih gospodov. V volilnih okrajih, ki imajo tajno volilno pravico, bo pa kandidirala sedanja Bethlenova vladna koalicija, ki je štela v razpuščenem parlamentu 169 poslancev, na skupni listi, da tako otežkoči tembolj zmago opozi-cijonalnih kandidatov. Vrhutega pospešuje vlada skupne liste manjših meščanskih opozicijo-nalnih strank v okrajih s tajno volilno pravico. Združili so se na primer demokrati in liberalci, ki so imeli doslej vsak po 4 mandate in kandidirajo le v okrajih s tajno volilno pravico. Najmočnejša opozicijonalna stranka v ogrskem parlamentu je bila doslej socijalno-demokratična stranka, ki je štela 14 poslancev. Pri teh volitvah je postavila kandidate v vseh volilnih okrajih s tajno volitvijo in še v petindvajsetih okrajih z javno volitvijo. Tega ni storila toliko zaradi zmage v teh volilnih okrajih, pač pa zato, da izrabi volilno borbo za agitacijo. Madžarski volilni red ima pa še neko posebnost, ta je, da mora v volilnih okrajih s tajnim glasovanjem za vsak volilni okraj podpisati 5000 volilcev kandidatno listo, da je veljavna. V podeželskih volilnih okrajih z javnim glasovanjem pa mora podpisati kandidatno listo deset odstotkov volilcev dotičnega okraja. Zelo težko je ob terorju na Ogrskem zbrati podpise volilcev za kandidatne liste, zlasti, ker je volilni materijal javen in se ima vsak opo- Dobrota ob vročih dnevih je, če si umijete glavo z Elida Shampoonom. Lasje se Vam ne samo dobro izperejo . . . ampak Vam ostanejo tudi lepi in zdravil Vsak teden po enkrat si umijte glavo! ELIDA SHAMPOO Boi notnemu delu! Živilski delavci v obrambi. Unija živilskih delavcev Jugoslavije, podružnice pekovskih pomočnikov, nameravajo organizirali po vseh večjih mestih velika zborovanja kot protest .proti nočnemu delu v pekarnah. Zborovanja se bodo vršila 21. junija t. L. V zvezi s tem bo dne 21. junija od 4. do 5. ure popoldne predavanje po beograjski radio-postaji in prenosom zagrebške in ljubljanske radio-postaje: »0 posledicah napornega nočnega dela.« Zakaj zahtevamo ukinjenje nočnega dela? Zato. ker je nočno delo nehigijenično! Protituberkulozna liga poziva vao javnost: »Dajte otrokom zraka in solnca.« MI pa zahtevamo: »Dajte nam noiai počitek.« Vajenec, ki je s 13 do 14 letom podnevi prenaša košare, ki so za njegovo šibko telo pretežke, a ponoči, ko zahteva mlado življenje svoje pravice do počitka, dela z naporom zadnjih sil do jutranje zore, tako slanskih mandatov v Rumuniji. Vseh pet novoizvoljenih komunističnih mandatov v bukareški zbornici je bilo pri prvi seji razveljavljenih. Nezvesti rumunski liberalci. Ru- munski liberalci so šli s predsednikom Jorgo v skupno volilno borbo, dasi so povedali že pred volitvami, da velja skupnost samo za volitve. Pritožujejo se predvsem zaradi prestolnega govora. Gredo na vsak način v najodločnejšo opozicijo, vendar pa med njimi ni popolnega soglasja. Starhembergijado likvidirajo. Knez Star- hemberg, posestnik 13 graščin, z lastno vojsko — vzdrževal je cel bataljon Heim- , vvehra — in ki je bil na tem, da svojo ilegalno vojsko razširi po celi Avstriji, kac se mu je bilo deloma posrečilo, ko je bil 40 dni minister za notranje zadeve, je prišel kot vsaka slaba trgovska tvrdka v konkurz. Njegova črna vojska se je razpršila kot megla pred s o lncem. Mnogo knezovih vojščakov pa je pozabilo izvršiti redno razorožitev in Starhemberg je bil prisiljen nezveste vojake izročiti odvetniku. Zato je dr. Morgenstern pisal vsakemu bivšemu H e im w e h r o vc u, ki ni oddal uniforme ^ in opreme, da ima to storiti tekom 8 dni itd. Sedaj pa poročajo, da je te dni tirolska deželna policija zaplenila večjo množino pušk in eno strojno puško, katero orožje so še imeli v posesti Starhembergovci, .heim-wehrovski ostanki na Tirolskem. Z reikviri- človek ozkega obraza, s črnimi lasmi in v razcapani volneni srajci, široko se je vstopil in zažvižgal, da je šlo skozi ušesa. Cuavi so planili na noge. Njih oči so bile divje, njih brade so bile razmršene, njih prsa so hrupno dihala. Veliki s tvorom na hrbtu je rekel z glasom, ki je šel do srca. »Obe dekleti sta v kajuti pri njem.« »Pri kom?« »Pri .čokoladi'.