18, štev,__V Kranju, dne C, maja 1905, VI, leto.
GORENJEC
= Političen m gospodarstvi lisi -
Izhaja vsako soboto trota*. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravniStvo ne nahaja v hiši št. I (Jo nasproti župni leta 1 K. Za druge države stane K ."60. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naro'nina, reklamacije, naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. Dopisi plačuje  za petit-vr:4o 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. noj se izvolijo frankirati. — Hokopisi se ne vračajo.
rrnj'Vn_ri\ii-M">'j'in_i"J.j'' u Tu * J"*u -"•in. "u *      -" it* u * J~f ""^n.* tu* ij"*ui—*nt-*j J Ai'~iiif "u " iJ"ji'"TOj^U—Lf*« "VliTi ""i"i*iri * Vi 1 Ti
Zboljšanje duhovskih plač.
Dva človeka sta se zve/ala. Rekla sta: Ti pomagaj meni in jaz bodem potem tebi. Ta dva človeka sta duhovščina in klerikalni poslanci. Ko so bile volitve v državni zbor, so duhovn ki kar divjali, da bi vse volilo katoliške (po njih želji izvoljene) poslance V več ni krajev je duhovščina dosegla svoje namene. Izvoljeni so bili katoliški poslanci. Taki at so duhovniki vpli:Gre se za sveto vero pri volitvah! Izpostavljali so zato sv. resnje telo, molili in maševali za zmago .katoliških* poslancev. Maševali pa niso duhovniki zastonj, ampak prismojeni ljudje so jim plačevali za srečen izid volitev. Ljudje nevedni .-o po \e.'iui verjeli, da se gre za vero. Zato so šli z največjim veseljem reševat vero. Mislili so zaslepljeni reveži, da jim kdo res hoče vzeli vero. Duhovniki so se pa smejali v pest, ker so zaslepili tako ljudi, da je voda tekla pri volitvah na njih mlin. Vedeli so ti mašniki, da se za vero ne gre, da se živ človek ne meni, da bi vzel kakšnemu katoliškemu tepčku njegovo vero. Sploh se pa vera ne vzame tako lahko, kakor kake hraniluične knjižice bolniku na smrtni postelji. Katoliški volilci so oddajali svoje glasove za klerikalne poslance v dobri veri, da delajo Bogu dopadljivo stvar. Do danes pa ti izvoljeni .katoliški* poslanci niso še nikjer mogli braniti svete vere, pač pa so
PODLISTEK.
Snubitev in ženltev.
Kmet Anže, kateri si ni privoščil jesti ne spanja, ampak je delal od zore do mraka, od mraka do dne in je spravljal bogastvo na kup, je bil suh, slabolen možiček. Po ženini smrti se je preselil v majhno hišico zuuaj vasi ter iatn životaril s svojo deklo Mico, katera je služila že 20 let, pa navzlic temu si ni mogla ničesar prihraniti pri tem skopuhu.
Nekega dne je popravljal plot zraven potoka, ki je tekel mimo hiše. Po neprevidnosti mu je padla sekira v vodo. Hitro se stegne po njo. Ker pa je bil neroden, je izgubil ravnotežje in padel v dokaj globoko vodo.
Krik je privabil Mico. Ko vidi potaplja-jočega gospodarja, skoči za njim in ga srečno potegne na suho. Ko pride Anže nekoliko k sebi, se Mica razjoče od veselja, da njen gospodar zopet živi.
pomagali duhovnikom, da <,e jim zvišajo plače. Tako se rešuje vera! Katoliški volilci i in a jo sedaj dokaz, da so se duhovniki lagali pri volitvah, da se g reza vero. Vedeli so pa že takrat, da piiile na vrsto prošnja duhovnikov za zvi:anje plač. Mislili so: (!e naši zmagajo, potem nam bodo dovolili zvišali plače. Zvišali so jim jih in sedaj je rešena vera. Seveda klerikalni zaslepljenci še ne bodo izpregledali, ker duhovniki skrbe, da no berejo takih časopisov, ki pojnsnujejo ljudem, zakaj se gre. In, ko bodo prišle volitve, bodo duhovniki zopet letali in vpili: Za veto, za vero, za vero! Za sedaj se jim je to vpitje plačalo z enajstimi milijoni kronami, katere so odločene za zvišanje njih plač. Ali še verjameš, katoliški volilec, da se gre za vero P Poglej duhovne gospode in spoznal bodeš na njih življenju, da se trudijo le za vero. Toda le za vero v denar! Kmetje tarnajo, da so slabi časi, duhovščini pa zvi-šjjo plače v teh slabih časih. Slednjič naj bi jim tudi povišali plače, če bi bili zares potrebni. Ali poglejmo! Kateri ljudje žive boljše, kakor duhovniki? Kakšne skrbi imajo? Samo za svoje trebuhe in veljavo. Pomilovanja vredni so ljudje, ki še ne izpregledajo, kam nas tirajo politikujoči duhovniki. Prišli bodo zopet časi, da bode kmet murni dajati še več duhovniku,  kakor sedaj.  Ze sedaj
«Oh,» vzklikne; kako sem vesela, da se niste vtopili.»
Anže, veseleč se novega življenja, začne tarnali, da mu je oslala sekira v vodi. Mica hoče skočiti po njo, a on jo prime, rekoč: .Hvala Bogu, da sem le jaz nšen, sekira naj le ostane, kjer je. Da si me rešila iz vode, sem li zelo hvaležen, pa tudi darilo ti ne odide.»
Po večerji izvleče Anže mošnjo iz kota, kjer je bila zakopana. Pokliče Mico in z veliko težavo in bridkostjo ji poda dve kroni.
»Tukaj, Mica, je obljubljeno darilo. Dobro obrni denar. Najboljše bo, ako si kupiš srečko, s katero dubiš  100.000 kron, ako zadeneš.
Prvikrat je bil Anže tako potraten in vso njegove misli so odslej visele na srečki. Rad bi vidul usodo svojih kronic in pri vsaki priložnosti je povprašal Mico, če je že kupila srečko.
«Se ne,» mu je vsakokrat odgovorila.
Nekega dne, ko ji je že presedalo vedno spraševanje gospodarjevo, reče:
znosijo ljudje preveč denarja duhovnikom, prišlo bode pa še hujše. Pri prihodnjih vo-. litvah je vsak tepec, ki še voli duhovske poslance. Potem bodo pa zopet kaj naklonili duhovnikom. Naša dolžnost je poučiti ljudi o lakih rečeh, zato smo napi »ali le vrste. Sedaj pa, kdor ima kaj svoje gla e in misli, naj pa sodi duhovske volitve in kmetiško vprašanje.
Gorenjski.
Promet s tujci.
Na Bohinjsko Bistrico in v turi-stovsko hišo ob bohinjskem jezeru sta prišla lansko leto 302 tujca, od katerih jih je 298 turistov ondi ostalo po tri dni, 20 po 7 dni, 31 po 14 dni, 25 do treh tednov, 12 do štirih, 4 do pet, 3 do še4 in 3 črez šest tednov. Izmed teh tujcev jih je bilo 70 s Kranj-skeda, 110 iz drugih avstrijskih pokrajin, 24 iz dežel ogrske krone, 2 iz Bosne, 19 iz Nemčije, 31 iz Italije, 0 z Angleškega in 34 iz drugih evropskih dižav.