« Človek z odgriznjenim prstom je kričal: »Nož ima, velikanski nož in pa raženj! Prst mi je odgriznil. Vse naše bodo spravili s poti. O joj, nihče nas ne bo živ prišel domovi« In potem spet žvižg. Vsi vojaki in kurjači — so po stopnicah zdrveli doli. Potem se je spodaj začelo mrmranje, ki ni obetalo nič dobrega. Iz merilnice je babura z obema psoma udrla na krov in začela kakor slepa brez smisla noreti sem in tja. V kajuti prvega razreda je nekdo zaloputnil žaluzije. S prestrašenim obrazom je kapitanov pomočnik drvel mimo. Nazadnje je črni kuhar pomolil svojo glavo iz prerivajoče se množice. Z vso silo se je otepal z obema rokama. Njegov beli jopič mu je ves razcapan in krvav mahedral od telesa. Skočil je proti stopnicam, sunil iz sebe čuden, konjskemu rezgetu podoben krik, v dveh skokih je bil na krovu, in ko je tako bežal, so mu ranjem orožja se bo baje nadaljevalo. Te konfiskacije je baje zahteval znani Steidle, protivmik Starhemberga. Kako se časi hitro spreminjajo! Z ladjo »St. Filibert« se je potopilo tudi več avstrijskih delavcev, ki so bili zaposleni v tovarni lokomotiv v Nantesu. V pondeljek ni bilo 28 moških in 4 ženskih avstrijskih delavcev na delo. Bili so vsi člani socialističnega konsumnega društva, ki je izlet s parnikom priredilo. Hitlerja je bog poslal. Prej je poslal bog nemškemu narodu cesarja Viljema, sedaj je pa povedal njegov sin princ Avgust Viljem na shodu, da je bog poslal Hitlerja in da je vsakemu Hohenzollerncu prijetno ' biti pod Hitlerjevim vodstvom. »V pesek bodo letele glave.« — Nemški nacionalni socialist (fašist) dr. Hellmuth je izjavil v bavarskem deželnem zboru, da, čeprav bo nekaj tednov več trajalo, da pride naš Hitler do oblasti, bodo pa takrat, ko pride, letele glave v pesek. — To frazo so se naučili od Mussolinija. Ne verujemo pa, da se v Nemčiji uresniči ta želja fašistov. V Mainzu so bili te dni hudi komunistični izgredi. Demonstranti so razbili mnogo trgovin in stanovanj u-glednih osebnosti. 60 komunistov je bilo aretiranih. Tudi evangelska cerkev disciplinira zaradi socijalizma. Evangel-ski protestanti imajo v Nemčiji župnika Eckerta, ki oznanja nekakšen verski socijalizem. Pri cerkvenih oblastih se je zameril, ker agitira za socijalizem. Dne 14. t. m. je pa sedel pred disciplinarnim sodiščem ter je bil obsojen zaradi pregreškov v službi, črtanih mu je bilo šest službenih let in stroške obravnave mora plačati. Že pred nekaj leti mu je cerkvena oblast prepovedala govoriti, ker je agitiral za socijalno demokracijo. Eckert pa ni ubogal in so ga zaraditega odstavili. Na njegovo pritožbo je bila izrečena gorenja obsodba. To postopanje cerkvene oblasti je zbudilo v Nemčiji precej razburjenja, ker še noben duhovnik ni bil grajan ali kaznovan, če je agitiral za fašiste ali blagoslavljal njih zastave. — Tako se kapitalistično navdahnjene cerkve boje socijalizma. Starostno zavarovanje v Švici. Zakon o starostnem zavarovanju in zavarovanju za svojce je bil sprejet v narodni skupščini s 163 glasovi (proti 14). Istotako je bil zakon sprejet v stanovskem svetu s 30 glasovi (proti 5). V Turinu v Italiji so eksplodirali v raznih krajih mesta trije večji peklenski stroji. Stroji so imeli najbrž samo protifašističen demonstrativen oči kar kipele iz očnic in njih belina je sijala kakor dvoje olupljenih jajc. »Drži ga, drži ga!« so mu cuavi kričali za petami. On pa je plezal navzgor, se vzpel na kapitanski most, njegovo svetlo-črno telo se je zalesketalo tam za hip, potem pa je zviška strmoglavil v vodo. Daleč stran od parnika je njegova črna glava pomolela iz vode. »Carcovado« se je zaustavil. Rešilni pasovi so leteli v vodo. Črnec je splaval k ladji in se oprijel konca vrvi. Veselo se je režal na svoje bele zobe in od spodaj motril čez ograjo viseče glave cuavov. Čisto jasno je bilo, zdaj ga ne bo nihče več hotel tepsti. Barometer je padal dalje. Vojaki so šepetali med seboj, begali drug do drugega in se zbirali v gruče. Visoki, pojoči glas Parižana je dejal: »Vihar bo. Vse, ki so tu na krovu, bo splavilo v morje. V obednico nam ne dajo, da bi šli. V prvem razredu so pa pernice za špekulante. In srebrni pljuvalniki, kadar morajo bruhati. Pod palubo s špekulanti!« Z divjim krikom so se cuavi skozi oboja vrata zagnali v obednico. Toda tam ni bilo nikogar. Na mizi je stal nedokončani obed. Vrata v kajute so bila zaprta. Nekateri izmed voja-kov so sc vrgli po zofah in si brisal1 znoj, ki jim je lil po obrazih, drugi so trkali po vratih kajut. Tedaj so mornarski žvižgi prerezali zrak: »Vsi možje na krov!« In Aleksej Tolstoj: Vihar. V prvem jutru je parnik vozil mimo Kalabrije: divji breg, kvišku štrleče gmotne sivo-vijoličastega kamenja, čeri. Nad rtom staro roparsko gnezdo, sezidano nekoč zdavnaj, da so prebivalci iz njega plenili ladje, ki so jih viharji zaganjali v ta nečedni kraj. Na levi se je v solncu oblačil dim nad sneženim vrhom Etne in se je meglila sinja sicilska obala. Brzo je »Carcovado« rezal kratke valove. Tovarnar sladkorja se je s svojo družino pojavil na krovu vsi v rešilnih pasovih. Bila je nevarnost, da parnik na vsem lepem zadene ob plavajočo mino. Cuavi (vojaki francoskih legij v Alžiru) so sloneli ob ograji in pljuvali v vodo. Toda parnik je čez nevarne vrtince srečno prešel. Zarjaveli sprednji krn »Car-covada« je rezal modre vode Sredozemskega morja. Človek javnosti s slamico v bradi je koračil čez krov in glasno oznanjal, ne da bi se posebej obračal na koga: »Barometer pada, gospoda moja!« In vročina je v resnici žgala bolj in bolj. Nebo je žarelo v nekem kovinskem sijaju. Na jugu se je zrak premikal v soparnih valovih, kakor da so se vnele vode. V tej letargiji, v tem vročinskem žaru, v tej neznosni svetlobi so ljudem na parniku prihajali vsi mogoči izgredi na um. Go- vorilo se je, da si je eno izmed deklet, ki jih je vozila babura iz Carigrada, kapitan spravil v svojo kajuto, in se že od včeraj ni več prikazal na most. Cuavi so bili nekam razgibani, venomer so glave tiščali skupaj in zdaj je eden, zdaj drugi planil na noge in z gorečega krova izginil nekam v osrčje ladje, kjer je smrdelo po podganah in trohnobi in so med stokanjem strojev drdrale železne vrvi. Barometer je padal. Pod poveznjenim čolnom je v tihi žalosti sedela ruska dama, njen fant je svojo v znoju okopano glavo položil v njeno naročje in spal. Nenadoma se je spodaj vnel direndaj, udarci, vik in krik. Na krov sta planila dva moža z raz-mršenimi lasmi, gola do pasu i v umazanih, zamaščenih hlačah iz jadro-vine. Okrenila sta se in zdirjala čez krov. Eden od njiju je vihtel krva-1 večo roko. »Prst mi je odgriznil! Prst odgriznil!« je venomer ponavljal s topim glasom. Potem je obstal, vihravo potegnil cokljo z noge — na eni nogi je bil bos — in jo zalučal v morje. In potem je lahkih nog dirjal dalje in kričal: »Prst odgriznil!« Drugi, večji, je molče tekel za njim. Na njegovem kitastem hrbtu je tičal krvav tvor in sledovi zob so se poznali na njem. Po krovu je žehtel oster vonj po znoju in po krvi. Takoj za njima je planil še tretji na dan, značaj. Istočasno pa poročajo iz Lombardije, kjer so bili večji kme-tiski nemiri. V neki občini so demonstranti obesili na občinsko hišo rdečo zastavo. Pa tudi v Benetkah in Neaplju so bile demonstracije. Tu so pa kričali po kruhu nezaposleni. Španski monarhisti bi radi revo-lucijonirali proti republiki. V Pam-peluni so priredili monarhisti velike demonstracije proti republiki. To je prva večja demonstracija monarhistov po revoluciji. Zunanji minister Lerroux svari in opominja k podpori vlade, da ne postane Španija plen anarhije. Med sovjetsko delegacijo in francoskimi industrijskimi krogi se vrše Pogajanja za oddajo sovjetskih naročil francoskim tovarnam v višini 1500 milijonov frankov. Volitev kitajskega predsednika. Na peti seji centralnega izvršnega odbora kuomintanga je bil Čiang Kai-Šek zopet izvoljen za predsed nika kitajske republike. Rusija je prodala svoj del kitajske železnice. Sovjetska vlada je Prodala kitajsko vzhodno železnico Ljtajski vladi v Nankingu za 400 milijonov zlatih rubljev. Pojdite rakom žvižgat — vremenski pro roki. Zadnje dni je pritisnila izredna vročina. Zlasti poročajo o silni vročini iz Španije, kjer je n. pr. v Sevilli dosegel toplo nier 44 stopinj v senci, na solncu pa 55. Izredna vročina je zahtevala