V Radovljici je bilo lan»ko leto 681 tujcev, od katerih jih je ondi ostalo 400 do treh dni, 41 do teden, 30 do štirinajst dni, 50 do treh tednov, 34 do pet tednov, 22 do šest tednov in 18 črez šest tednov. Bilo jih je od teh 280 s Kranjskega, 310 iz drugih avstrijskih pokrajin, 20 iz dežel ogrske-
ga; srečko sem že kupila.»
.Re-es? In kakšno številko?.
»Stevilko štiriintrideset.»
»Prav dobro,* odgovori Anžein ponovi večkrat zaporedoma številko, da si jo bolje zapomni.
«Le pazi, da jo ne izgubiš.*
«0, le bodite brez skrbi.*
«Ako se pa znabiti bojiš, da bi jo izgubila, potem — — —.»
«Kaj?»
.Potem jo daj meni, da jo zaprem v omaro.«
«Ni se treba bati . . ., jaz jo gotovo ne izgubim.*
Tako je tekel dan za dnevom. Jedlo se je v naglici kaj malega, kakor prej, spalo malo, delalo pa veliko.
Anže je skoraj pozabil na srečko, ko zagleda nekega dne pri brivcu časnik, na katerem je stalo zapisano z velikimi črkami:
«Glavni dobitek, številka štiriintrideset dobi 100.000 kron.*
Anže zavrtane od veselja in plane s stola tako naglo, da ga je brivec malone urezal.
krone, d i/. Bosne in Hercegovine, 10 iz Nemčije, 4 s Francoskega, 40 iz Italije, 2 iz Angleškega, 5 iz Srbije in bolgarskega in 4 iz drugih evropskih držav.
Na Bledu, Zagoricah, ZeleČah in Mlinem so našteli 11)04. leta 2508 tujcev. Ostalo jih jo ondi 9(55 do treh dni, 422 do sedem in 174 do 14 dni, 201 do treh tednov, 73 do šest tednov in 406 čez šest tednov. Od teh jih je bilo 300 s Kranjskega, lf>3r> iz drugih avstrijskih pokrajin, 160 iz deže| ogrske krone, 19 iz Bosne in Hercegovine, 147 iz Nemčije, 78 s Francoskega, 24 iz Italije, 14 z Angleškega, 38 iz Rusije, 8 iz Srbije, Rumunskega in Bolgarskega, 34 iz drugih evropskih držav, 9 iz Severne Amerike, 223 iz drugih izvenevropskih držav. V blejskim jezeru je za tujce na razpolago 11 i) čolnov.
V Lesce je prišlo f>17 tujcev, od ka-leiih jih je ostalo ondi 298 do treh dni, 20 do sedem dni, 31 do štirinajst dni, 2f> do treh tednov, 12 do štirih, 4 do pet, 3 do šest in 3 čez šest tednov. S Kranjskega jdi je bilo 76, iz drugih avstrijskih pokrajin 110, iz dežel ogrske krone 24, iz Bosne 2, iz Nemčije 19, iz Italije 31, z Angleškega 0, iz drugih evropskih držav 34.
Letoviška kraja Begunje in Polj če sla imela v minulem letu 08 tujcev, od katerih se jih je ondi mudilo 14 do treh dni, 12 do štirinajst dni, 22 do treh in 20 do štirih tednov.
Na Jesenicah, Savi in Planini se je mudilo 715 tujcev, od katerih jih je večina ondi bivala le do treh dni.
Na Dovje in Mojstrano je došlo 72 tujcev, od katerih se je mudila ondi večina kot hribolazci le do treh dni, 8 liscev je pa ondi ostalo do pet tednov.
V Kranjski gori in Podkorenom je bilo 300 tujcev. Od teh ji je ostalo 140 do treh, 30 do sedem, 20 do štirinajst dni, 10 do treh tednov, 0 do štirih, 5 do pet, 80 do šest in 9 čez šest tednov.
V Belo peč je došlo 132 tujcev, od teh jih je ostalo 40 do treh dni, 10 do treh luinov, 19 do štirih, 30 do pel, 21 do šest in 9 čez Jest tednov. Bilo jih je 19 s Kranj-
«Kaj ti je, Anže?» ga vpraša brivec.
«NiČ, nič,»se sili govoriti z mirnim glasom.
Potem zbriše očali, vzame časnik in prebere še enkrat tiste vrstice. Brez dvojbe, številka štiriintrideset, Micina srečka. Vrže časnik na mizo in hiti domov, kjer ga je že Mica čakala z zajutrkom. Dasiravno ni bilo mnogo kakor nekaj sira in orehov, vendar mu ne diši ničesar.
«Kaj vam je?» vprašuje skrbno Mica.
»Meni? Čisto nič!»
«Ste morebiti bolni ?»
«Ne; ako povem, da mi nič ni, potem me pusti pri miru,» reče nevoljen.
Od sedaj je skrbno opazoval Mico. Ali morda zna, da je dobila 100.000 kron V Gotovo ne? Nevedoč za svojo srečo, dela kakor prej mirno in zadovoljno, Anže pa ne najde miru. Konec prih.
Moč spomina. Datje.
Od tistega časa je bil Župnik vedno zamaknjen v neko debelo novo, v rjavo usnje vezano knjigo. Presedel je čez dan in zvečer
skega, *J5 iz drugih avstrijskih pokrajin, 2 z Ogrskega, 15 iz Nemčije in 1 s Francoskega.
Dopisi.
Iz Mavčič. (Konec.) Ljudje bo pravili, da te dve skrbni Marti:  Kuialt in Zihern tisto noč pred volilvijo popolnoma nič nista zatisnili oči.   In koliko noči v zadnjih dveh mesecih jima jo prikrajšala agitacija! Nek hudomušnež je trdil, da so Kuralt, Zihern, Govekar in  naš fnjmoSler v zadnjem času pred volitvijo vsak najmanj 10 funtov doli vzeli na telesni teži. Kaj šele bode, če bodemo znova še enkrat imeli volitev; mogoče, da se bode še kak klerikalni agitator popolnoma posušil od same skrbi? In koliko bodo zopet trpeli Urhovčevi stegni?   Prvi rekord m d vsemi dvajsetimi  klerikalnimi agitatorji si je pridobil naš župnik, ker nji mu je bila dana naloga izpreobrniti najtrdovratnejše nasprotnike, kajti drugi, kakor Kuralt ali Zihern si nista upala priti do njih. Naš župnik je imel na mnogih krajih tudi smolo, da je moral odknriti z dolgim nosom celo z versko pomočjo.   Za agitatorja naš župnik zaradi ne gladko tekočega jezika ni posebno sposoben, zato pa je tudi upošteval, da je denar tisto sredstvo, ki pomaga mnogo, in si je hotel kupiti za dve kroni volilca!   Pri marsikaki priliki ste, g. župnik, omenjali, da vera peša; priznati pa morate radi ali m radi, da ste s svojim agilacijskim nastopom sami i/podko-pavali veri tla.   Obžalovanja vredni ste bili. ko smo Vas videli lazili po Zbiljah, Podreči, Prašah, na Jami in Bregu kot silnega agitatorja.   Mirno je bilo v naši občini, gospod župnik, dokler Vas nismo poznali, a sedaj sle zasejali jezo in sovraštvo med ljudi in kar čez noč napravili polovico liberalcev, kakor nas Vaši podrepniki imenujejo.  Slabo karto ste ven zaigrali pri tej igri, kajti svitali se je začelo in ljudstvo je začelo ločiti resnico od hinavstva! Sploh so se pa naši klerikalni agitatorji pri zadnji volitvi poizkusili ter so stavili na zadnjo karto.   Le s pomočjo ma-mona in groznega uasilstva so si priboiili z velikim trudom in žrtvami ta piškavi začasni
po cele ure pri nji in z očividno vnemo bral in preobračal njene lisle.