številne smrtne Mve. Na Dunaju je v petek razsajala silna nevihta s točo. Požarna bramba je morala ,v več kot 100 slučajih intervenirati. V oko-'ci romantične Wathau ob Donavi je padala debela toča kot kurja jajca, ki je po ne-*od popolnoma uničila vse kulture. Istega one, to je v petek, 12. junija, je tudi nad ^agrebom divjala silna nevihta. Pri Zapre-aiču je na polju strela ubila kmeta Štefana rokupca. Treščila je tudi večkrat zaporedoma v tramvajske naprave, vsled česar je bil oviran pocestni promet. Vremenski pro-roki so se zopet enkrat silno vrezali. Trdili so n. pr„ ,da bo mesec majnik zlasti v drugi polovici zelo moker in mrzel. Pa je bilo ravno narobe. Potem pa so zopet rekli, da bo mesec juni zelo hladen in da bo sploh ostali del poletja hladen in vlažei zato, ker je bil majnik vroč. Toda juni jim 1« (tu sedaj že prevrnil vso račune. Zastrupljevalke svojih mož v zolineku na Ogrskem, o katerih smo svojčas obširno poročali, so bile v pondeljek, 16. t. m. končno obsojene. Csordaševa in Szabova sta obsojeni na vešala, 211etna L. Szabo, ki je materi pomagala pri odstranitvi nioža, je pa obsojena na dosmrtno ječo. Vaška babica, ki je ženam dobavljala strup, se je po razkritju sa-ma usmrtila. Oče svetovne vojne pred sodnijo radi dolgov lastnega sina. Te dni se je moral zagovarjati pred 'butdimpeštamskim sodiščem Nekdanji avstro-ogrski zunanji minister grof •e»pold Berchtold radi dolgov svojega si- ^edaj se je z nekim brezsilnim stokom nad ladjo razklalo nebo, zagr-mel je grom, da je slednji v parniku omahnil, blisk je spreletel vse luči, Zalostno so zapeli škripci in vrvi. Na Vse je legla tema. Preplašeni obrazi so bili samo še kakor blede pege ... j-aul Taurin je ves nemiren v svoji |jajuti ždel v blazinah. Kakšen čudovit konec te neznanske poti! Njegove oči so zagorele v neki tragični radosti. To je bila strela — in naivnost v parnik! Vse se je zazibalo Jn se težko zasukalo na bok. Steklenin i.edjcinami so se sesule po e , satulje in vse reči so se zakotalile proti vra om. Kakor čoln na gugalnici se je kajuta v loku postavila na glavo. Srce ,e tiho vedelo: Nikoli več ne pridemo nazaj. »Tonemo! Tonemo!« je kričala sestra in se krčevito oprijemala mize. Pa tako daleč še ni bilo, stara ko-reta se je polagoma vzravnala nazaj, človek je stal spet od spodaj na-yzgor. Sestra se je spustila na kolena ln je začela pobirati razdrobljene stvari. »Sestra,« je rekel Paul Taurin in smehljal s tako napetim obrazom, K3kor jih imajo mrtveci. »To je or-2an časa izbruhnil preko nas.« Več kakor štiriindvajset ur je i Carcovado« sukal vihar. Vse, kar je bjlo na krovu, je bilo zdrobljeno v in vse je morje odplavilo s seboj. Nekdo se je domislil človeka javno-s slamico v bradi. Nikjer ga ni bilo več. Sodba radi poskusnega meseca trgovskega pomoinika. (Važno za trgovske in druge zasebne nameščence ter za trgovce.) Mariborsko okrajno sodišče je izdalo ta teden zanimivo sodbo v tožbi trgovskega pomočnika proti neki mariborski tvrdki radi plače Din 600.— za poskusni mesec. Sodbo objavljamo v informacijo trgovskim in drugim nameščencem, da se vedo ravnati, ker se taki in slični slučaji večkrat ponavljajo. Pa tudi trgovcem bo sodba v pouk, da se obvarujejo nepotrebne škode. Meseca februarja se je pogodil neki trgovski pomočnik z mariborsko trgovko, da bo vstopil dne 30. marca t. 1. v službo kot trgovski pomočnik, najpreje en mesec za poskušnjo proti mesečni plači Din 600. Trgovka je izjavila, da rabi novega pomočnika, ker mora njen dosedanji trgovski pomočnik nastopiti s 1. aprilom vojaško službo. Začetkom marca pa je trgovka pozvala novega pomočnika k sebi, da se natančneje dogovorita glede vstopa. Pomočnik je prišel in sta se tedaj pogodila, da bo nastopil pomočnik pri trgovki službo že 26. marca za poskusni mesec, ki bi torej moral končati dne 26. aprila. Trgovskemu pomočniku se je sicer medtem nudila druga služba, ki pa je ni sprejel, ker se je že pogodi! s to trgovko. Dne 25. marca, torej en dan, preden bi moral novi trgovski pomočnik nastopiti službo, pa mu je poslala trgovka dopis, da bo njen trgovski pomočnik nastopil vojaško službo šele v jeseni in se vsled tega novemu pomočniku zahvaljuje za poskusni mesec, trgovski pomočnik s to zahvalo ni bil zadovoljen, ampak je zahteval, da mu trgovka vsled tega tudi plača pogojeno plačo Din 600,— za poskusni mesec. Trgovka pa ni hotela plačati, ampak je odgovorila, da lahko »mladi mož« nastopi pogojeni poskusni mesec 1. aprila, torej 5 dni pozneje, kot je bila sklenjena službena pogodba za poskusni mesec, kar je zopet odklonil trgovski pomočnik in tožil trgovko na plačilo Din 600.