Barbko je zopet šegelala rado\ednosl, da bi videla, kaj je v tej novi župnikovi knjigi. Vsled tega je vselej, kadar je šla skozi sobo, pogledala skrivaje vanjo čez žup-nikovo glavo; ali on je vselej takrat obrnil list ali pa položil čez njo kak papir, da se niso mogle videti slike na odprti strani. Tudi taktat, kadar je odšel z doma, je ni vtaknil med druge knjge v odprti omari, ampak jo je položil v predal v mizi, zaklenil predal ter ključek od njega vtaknil v žep. Vendar pa so vseeno Barbkine bistre oči v raznih prilikah mogle od daleč opaziti, da so v knjigi naslikani taki ljudje, o katerih je ona v svoji nevednosti in neizkušenosti mislila, da so to podobe srečnih nebeških angeljev ali pa kaj podobnega.
Na župnika je nova skrivnostna knjiga vidno vplivala. Postal je v kratkem času zelo zamišljen, nekako nemiren in, kadar je govoril z Barbko, se mu je glas tresel in zastajal v grlu. A kaj je tako razburjalo župnika v njeni bližini, tega Barbka takrat še ni mogla slutiti.
Ko bi Barbka poznala svet in ljudi, pa
vspeh. Mnogo lakih slučajev, da je denar igral pri nnši volitvi merodajno vlogo, se je piipelilo, n.pr,: Sočanu se je zagotavljal pelak, če ho volil s klerikalci. Zahteval pa je, da se mu plača za eno leto davek in, ker je vo-lilec v drugem razredu, to je že nekaj, fio-vekar so je pred volitvijo izrazil: »Naj k>šta, kar hoče, zmaga mora bili naša.» Nekega veljaka iz Pral je stal en glas, ki je bil nam namenjen, dve kroni. Svetujemo pa istemu, da se v prihodnje nikar ne spušča v take špekulacije, sicer je mogoče, da se mu začne na glavi topiti maslo. Kuralt se j<* tudi sam izrazil po volitvi, da ga je precej stala ta začasna zmago. Pa kaj vam hočemo naštevali vrline naših zvijontov, na katoliški podlagi so in to jim zadostuje, če se prav malo za njih kšeft lažejo zraven. Ko tudi omenja d( -pUun pijance pri naši stranki, obžalujemo, da dopisun ni videl špasa, ko sta se dva klerikalca po volitvi tisti dan na Podreči ruvala in si na kaloliški način izmenjavala obraze. Višek zabave pa je bil, ko je od ruvajočih katoliških mož prišla hčer očelu na pomoč in, ker je bila že tema, v pomoti pograbila lahnega očeta 1er istega vrgla po tleh z zavestjo, da pomaga očetu in ležal je klerikalni agitator na tleh. Konečno prvi dopisun v »Laži-Ijubu» našteva našemu županu štiri poglavitne pregrehe, zaradi katerih klerikalci niso volili njega, kateri so se pa skovali v kaki prijazni sobici. Smelo trdim, da zaradi naštetih pre-grešenj ne more biti nihče kaznovan po državni postavi in tudi Kristus, če bi še danes bival med nami, bi istih ne štel v greh, ampak lažnivega   •Domoljuba«  bi obso lil v ogenj.
Iz Trsta. (Veliki slavnostni izlet v Divačo) priredi tržaška podružnica slovenskega planinskega društva v nedeljo dne 14. maja t. I., da s posebnim sijajem proslavi prevzetje uprave divaške vilenice (c sar-jevič Rudolfove j;une). Ze nekaj mesecev se pridno popravlja v jami, zamenjavajo ograje, popravljajo in napi avljajo pota i. t. d. Poprave in pa, da se razširi po širnem svetu glas o prekrasnih divotah tega podzemeljskega doma, zahtevajo ogromnih žrtev. Podružnica je nabavila večje število acitelinskih svetilk, da na posebno čaroben način razsvetli jamo. V ne-
bi lahko brala na župnikovem obrazu ter sklepala u njegovega vedenja proti nji, da se v njegovem srcu godi nekaj izvanrednega, da se v njem bije boj med dobrim in hudim in da se mora odločitev tega boja kmalu prevesiti na eno ali drugo stran. Ali uboga zasužnjena Barbka do tedaj v svojo nesrečo še ni im la priložnosti, da bi pridobila kako duševno znanje in spoznanje. Zato pa je postajala vsak dan zrelejša za žrtev človeške brezvestne samopašnosti.
Župnik je postajal ves drugačen in razna znamenja so razodevala, da si zdaj tudi več privošči tiste dišeče barvaste tekočine, ki ima redno brališče po farovških kleteh. Toda Burbka je videla v njem tudi sedaj še vedno le svojega vzvišenega dušnega pastirja, gospodarja in dobrotnika ter mu ohranila neomejeno zaupanje in udanost.
Na tako pokorščino in udanost proti njemu pa se je čutila ona navezana tudi zaradi tega, ker je bil on žnjo vedno bolj prijazen, dober in preprost ter ji je celo ukazal, da naj ga več ne kliče za gospoda Župnika, kadar govori žnjim, ampak naj mu reče le gospod Jožef ali pa samo Jožef, kakor mu
1. priloga ..Gorenjcu" št. 18 iz 1. 1905.
deljo dne 7. maja je preizkušnja te razsvetljave. Odbor se ne straši troikov, da pokaže dne 14. maja ta kraški biser v polni krasoti. Vrše se tudi v Divači priprave, da se sprejme izletnike na uprav prisrčen način. Lokalni odbor divnški pripravlja lep sprejem. Tržaška podružnica in osrednji odbor sta prosila za znižano vožnjo za to priliko in ni dvoma, da bodo železniške uprave ugodile. Iz Trsta bo vozil zjutraj poseben vlak. Takoj po prihodu vlakov bo poset jame in bo ista slavnostno razsvetljena od 10. do 3. ure popoldne, igrala bo v jami godba. Narodna društva se že oglašajo in se nekatera udeleže korpora-livno z zastavo, kar bi dalo tej slavnosli vseslovenski značaj. Po obedu se vrši v prekrasni dolinici pri Divači velika ljudska veselica in na večer sredi vasi ljudski ples. Pri veselici bodo nastopala razna pevska društva ob zvokih godbe. Natančnejši program se priobči pravočasno. Iz Trsta je pričakovati ogromne udeležbe in upamo, da ta dan pribite rodoljubi iz vseh pokrajin občudovat naše podzemeljske lepote, zakaj — kakor zatrjujejo poznavalci jam — presega nežna lepota divaške jame v marsičem celo svetovno-znano postojnsko jamo. Društva, kakor tudi posamezniki naj se radi obeda v Divači pravočasno zglase pri odboru tržaške podružnice slovenskega planinskega diuštva Trst, via (aiiozza 8. Dne 14. maja vsi v Divačo!
Novice iz Cerkljan.