— za poskusni mesec. Sodišče je tožbi ugodilo in obsodilo trgovko na plačilo zneska Din 600.--, s 5% obrestmi od 26. marca 1931 dalje in stroškov obeh zastopnikov. Sodišče je v razlogih ugotovilo, da je trgovka z dopisom z dne 25. marca sklenjeno pogodbo enostransko razveljavila, ne da bi bil dal tožitelj — trgovski pomočnik za to kakšen povod. To znači toliko, kakor enostranska prekinitev službenega razmerja brez utemeljenega razloga na strani službojemalca. Trgovkin dopis z dne 30. marca t. 1„ da naj nastopi »mladi mož« službo 1. aprila, je smatrati le kot ponudbo za sklenitev nove pogodbe pod novimi pogoji, kar je tožitelj-trgovski pomočnik^ popolnoma upravičeno odklonil, posebno še z ozirom na ton, v katerem je to pismo pisano, ker je z ozirom na to Pismo lahko trgovski pomočnik že naprej vedel, kakšna utegne biti ta poskusna služba. na. Bivši upravnik grofovih posestev je tožil mladega grofa na .povračilo 32.000 -pen- * j1 S1 iih je mladenič -nekoč .pri -upravniku izposodil. Ker pa je mladi grof pod kuratelo, se je moral oče zanj izagovarjati, ki je izjavil, da ni bila vsota tako visoka, ampak samo kakih 600—1000 pengov. Seveda je grof zmagal proti upravniku, ki bo moral nositi še sodne stroške. V Leobnu je nevarno obolela cela vrsta oseb, ki so jedle meso od istega mesarja. Ugotovili so, da je mesar zaklal in prodajal meso krave, ki je obolela na tifusu. Pri obolelih so ugotovili tifus B, vendar k sreči do sedaj še ni nihče umrl. Že druga ruska podmornica se potopila. V Vladivostoku se je potopila ruska podmornica »Hrabri«. Roparski napad na tovorni vlak. Nemška Reichsbahn poroča, .da so dne 12. junija roparji navalili na nek tovorni vlak pri Eisenac.hu. Vlomili iso v vagone ter jeli metati blago venkaj. Vlakovodja, ki je opazil početje roparjev, je potegnil zasilno vrvico, na kar se je vlak ustavil. Nato se je razvilo streljanje med banditi in železniško policijo, vendar se je roparjem posrečilo pobegniti. Strašen konec mlade Amerikanke. Na morski obali v bližini Nenv Yor-ka so našli truplo neke 251etne krasotice, razsekano na kose. Po dnevniku, ki so ga našli v bližini umorjene, so spoznali v umorjeni neko zelo bogato damo, ki je pri zadnjem borznem polomu izgubila vse svoje premoženje. Nato se je mlada dama preselila k prijateljem, kjer je silno luksurijozno živela. Končno pa so se jo ti naveličali in na lahek način znebili. Prvi Ford v Evropi. 12. t. m. je bila na svečan način otvorjena v Kolnu prva velika tovarna Fordovih avtomobilov v Nemčiji. Ob tej priliki je firma priredila zvezdno tekmo Fordovih avtomobilov iz vseh krajev ,'nv™Je v Koln ob Renu, ki se je je udeležilo 10.000 avtomobilov. Kitajska ima okoli 474,418.000 prebivalcev. Leta 1910 je bilo na Kitajskem 331,188.000 prebivalcev. Prebivalstvo je potemtakem naraslo v dvajsetih letih za 143,230.000, to ie okroglo za 25%. — Kam pojdejo Kitajci, če se bodo tako naglo množili? Kitajska je sicer bogata dežela in Kitajec skromen v svojih zahtevah. Ali tako ogromna nadproduk-cija človeškega materijala tudi ni malenkost. cetip/ A štedi Fino perilo Maribor. Pravilnik o pobiranju občinske takse v mestni občini mariborski. Po tem pravilniku morajo stranke plačati za izdajo izpričeval, certifikatov in drugih uradnih potrdil takso Din 5.—. Sedaj pa se je pričelo pobirati takso na mestnem magistratu tudi od članov OUZD, ki zahtevajo na mestnem načelstvu potrdilo o skupnem gospodinjstvu. Pravilnik sam že pravi, da se v ubožnih zadevah taksa ne pobira. -Kljub tozadevnemu opozorilu pa mestno načelstvo v Mariboru še ni preklicalo svoje odločbe in ni opustilo svoje prakse, marveč vztraja še naprej na tem, da morajo plačati tudi člani OUZD takso Din 5—, kadar rabijo potrdilo, da dobijo polovično hranarino, da OUZD plača za svojce oskrbo v bolnici ali pa, da dobe porodniške dajatve. Nam se zdi to stališče mestne občine nepravilno. Trdimo celo, da bi občinski svet skoro gotovo nikidar ne bil odobril pravilnika, po katerem naj -delavci-siromaki plačajo Din 5.— občinske takse za to, da dobe za svojo družino hranarino. To stališče olbčine je preveč fiskalno in tudi proti intencijam zakona o zavarovanju delavcev. Mestna občina bi morala imeti predvsem interes na tem, da dobe zavarovanci, ki -stanujejo v območju mariborske občine, -svoje zakonite dajatve in pač ne gre, da bi te pičle -dajatve še obdavčevala s -taksami. Priznavajo nas. »Mariborski Večemik« z dne 16. junija t. 1. poroča v »Studenški nedelji« tudi o zadnji prireditvi delavskega kulturnega društva »Svobode« v Studencih pri Mariboru in pravi: »Studenška marksistična »Svoboda« je pod -devizo »Družnost« rajala ob prosti vstopnini pri Kleme-nčaku. Prireditev je pokazala, da je število razredno usmerjenega delavstva še vedno veliko.« — To priznanje -zavednosti našega delavstva in -druženja v kulturnem društvu je gospodom -gotovo nehote ušlo, a je za nas tem bolj važno, ker s-o morali naši prijatelji to -resnico prebiti istega dne, ko so manifestirali po Mariboru narodni železničarji g. 1 umpeja, ki nas bo baje do prihodnjega kongresa iz Maribora iztisnil. Samo če ne bo obratno! Našim delavcem pa kličemo: Še trdneje v krog svojih kulturnih društev, da ho število razredh-o usmerjenega delavstva še večje! Edino tedaj Vas bo upoštevala naša gospoda. Pri nas bi radi gotovi nacijo-nalisti spravili vse razredno zave-dne delavce o-b k-ruh in iz služb, v Prago pa -hodijo isti ljudje manifestirat z »razredno« usmerjenim delavstvom g. br. Klofača. Javno zborovanje živilskih delavcev. Zveza živilskih delavcev Jugoslavije, podružnica Maribor, je sklicala za nedelio, dne 21. junija, oh H. uri v dvorani gostilne »Friedau« na Pobrežki cesti Javno zborovanje, ki bo zvezano tudi z radio-preno- som iz zborovanja beograjskih pekovskih pomočnikov. Strokovna organizacija pekovskih pomočnikov se že dolgo vrsto let bori proti nočnemu delu. Nočno delo v pekarski obrti je v sedanjem času modernega gospodarstva gotovo popolnoma nepotrebno in spominja na stari vek. Ce se iahko milijonska mesta, kot so Pariz, London, Berlin, zadovoljijo z jutranjim delom, potem bi to tudi pri na-s bilo mogoče in bi z odpravo nočnega dela v pekovski obrti pri nas gotovo ne bil nikdo oškodovan. Borba pekovskili pomočnikov je torej popolnoma upravičena ter zasluži vso moralno podporo javnosti. Hišni posestniki proti kuluku. Mariborski hišni posestniki so pred kratkim poslali deputacijo k banski upravi v Ljubljano, ki je -predlagala odpravo oziroma znižanje ku-luka. Dvoživke v pevskih društvih. Na zadnjem občnem zboru »Glasbene Matice« so mnogo debatirali o nevzdržnosti »binira-nja« nekaterih pevcev, ki baje -pojejo v različnih pevskih društvih in s tem škodujejo disciplini in uspehu vseh prizadetih zborov. Pozvali so dotične, po domače povedano »dvoživke«, naj se odločijo za eno ali za drugo društvo-. Iz poročil mariborskih listov o teh »dvoživkah« sicer ni razvidno, na koga je ta poziv specijelito cikal, zdi se pa, da je prizadeto katoliško pevsko društvo »Maribor« in menda tudi narodno železničarsko društvo »Drava«, oz. njuni pevci. »Dvoživk«, ki »binirajo«, še torej tudi Glasbena Matica ne mara. Prav zanimivo. Nezgoda kolesarja. Minulo sredo se je vračal na kolesu iz dela Ivan Dimič, ki je zaposlen pri tvrdki Pugel & Rosman. Kmalu, ko se je peljal iz Pesnice, je na nekem ovinku zadel vanj neki avstrijski avtomobil, ki ga je podrl na tla, pri čemer je Dimič zadobil težke telesne poškodbe Rešilni oddelek ntu je nudil prvo pomoč. Nezgode. V Pristaniški ulici je padla delavka Štefanija Seibt ter se je pri padcu težko^ poškodovala na glavi. — Kleparski pomočnik Meršnik Maks pa je padel pri opravljanju dela s strehe ter se je občutno potolkel na obrazu. — Antonu Wagnerju pa je med delom v tovarni stružnica močno poškodovala več prstov