— O velikonočni procesiji. In vzdignil se je šum, in padla je beseda! In razširil se je šum in raznesel je besedo, ki je prišla na ušesa ljudem. Ta beseda pa se je porodila za polno farovško mizo, mogoče ob veselosvetlem pomladanskem večeru, mogoče ob lepem opoldnevu in glasila se je takole: «Pri velikonočni procesiji ne potrebujemo požarne brambe za častno stražo.* — Taka beseda je vredna uvaževanja in naši vrli brambovci so jo uvaževali in niso prišli, ker se ne marajo usiljevati. Fajmošter je božji namestnik, zato mu bodimo pokorni. Pokor-
je ime in kakor ga ludi kliče njegova sestra kuharica. Barbka ga je seveda ubogala tudi v tem in ni si belila glavico z vprašanjem: Zakaj pa spet to?
Ko Je ona neki večer v svoji sobici že odmolila svojo večerno molitev, ki je navadno vselej trajala najmanj pol ure, ter se že pripravljala, da bi se vlegla spat, jo je gospod Jožef naenkrat poklical v svojo sobo, v kateri je hodil s trdimi koraki gori in doli.
Barbka se prikaže med vrati in udano povpraša po njegovih željah. On pa ji ukaže, da naj se vstde na stol zraven mize, na kateri je stala prižgana svetilka in poleg nje je ležalo več različnih knjig, med katerimi je bila tudi tista debela in skrivnostna, a zaprta. Barbka se vsede na odkazano ji mesto in nasproti nji se vsede na drugi stol gospod Jožef. Barbka vpre oči v napis na platnicah one knjige ter poizkusi brati. Toda nobene črke ni spoznala, tako čudne in oglate so bile vse. Zato njen pogled splava naprej po mizi in ona radovedno pričakuje, kaj ji bo povedal gospod Jožef.
unij* prih.
SČina je lopa čednost! Kaj pa, gospod župnik, ali bi nas tedaj tudi odpodili, ko bi gorelo nad VaSo glavo, Častitljivo, mazlljeno, tonzu-rirano ?
— Ali čakajte n o I Kdo bo pa straži), kdo bo častna straža? Farovška nobelgarda v kikljah naj bo častna straža, kajne? Saj ima Marijina družba približno dvesto soldatov in novo zastavo; kdo bi si mogel Želeli boljše častne straže? Dvesto soldatov, ampak približno dve tretjini ima krive in pokvarjene puške, ena tretjina je otrok! — Pravijo, da se ljudje zgledujejo nad uniformiranimi brambovci. Zakaj pa bi se ne zgledovali nad trakovi s svetinjicami, ki jih nosijo Marijine device? Device, hm. In če gre najuglednejša z zastavo pred njimi? Kdo pa se v mestih zgleduje nad vojaki s puškami? — Spomnimo se gospoda župnika Antona Golobica, častitljivega moža, ki je ob ustanovitvi društva naročil še posebej,,naj gredo spredaj in zadaj za baldahinom, da mu babe ne bodo hodile po petah. No, saj nam je prav vseeno, če malo ogulijo babe farovške in kapelanske pele, saj je dosti denarja za nove čevlje ... Ris lepa parada so bile te device in kako pobožne! Za dobrih deset minut so zadržale procesijo. — Pri zadnjem občnem zboru so eno izključili, ker je nekje plesala. Glejte, ta je bila najbolj poštena izmed vseh. Ta ni bila hlnaVka, ampak je pokazala svoje pofiteno prepričanje, druge pa so tako hinavske, kakor da bi sam vrag sedel na njihovih obrazih in kazal celi fari svojo hinavščino. Na razpolago imamo več .nočnih idil*; ne rečemo, da se je to zgodilo ravno v Cerkljah ali v fari, toda podobno se zgodi gotovo velikokrat.
— »Duhovnikova dobrota je, če gre maševat v podružnico!« je rekel župnik pri naznanilih na velikonočno nedeljo. Seveda dobrota, ampak dobrota zanj, ker ima plačano, če pa mislite ustanovljene mase kar takole lepo odpraviti, potem se pa se vidimo. Vsaka sila do časa, kakor s Kovčetovim psom, ki je crknil bolj od strahu, kakor od gospodarjeve puške. Mož ga je streljal celo dva dni, potem pa je bilo šele reveža konec.
— Marijina družba išče stanovanja in skoro gotovo ji diši prazna soba v šolskem poslopju. Ne boš! Tista soba ni za politična in cerkvena društva, ampak je za organista, ako bi jo potreboval, če ne, pa naj bo prazna I
— Marijine družbarice se pritožujejo, da jih dolžimo po krivem, da so nakravž-Ijane. Pa res, lejte si no, pri procesiji smo opazovali natančno in se pr« pričali, da se jim lasje sami zavijavajo v nedolžn: kodre. Seveda če imajo skravžano pamet, zakaj pa bi ne imele tudi las? —
— Kapelanu Beštr u je na poti »Čitalnica* in zato napadu celo posestnika hiše, kjer je društvena soba. Ali ste neumni? V potrebi pa ne vidite človeka.
— Govačev Matevž bi že imel pravico podpisali se »mi starši*, ako bi mu sin ne bil umi 1, ali tistega sina ni hotel spoznati za svojega. Saj se razumemo, kajne?
— Hvala Vam, gospod urednik, ki ste imeli potrpljenje poslušati naše tožbe, se bi Vam pravili, ali prihranimo nekaj tudi za drugič. Poklon vsemi —
Loške novice.
— Obrtno-na daljo va I na šola v Škofji Loki, ki je združena ■ petrazredno ljudsko šolo ter ima pripravljalni tečaj in dva razreda, je zaključila tvoj letolnjl tečaj v nedeljo 30. aprila z razdelitvijo izkazov, oziroma izpričeval. Ustanovljena je bila šola 2. februarja 1889. 1. Šolsko leto traja 7 mesecev in sicer od začetka oktobra do konca aprila. — Poučevalo se je ob nedeljah od 8. do 12. ure dopoldne in ob pondeljklh in petkih od 6. do 7. ure zvečer. Vsako nedeljo so imeli obrtni učenci od 1. do 2. ure akupno verouk. V ivrho vzdrževanja šole. kntero morajo oblikovati vsi rokodelski učenci iz Škofje Loke, so prispevali: c. kr. naučno ministrstvo, deželni odbor kranjski, obrlnijuku zbornica in kranjska hranilnica v Ljubljani, škofjeloška mestna občina, cesar Franc Jožefovu ustanova za kranjske obrtno • nadaljevalne lote in slednjič vpisnina rokodelskih učencev. Poučevali so: Franc Papa, risanje v I. in U. letniku. Friderik Kramer je poučeval jezikovni pouk v pripravljalnem tečaju, obrtno spisje v I. in II. letniku in obrtno knjigovodstvo v II. letniku. Josip Svellič je poučeval obrtno računstvo v vseh oddelkih in elementarno risanje v pripravljalnem tečaju. Verouk je poučeval kapelan F. Ks. Steržaj. Vodenje učencev, katerih vkupno število je znašalo koncem leta 52, se je splošno kvalilleirulo kot popolnoma primerno.
— Goljufati je hotel Franc Šuk, delavec v Kamnitniku. Pri raznih gostilničarjih in trgovcih je napravil okrog 300 K dolga. Pri izplačilu prejetega denarja je Suk izročil taistega svojemu prijatelju Francu VVeissharu, da bi lahko trdil, da je brez denarja. Oba sta bila izročena tukujlnjemu c. kr. okrajnemu sodišču.
— Ubil se je ii4lrtlni samski Jožef Čadež iz Volake, sodni okraj Skofja Loka. Dne 28. m. m. je v Zmii.cu pri vulgo Šuštarju pokrival streho nekoga kozolca. Padel je tako nesrečno raz kozolec, da je po preteku dvanajstih ur umrl.
— Nesreča. Dne 29. m. m. dopoldne je šla 10 letna dekla Marija Trillor, dekla pri Kalanu, vulgo Kolenčuvlh v Stari Loki s sa-motežnim vozom od gostilne Homan proti župni cerkvi. Voziček jo je pa s tako močjo porinil proti cerkvenemu zidu, da je nesreč-nica drugi dan vsled dobljenih notranjih poškodb umrla.
— Težko notranjo poškodbo je na enak način zadobil v torek zjutraj Franc Sušteršič, trgovinski vajenec pri g. Zigonu. Tudi njega je samotežni voz porinil proti vodnjaku, ki stoji na klancu pod župno cerkvijo. Vendar je upali, da Suitersič okreva.
Novice iz Poljanske doline.
— Odgovor h'-!! ni tel ju posojilnice v Poljanah v »Slovencu* od zadnje sobote. Ko smo brali ta zagovor v .Slovencu*, smo si misliti: Vendar enkrat nekaj. Ta »nekaj* je res pravi dokaz onemoglosti naših nasprotnikov. Bahatost, s katero se ponašate: .Zdaj smo jim pa dali!* bo slabo držala in to le do prihodnje sobote, ko izide prvi .Gorenjec*. To najbrž« že ludi sami slutite. Tedaj odgovorili ste na budalosti, a .Gorenjcev* »bistroumni* dopisnik je pa tako drzen, da
pa odgovarja vaši še večji budalosti. Budalost je to, če kdo odgovori napako stvar, katera z zadevajočo zadevo ni v nobeni zvezi. In taka je tudi tukaj z naštetimi obsodbami radi kon-suma Fr. Grošelja. Mi smo trdili in še danes odločno trdimo, da pri posojilnici v Poljanah ni bilo vse v redu, da so se vršile sleparije, da je zmanjkalo v blagajni, če se ne motimo 6200 K. Kako in kdo je to svoto spravil, za to se je šlo in gre se še danos, dokler se ne pojasni stvar javno in ne dožene krivda, ki zadene potem Petra ali Pavla. Kolikokrat je bil Fr. Grošelj obsojen in v kolike svote, zato vas niti prašamo ne, ker nima z gornjo zadevo nič opraviti.   Kapitulirali ste in odstopili od tožbe, to je pribito. Grošelj je bil od sodnije radi goljufije, kar se tiče gornje vsote, oproščen; zopet uvedena preiskava proti njemu je bila ustavljena.   On tedaj ni po-neveril. Kdo je pa ? Pa mi vam odgovorimo Krivda pade na ves tedanji odbor in nadzorstvo. Tedaj na vse, ki so bili za časa fal-sifikacije v odboru in naj so bili Tominc, Prodavc in Dobenčen ali kdo drugi. Ves odbor je odgovoren in če bi bili dosledni in bi se ne bali kake umazanosti, ki bi znala zadeti koga drugega, zdaj še čistega, ste odstopili od tožbe, seve najprej pogojno, da bi Fr. Grošelj vam dal kratko pismeno izjavo ali zadostilo in tako sam nekako priznal, da je on vse zakrivil, saj vi bi se na to opirali. Pa ker on ni hotel sesti na le limanice, sle, kakor smo zadnjič rekli, kapitulirali, da bi v slučaju nadaljevanja pravde ne prišle na dan kake umazanosti. Oa Fr. Grošelj nima nobenega premoženja in ste zasegli celo za doto mu dano  parcelo, to nas toliko briga ko lanski sneg. Sploh pa ta zasega še menda ni pravomočna in še menda ni izgovorjena zadnja beseda. Tudi te obsodbe in plačilo niso s to pravdo v nikaki zvezi. Da pa je Fr. Grošelj že plačal lepe svote in da že morda nima on nikakega premoženja več, to pa že verjamemo in bi bilo zastonj v tem oziru vsako pravdanje. Ta drago plačuje svoje klerikalno prepričanje in ima dobro šolo, koliko se je zanašati na katoliško usmiljenje, da ne rečemo katoliško pravicoljubje.   Vsaka stranka, da, vsak cigan prizna dobrote njemu storjene in prizanaša s tem. Le v katoliški stranki tega ni. Pa kaj katoliški; ljudje imajo tako malenkostne pojme, da niti ni vredno govoriti. To se vidi tu pri nas. O tem bodemo imeli še dostikrat priliko govoriti. Zuganje «z mrzlo vodo* je pa otročje.  Da imate surove ljudi v svoji sredi, to vemo, a «Gorenjčev» dopisnik je v tem utrjen in je pripravljen tudi na vaše napade, saj s tem pokažete kaj ste in kdo ste. Pridite s pojasnilom o gornji vsoti, kam je prešla, kako se je zgubila, kdo je kriv in potem bomo rekli:   Dobro ste opravili žehto, na perilu ni nobenega madeža. Dokler pa tega ni, pa vaša posojilnica ni vredna nobenega zaupanja in prej ko pogine, tem bolje za ljudi, saj obče koristi tako nima nobeden od nje, ampak le posamezniki. In to naj bo občekoristna naprava?
Pšice z Ljubnega.
— »Vcajtenge dajte našega podžupana Skor-čiča, vulgo Kosu! Tako hodijo tožit zaslepljeni volilci, ki so pod Oven-keijnovim terorizmom volili podžupanom de-vičarja Kosa.
— «Ako me boste volili podžupanom, imeli boste takoj lepo pol na Pra-proše.» S takimi obljubami je torej Kos slepil Praprošane, dasi je vedel že naprej, da jih ne more in tudi ne sme izvršiti. Njemu je bilo le na tem, da se povzdigne na podžu-panski stolec
— Zdaj se jih pa oglaša sto: Kos nam več podžupanil ne bo. On le ncrga, nerga in ncrga.
— S takimi obljubami, ki se ne dajo izpolnili, «farbali» ljudi, se pač pravi, biti neznačajnež.
— Svojo neznačajnost je pokazal tudi s tem, da je odstopil od gasilnega društva, dasi je bil njegov podnačelnik . . .
— Zakaj pa? Zato, ker mora vsak, kdor je pravi gasilec, biti delaven, požitvo-valen za bližnjega, katerega moramo po sv. pismu ljubiti kakor samega sebe. Toda taki tiči kakor je naš Kos, niso za delavnost, pač pa jim je pri vseh službah vedno le zato: •Čast, čast in zopet čast.» Pri vsem tem jim ni treba delati ničesar drugega, kakor pod-kresati svoje po zastavah in mlajih okrašeno ime.
— Da to temelji na resnici, vedo vsi odborniki, posebno pa naš učitelj, ki mu opravlja tajniški posel.
— Kot podžupan bi moral v prvi vrsti skrbeti za napredek gasilnega društva v domači vasi. Društvo ga je tudi iz tega namena volilo podnačelnikom, akoravno je bil že takoj ob ustanovitvi sovražnik gasilnega društva. Naš podžupan je pač pokazal s svojim odstopom od gasilnega društva, da mu ni mar občinska korist. Ta njegov odstop gotovo jasno kaže, kako on podžupani pri nas.