na levi roki. Dva samomora. Minuli torek zvečer se je vrgla pod brzovlak pri Pesnici 17 letna služkinja Marija Kožuh, doma iz Sv. Lovrenca. — Pri železniškem viaduktu v Pobrežju pa se je isto noč ustrelil v glavo 21 letni brezposelni delavec Konstantin Bla-sutto in bil takoj mrtev. Pisarne, industrijska podjetja, šolska vodstva, kupujte edino v naši papirnici, Slomškov trg 6. Jesenice. Generalni ravnatelj KID C. Noot je te dni razglasil po tovarniških obratih ministrsko odredbo, da ne velja za vsa preko-urna dela 50% doklada. Razglas navaja točke, po katerih se odloča, kdaj se za prekourno delo plača doklada in kdaj ne. Ako bi delavstvo vedelo, kaj dotične točke in paragrafi označujejo, bi bila stvar vsaj jasna in bi ne povzročala zmed in razburjenja. Toda sama navedba točk premalo pove. Delavstvo je v tem oziru popolnoma v nejasnosti. Navaden delavec nima prokuristov in tajnikov, zato se morajo take stvari že bolje pojasniti, da bo vsakdo vedel, kdaj zasluži doklado in kdaj ne. Nevarnost, velika nevarnost preti našim vernim faranom. Širijo se vesti, da cerkev na Savi, ki jo oskrbuje in popravlja ter neguje tovarniška uprava, ne bo dolgo uživala te lepe naklonjenosti. Vzlie temu, da cerkve tovarni ne škodujejo, so vendarle premalo rentabilne, da bi se v teh časih racijonalizacije mogle podpirati s težkimi tisoči, ki jih upravljanje in vzdrževanje zahteva. Definitivnega r.i še nič, vendar je malo strahu, da ne bo odzvonilo savski hiši božji, ko še jeseniška ne stoji prav dobro. Vanjo se je zabilo mnogo dragocenega občinskega denarja, kar gotovo ni malenkost. Občina se radi tega in radi drugih stvari zvija v težkih finančnih krčih, posledice in bolečine teh krčev pa nosijo revni sloji. — Za razmere v jeseniški občini je zanimiva tudi ljuta borba proti vodnemu števcu, ki se je z novim vodovodom vpeljal. Ali ni absurd, da morajo občani plačevati pitno vodo v kraju, kjer goni voda veliko tovarno in je studencev toliko, da ob najmanjšem nalivu stopi voda iz »najnovejše kanalizacije«. Črna pri Prevaljah. Da se zna. Čutimo potrebo, odgovoriti dopisniku »Jutra« z dne 17. t. m., ki je opisal g. A. Korena kot režiserja ljudskih odrov. Ne vemo sicer, ali je mislil s tem žaliti g. Korena ali kali? Najsi je mislil karkoli, povdariti moramo, da g. Koren Tudi Ti se moraš zavedati, da čas hiti. Ali si v tem mesecu 2e pridobil »Delavski politiki*1 novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja! — ne samo da ni noben režiser, on doslej niti na oder še ni stopil. Ako se misli dopisnik norčevati iz g. Korena, pa naj ve, da ima g. Koren več pameti v stopalih, kakor pa gotovi ljudje v glavi. Prijatelj prirode". H »Prijatelji Prirode« iz Jugoslavije in Avstrije na Stolu. V nedeljo, dne 14. l m., so priredile podružnice »Prijatelja Prirode« izlet na Veliki Stol (2238 m). Del čianov je prispel na postajo Žirovnica že v soboto popoldne ter je en del odšel na Valvazorjevo kočo, drugi del, ki je prišel s poznejšim vlakom, pa na Zabreško Planino. Manjše število izletnikov je šlo še zvečer na vrh, kamor je prispelo pred 23. uro. Drugi dan zgodaj zjutraj je vreme grozilo,< vendar se ni dal nikdo ostrašiti ter so se posamezni oddelki izletnikov polagoma sestajali na nižjem vrhu, kjer stoji Prešernova koča (1198 m). Zastopane so bile podruž- nice iz Zagreba, Ljubljane, Trbovelj, Hrastnika in Jesenic, pač okoli 80 članov. Iz Rožne doline je prišla četa Korošcev, večinoma mladina. Blizu 100 članov pa je bilo izletnikov iz različnih nemških po- družnic »Prijatelja Prirode«. Vreme se je bilo med tem izboljšalo tako, da se je kazal lep pogled zdaj na Bled in Gorenjsko, zdaj na Koroško. Veselo rajanje in prehajanje z enega vrha na drugi se je vršilo vse dopoldne, s prisrčnimi pozdravi zastopnikov podružnic med seboj. Pred od- hodom so amaterji posneli celo skupino ter se je predsednik ljubljanske podružnice dr. Tuma poslovil od zbranih turistov. Okoli 13. ure so se jeli turisti razhajati vsak na svojo stran, ljubljanska in zagrebška podružnica čez Zabreško Planino k jezeru Završnice in odtod po izdatnem od-počitku v hladni senci nad Završnico, preko Brinjega