— Odstopil je tudi radi tega, ker njegova boljša polovica — Marijana to rajše vidi. Gasilno društvo je istih misli. Zatorej mu lahko zakliče: «Idi in ostani z mirno vestjo v naročju svoje ljube Marijane, ker nisi društvu koristil ničesar.* Nagasilec.
— Še nekaj bi radi na tihem povedali Pezdirčkovemu Krožku, a za danes rajše molčimo in želimo: Na svidenje!
Tedenski politični pregled.
Iz državnega zbora. Zbornica razpravlja o carinskem tariiu. Dr. Šušteršič je in-lerpeliral ministra o odloku šolske oblasti na Kranjskem, da otroci ne smejo starišem do-našati s pošte časopisov.
Železniški minister Wittek je odstopil največ zaradi svoj čas izrečene mu nezaupnice zastran prekoračenja kreditov pri alpskih železnicah. Njegove posle je prevzel sek-cijski načelnik Wrba.
S češkega. Naučno ministrstvo je odredilo, da se upelje češčinu kot obligaten učni predmet na tistih gimnazijah na Češkem, kjer to sklene profesorski zbor. — Vojni minister je češkim poslancem obljubil, da se na poslopji! vojnega erarja v Pragi napravijo češki napisi.
Srbski vojni proračun. Letošnji proračun za srbsko vojno upravo izkazuje potrebščino 19,878.098 dinarjev nasproti 22,510.093 za leto 1904 tako, da se potrebščina kaže za 2,831.995 dinarjev manjša.
Olajšanje ruskim kmetom. Neki carski ukaz dovoljuje kmetom raznih gubernij novih
olajšanj s tem, da so brisani zastanki posojil, ki so se dajala kmetom povodom slabih letin od leta 1807 do rojstva cesarjeviča-prestolonaslednika. Neki list je izračunil, da znašajo ti izbrisani dolgovi 75 milijonov rubljev.
Krvavi nemiri v Varšavi- Na Witkow-skega trgu je bilo dne 1. maja popoldne zbranih kakih 5000 prvi majnik praznujočih delavcev. Delavci so napadli vojaštvo, ki je vsled tega streljalo. Sanitetni vojaki so odnesli 31 ustreljenih in 15 ranjenih delavcev, policija pa je odnesla 60 ustreljenih in več ranjenih delavcev. Ponoči so se nemiri ponovili. Z vseh oken so streljali na vojaške patrulje, a tudi vojaki so streljali na vse strani in tako postielili kakih 50 oseb.
Rusko-japonska vojna.
Angleška poročila trdijo, da velike pomorske bitke skoro gotovo pred sredo* maja ne bo. Rusi hranijo popolno tajnost o vožnji Nebogatovi, ki mora vsak čas mimo Singa-pura, ako si ne izbere druge poti. — Nekateri listi pa poročajo, da se je brodovje admirala Nebogatova že združilo z brodovjem admirala Roždestvenskega. Oba admirala se morda nahajata pri polotoku Hajnanu. Rož-destvenski se namerava združiti pri Filipinskih otokih tudi z vojnimi ladijami iz Vladi-vostoka.
General Linevič brzojavlja, da so ruske čete napadle Japonce pri mestu Tunkhusianu, in jih zaporedoma pregnale iz petih pozicij ter zasedle Tunkhusian. — Ruski vojni dopisniki jako hvalijo Linuviča. V starem oguljenem plašču, na velikem rjavem konjičku, spremljan samo od dnevnega adjutanta, dveh častnikov in načelnikov dotičnih oddelkov, ogleduje posame/.ne pozicije, oddelek za oddelkom, baterijo za baterijo, in vsakemu daje sam navodila. On pozna mnogo vojakov še od kitajske in turkestanske ekspedicije sem; njegov prijazni in dobrohotni nagovor čudovito vpliva na vojake, ki dobivajo novo upanje in vero na uspeh. Linevič govori kratko, odločno, brez fraz, naravnost, prav po vojaško. Kar reče, je kakor pribito. Resnost, s katero nastopa, kaže, da se zaveda, kako težka in ogromna mu je naloga.
O bitki pri Mukdenu so znane sedaj nekatere podrobnosti. Bitka jf trajala 19 dni v obsegu 150 km. Rusov je padlo 30.000, 100.000 je bilo ranjenih, 40-50.000 ujeiih. Japonci so izgubili 50.000 mož. Ruskih vojakov je bilo na bojišču 361.500, Japoncev pa 400.000. Skupno se je torej bojevalo 761.500 mož! Zmago je pripisati ne Ojami, ne Jamagati, marveč general-lajt-nantu Kodami. '
Koliko je padlo Japoncev? Tokio, 29. aprila. Okuma, vodja napredne slranke v japonskem parlamentu, je imel danes na nekem shodu govor, v katerem je dejal, da ceni število ranjencev in bolnikov po bolnišnicah na 200 do 300.000, na bojnem polju pa jih je padlo 50.000. — Okuma pozivlje narod, naj se pripravlja na nadaljevanje vojske.
Japonsko brodovje. O brodovju Togovem ne vedo ničesar. Po poročilu «Daily Mail* sla le vodja mornariškega štaba in mikado obveščena o kraju, kjer se nahaja
2, priloga „Gorenjcu" št. 18 iz 1.1905.
Togo. Mornariške oblasti izjavljajo le to, da so o povoljnem uspehu morske bitke čisto zagotovljeni, ker se je pokazalo, da Rusi nimajo dobrih bojnih ladij in hitrih manjših križark, dasi so številnejši od Japoncev.
Jfovičar.
Osebne vesti. Umeščeni so gg.: Peter Koprivec, kapelan v Radovljici, na župnijo Svibno; Janez Hromeč, župnik na Šenturški gori. na župnijo Hotič in Josip Gegna-, eks-pozit na Vrhpolju pri Moravčah, na župnijo Slranje. — Nameščena sta gg.: Viljem Paulus, kapelan v Šmartnem pri Kranju, za župnega upravitelja na Šenturški gori; Frančišek Sever, kapelan v Selcih, za župnega upravitelja pri Šent Lenartu.
Nemško kazino dobimo zopet v Kranju, piše »Slovenec* — če se bo delalo tako naprej, to se pravi, hotel jo reči, če bodo kranjski liberalci delali tako naprej. V dokaz, da nemčurstvo poganja v Kranju zadnje čase zopet bujne kali, navaja dopisnik, da je pri nas veliko število uradnikov Nemcev, da se na kolodvoru nahajata znana napisa »Herren — Frauen*, da ima Kranj poleg slovenskih napisov tudi nem-ki «Gemeindeamt» ter že tolikrat opevani «Langsam fahren!*, in da naše okrajno glavarstvo pošilja tudi slovenskim davkoplačevalcem nemške tiskovine. Posamezni slučaji, s katerimi hoče no-vičar opravičiti svojo bojazen, da se ne bi ustanovila nemška kazina, obstajajo večinoma že dt.seMe^a, ledaj je smešno govoriti, da se ravno v zadnjem času šopiri med nami ohola Germanija! S tem pa seveda nočemo reči, da odobravamo nekatere, v «Slovencu* navedene nedostatke. Kakor po vseh mestih, tako je tudi v Kranju nekaj nemških uradnikov ki pa v uradu občujejo v istem jeziku, v katerem jih je stranka nagovorila, to je s slovenskimi liberalci izključno slovensko. Kako klerikalci postopajo, nam ni znano. Sicer pa mi nemških uradnikov nismo klicali, kakor tudi ne klerikalnih profesorjev ali n. pr. Kob-larja,  ki je  prišel v Kranj  zoper voljo ogromne večine tukajšnjega prebivalstva. Gotovo ni prav, če res okrajno glavarstvo, ali da govorimo natančneje, če res davčni inšpektorat pošilja slovenskim davkoplačevalcem nemške tiskovine. Napredni meščani dobi vamo vedno dvojezične obrazce, če pa klerikalci vsled svoje brezbrižnosti prejemajo nemške tiskovine, je to njih krivda. V tem pogledu bi v zboljšanje razmer prav lahko uplival «Slovenčev» dopisnik tako na klerikalne davkoplačevalce, kakor tudi na davčni inšpektorat.   Menda se razumemo! Kar se tiče javnih nemških napisov, ki se nahajajo poleg slovenskih na drugem mestu, smo že enkrat odkrilo povedali svoje mnenje. Tu le še svetujemo onim dopisnikom, ki se kažejo v »Slovencu* kot čuvaje narodnega značaja našega dobrega mesta, da naj pregovore svojega dobrega prijatelja Koblarja, da bo zopet enkrat stopil med žive. Koblar je član kranjskega občinskega odbora in tudi še nekaj drugih klerikalnih virilistov, ki pač priglase svoje pravice, ki pa pridejo na rotovž le k volitvi župana, da se izognejo kazni. Ker imajo iste pravice, pa tudi iste dolžnosti, kakor izvoljeni odborniki, bi bilo morda — kar omenjamo dan.s le mimogrede — prav umestno, ako bi se opozorili ti gospodje na
svoje dolžnosti s primerno denarno globo. Koblar tedaj, s svojimi ožjimi tovariši, bi v kranjskem občinskem odboru pač lahko iz-posloval, da se odstrani kamen izpodlike, čeprav bi bil potem dr. Jože Debevc v zadregi radi refrena v svojih političnih kupletih. Pre-ostajata nam le še samonemška napisa »Frauen — Hnrren*, ki pa ne vabita samo na kranjskem kolodvoru, marveč na vseh štacijah gorenjske železnice v samonemškem jeziku p. n. potujoče občinstvo k obisku do-tičnih delikatnih stavbic. Prav gotovo so potrebni tudi slovenski napisi, a po našem mnenju je v tem pogledu prvi poklican varovati čast slovenske dežele, državni poslanec Josip Pogačnik, kajti one, ne ravno lepe, a prav potrebne hišice, stoje večinoma v njegovem volilnem okraju, ne samo v Podnartu, marveč tudi v Kranju, čegar kolodvor, z vsemi drugimi pripadajočimi poslopji, spada v stražiško, po g. Pogačniku zastopano občino. »Slovencev* dopisnik naj se tedaj izvoli obrniti na g. državnega poslanca, ki bo v zvezi z dr. Šušteršičem, pod kojega okrilje spada tudi nekaj takih »Frauen — Herren* cbgorenjski železnici, prav gotovo in najhitrejše z ostro interpelacijo izposloval, de se za vedno izbriše ta črni madež na slovenski zemlji, zlasti pa na kranjskem kolodvoru. Tako bo tudi odstranjena velika nevarnost, da bi se v Kranju zasnovala nemška kazina — čeprav »se bo delalo tako naprej*. In potem bo mirna Bosna!
Javna nesramnost se širi — tako poroča »Slovenec* — tudi po našem mestu. »Slov.* kliče na pomoč najprvo okr. glavarstvo in seveda — laest non least — tudi Cirila Pirca, ki je baje načelnik policijskega odseka. Poizvedovali smo, a izvedeti nismo mogli ničesar, tudi ničesar glede «vile» zunaj mesta. Dobro bi bilo, ako bi »"Slovencev* dopisnik, ki govori gotovo iz lastne izkušnje in se je prepričal o vsem na licu mesta, podal toč-nejše informacije.
Narodna čitalnica v Kranju je priredila minulo soboto običajno veselico s plesom. Igrala se je šaloigra »Brat Sokol». Naši vrli diletantje so v polni meri storili svojo dolžnost in tako pripomogli, da je igra prav dobi o vspela. Pozdravljati je zlasti gospico A. M., ki je to pot prvič nastopila na odru. Svojo, čeprav ne malo vlogo, je izvršila povsem pohvalno in želeti bi le bilo, da jo še večkrat vidimo na čitalniškem odru. Po igri se je razvil živahen ples. Udeležba je bila srednja.
Učiteljstvo kranjskega okraja ima ho-spitacijo v četrtek dne 11. t. m. ob 2. uri popoldne v Šmartnem v višjem oddelku III. razreda. Takoj potem zboruje istotam učiteljsko društvo ob navadnem dnevnem redu.
Koncert, katerega priredi tukajšnji či-talniški pevski zbor, se vrši danes teden v prostorih »Gorenjskega Sokola*. Po sporedu, pripravah in pevskih izkušnjah sodeč, je upati, da bo koncert, eden najlepših, kar nam jih je nudil ta zbor tekom zadnjih let. Čisti dobiček je namenjen njega pevskemu fondu. Vsa pevska društ\a, ki stoje v »Zvezi slovenskih pevskih društev* so si namreč ustanovila letos tak fond, to pa zaradi tega, ker nameravajo prirediti v Ljubljani v dveh ali treh letih impozantno pevsko slavnost; kakršne slovenski narod doslej še ni videl in kjer bo nastopilo skupno mnogo nad 1000 pevcev. Za to slavlje pa je treba že sedaj vsestran-
ske priprave. V ta namen morajo na Študirati posamezna pevska društva vsako leto nekaj lepih zborov. »Hercegovska* in »Povejte ve, planine*, kateri pesmi se pojeta na ta večer, sta gotovo najlepša zbora izmed tistih, katere je predlagal gospod koncertni vodja Matej Hubad, da naj se letos priuče vsa v »Zvezi* stoječa pevska društva. Poleg moških zborov pa čujemo to pot tudi gosp. Karola Mahkoto, priznanega in dobro izšolanega pevca, v nekaterih baritonovih samospevih. Naša »Meščanska godba*, o kateri z zadovoljstvom konštatiramo njen viden napredek, svira dve točki, spremlja pa tudi veličasten Griegov zbor »Nova zemlja*. Spričo raznovrstnega in bogatega sporeda gojimo nado, da se odzove prijaznemu vabilu mnogoštevilno pred vsem slavno meščanstvo. Spored priobčimo prihodnjič.
III. peš-izlet »Gorenjskega Sokola* se vrši v nedeljo dne 14. t. m. Odhod iz Kranja ob 1. uri popoldne. Koračne vaje za ta izlet v četrtek, 11. t. m. ob 9. uri zvečer.
Umrl je v Stražišču pri Kranju nadebudni sin g. Ludvika Matajca, g. Anton Matajc, v starosti 22. let. Čislani rodbini naše iskreno sožidje!
Na Bledn je umrla dne 29. m. m. gospa Marijeta Pretnar, mati odlične rodbine Pretnarjeve. N. v m. p.!
Poročil se je na Brezjah g. Ignacij Sitar, posestnik, trgovec in župan v Toplicah, z gdč. Marijano Vogelnikovo iz Radovljice.