vrha na postajo Žirovnica. Bil je jako lep dan, ki ostane gotovo vsem izletnikom v živem spominu. K občnemu zboru Zveze gospodarskih zadrug. O zadrugah, ki niso zadruge. Poročilo o poslovanju Zveze gospodarskih zadrug v zadnjem letu je v splošnem ugodno. To je tem prijetneje slišati v sedanji dobi velike krize v gospodarstvu in na delovnem trgu. Zveza gospodarskih zadrug je centrala delavskega zadružništva. Nje naloga ni samo, da vrši predpisane revizije posameznih zadrug. Mora tudi iniciativno in vzgojno vplivati na zadružni pokret. Če motrimo delavsko gibanje v celoti. je naša pravica in dolžnost, da tudi kritično opazujemo razvoj zadružnega pokreta. Napačno bi bilo, če bi slepo sprejemali lepe besede. Ne besede, solidno delo je važno. Poleg velikega števila živih in zdravih zadrug ima Zveza v svojem sestavu še nekaj takozvanih zadrug, ki absolutno ne spadajo v Zvezo. Da ne bo nesporaztimljenja, je treba povedati, da v delavsko zadružništvo ne spada Poljoprivredna zadruga. Ta zadruga je samo v zadružni obliki organizirana špekulacija. V vodstvu Zveze gospodarskih zadrug je več izkušenih zadružnikov. Njih dolžnost je, da se zanimajo za zadruge, ki jih imajo v svoji organizaciji. Če ne morejo ure- TVORNICA CIKORIJE a Naša hrana Kolinska cikorija eliti razmer v imenovani zadrugi, naj! jo izključijo iz Zveze, da vsaj šc zdrave zadruge ne bodo trpele škode. Sploh bi bilo potrebno, da preiščejo, če ni poleg mnogih zdravih in živih zadrug, ki temelje na aktivnem sodelovanju večjega števila članstva, tudi nekaj takozvanih zadrug, ki so samo firme, ki jih je posameznik ustanovil iz svojih posebnih namenov. Novo načelstvo Zveze naj v tem oziru izpolni svojo dolžnost. S tem bo utrdilo zaupanje delavstva v zadružništvo. Potrebno je, da se to enkrat odkrito pove. Sotrudnik. fluor obleke Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi TIVAR OBLEKE za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do naj nižjih cenah! CENA OBLEK ZA GOSPODE.............................. Din 240 — do 750-—; ZA DEČKE:........................................... Din 200*— do 330*—; GAMBETA OD 11 DO 14 LET:........................... Din 210*— do 270'—; MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:.................... Din 130'— do 150'—; OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET.................... Din 110*— do 270*—; RAGLAN:............................................. Din 650'—; HLAČE:............................................. Din 90*— do 180'—. Obiščite naše prodajalce v Mariboru: Jakob Lah, Glavni trg 2 in Veletrgovina H. J. Turad, Aleksandrova c. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb, Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu t Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno, Pazite se vred ponaredbami! Vrsta Tek. štev. Pazite na gornjo ceno nemško govorečih, nakupovanja zmožnih oseb, društvenih članov, časopisnih naročnikov, odjemalcev razpošlljalnic itd. kupim v veliki množini. Ponudbe je poslati z navedbo števila, načina In cena za 10OO komadov pod: *B. 1922“ na VVolffs Box, Kopenhagen, Danrmark. Pristopajte k zadrugi «< *« r. z. z o. z. v Mariboru Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge. Kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih. PISARNIŠKE POTREB/CIME PAPIRNICA LIUD/ME Tl/It ARNE JLOH/ICOV TRG 6 JAKOB KOVAČ, Celje, diplom, krojalkl salon, Razlagova ul.6, blizu Delavske zbornice priporoča svoje izdelke na mero in sicer vse vrste oblek za gospode, dečke In turiste. Oglejte sl IsloSbo. Za (lana ,,Prijatelji priroda'* 1O°/0 popust. P ozor, posestniki avtomobilov in motornih kolesi Poniklanje z podbakrenjem v najboljši Izdelavi v najkrajšem roku in najceneje FR. TOMASCHITZ, notar, Maribor, Slovanska ulica S. Hnlnonite suole prihranke v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6. Posojila dajemo po ugodnih pogojih! Plose obrestujemo po 67A proti trimesečni odpovedi. Tiska: Liudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavite!) Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcii Izdala in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.