Županom v Zgornji Šiški je izvoljen vrh in zavedni naprednjak Iv. Zakotnik.
Odlikovanje. Na mejnarodni perutninarski razstavi v Solnogradu od dne 23. do 25. aprila t. t. je dobil znani perutninar gospod Anton Lehrman, imetelj I. kranjskega perutni-narskega zavoda v Tržiču (Gorenjsko), za tam razstavljeno pleme čistokrvnih rumenih Orping-lon najvišjo odliko — častno darilo. Pač lep domač napredek. Čestitamo!
Karavanški predor utegne biti prevrtan lekom 14 dni, kajti mjmjka samo še kakih 70 melrov. Prevrtanje se bo izvršilo brez vsakih slavnosti.
Občni zbor kmetijske podružnice v Šenčurju pri Kranju se vrši dne 14. majnika t.l. ob treh popoldne z običajnim dnevnim redom.
Zastrupila se je v Tupaličah pri Kranju ondotna poštarica Frančiška Demšar. Ko je namreč došel poštni komisar iz Trsta, ga je vprašala, če pojde naprej, On pa ji je odgovoril, da bo pregledal pošto. Nato mu je prinesla denar in znamke, potem pa odšla. Zunaj je najprej zastrupila svojega psa, potem pa še sama sebe. Dovršivši to delo je šla še k pregledujočemu komisarju, se vsedla k njemu na stol, potem se pa začela zvijali. Komaj jo hlapec prenesel v njeno sobo, že je bilo po njej.
Sad klerikalne vzgoje. Marija Smuka-vec, ki je obsojena na smrt, ker je pripravila svojega ljubimca do tega, da je ustrelil njenega moža, je pisala iz zapora svoji sorod-nici v Bohinj. V pismu ji je med drugim tudi naročila, da naj gre poškropit grob njenega moža — z žegnano vodo! Radovedni smo, če je ta dobra krščanska duša prej tudi svojega ljubčeka poškropila z žegnano vodo, da bi se mu posrečil dogovorjeni umor. Ali pa se je morda celo zaobljubila, da bo ž njim romala na Brezje ter dala polovico moževega denarja za maše ali pa za škofove zavode, ako bodeta srečno spravila moža s lega sveta.
Oj ti dobro nafte katoliško ljudstvo, kdo bi ne bil ponosen niite, da si v sreči in nesreči vedno tako verno in vedno in povsod tako lepo izpolnuješ svoje krščanske dolžnosti.
0 Cekonijevem sinu, ki je služil pri vojakih avstrijske armade, se govori, da je od očeta zahteval, naj plača za njega dolgove, pa laški grof Cekoni je silil svojega sina, naj prestopi k laški armadi. Sin se je protivil tej očetovi zahtevi. Ker Cekoni ni izpolnil sinu njegove želje, se je slednji ustrelil.
Prijatelji otrok. Poroča se nam: Kristus je rekel: »Pustite male k meni priti I», naši politični duhovniki, ki se pač neopravičeno imenujejo Kristusove namestnike, pa v svoji srboritosti prav na barbarski način pretepajo otroke za vsako malenkost ter bi jih menda najraje kar pobili, ako bi se vsaj nekoliko ne bali posvetnih kazni pred sodišči. V torek, 2. t. m., se je vršila v Radovljici kazenska obravnava proti blejskemu župniku Oblaku, ker je Plemljevega z Bleda fantn oklo-futal tako po hribovsko, da ga je zdalno poškodoval na slušnem organu in bi fant skoro oglušil. Obravnava se je preložila, ker se bodo v tej zadevi zaslišali še drugi zdravniški izvedenci. Plemelja zastopa dr. Tavčar iz Ljubljane.
Ooipod Jakob Peternel, župan z Bleda, nam poroča z ozirom na dopis v »Gorenjcu* glede javnega prostoia, na katerem baje stoji kapelica ob jezeru, naslednje: Dotični svet je bil od nekdaj solastnina posestnikov iz Zeleč, ki so svojevoljno prodali ta svet nekemu Z., kateri je zopet dalje prodal ta svet posestniku O. Ta je zidal na tem svelu svojo vilo, katera je prešla v last nekemu tujcu. Kar se tiče tozadevne pravde, je taista tekla le zaradi ceste, ki je speljana mimo tega sveta. Prvi lastnik tega sveta Z. je hotel na vsak način določiti si na eni strani cestno mejo, na drugi pa je stavil ograjo preblizu ceste. Vsled tega je prišlo do pravde, katera pravda je izpadla, da se je določila cestna meja in da je Ž. moral postaviti ograjo bolj od ceste. Kakor je razvidno iz tega, se tukaj ni šlo za kak javen svet, kakor je bilo citati v «Gorenjcu», temveč na dotičnem svetu stoji servitutna steza, ki je še danes odprta h kapelici. Primoran sem bil glede onega dopisa pojasniti slavnemu uredništvu to zadevo, kajti dopisnik v dotičnem dopisu ni pisal resnice, ker stoji stvar tako, kakor je zgoraj opisana in nič drugače. Sicer se pa kot priče lahko zaslišijo še posestniki iz Zeleč, ki so še sedaj vsi doma. (Opomba urdništva: Dali smo drage volje tudi temu dopisu prostor, vendar mislimo, da naj bo sedaj konec te polemike.)
Iz Gorij pri Bledu se nam piše, da je ondi na velikonočni ponedeljek neki pop pri pridigi pravil poslušalcem take stvari, da so se zgražali celo verni in včasih zelo fanatični gorjanski farani. Svetovali bi temu posve-čencu, naj si malo umije usta, pred no gre na prižnico, in naj pomisli, da pri nas niso ljudje, kateri bi tako radi in s takim zanimanjem poslušali njegove umazanosti, kakor jih on pripoveduje. Sploh se pa celo v naj-razupitejših hišah lepše govori, kakor je govoril na velikonočni ponedeljek — ta božji namestnik,  ki je obenem celo misijonar.
Zlasti za otroke, ki morajo biti pri takih prilikah v cerkvi, so te pridige pač jako umestne!?! Nasledki takih pridig in misijonov se pa tudi kažejo. V sosednji vasi, v Zasipu, se je godila tale lepa povest, ki kaže kako dobro in usmiljeno je naše zavedno ljudstvo, kakor ga imenujejo klerikalci. V Zasipu je živel mož, kateri je imel za ženo hčer enega največjih klerikalcev na Bledu in kateremu je hotel znani človek, ko je bil ta smrtno bolan, pobrati vse hranilne knjižice, t. j. vzeti »med živimi«. Ta mož torej je bolehal za neozdravljivo boleznijo, vendar je bil pri polni zavesti. Njegovo ženo pa je med moževo boleznijo pogostoma obiskoval nek fant, ki je pa postal ondi že preveč domač. Lahko si mislimo, kake duševne muke je pretrpel pri tem ubogi mož. Ko je pa potožil nekemu, kogar dolžnost bi bila naznaniti pristojnemu oblastvu to početje, sta ga fant in žena pretepla. Na srečo pa je mož umrl — žena pa je v blagoslovljenem stanu. Kdo je oče, ve cela gorjanska županija. Ta usmiljena, vsega spoštovanja vredna vzor-žena se misli omožiti s fantom, ki ji je pomagal mučiti moža. Toda iz te moke najbrž ne bo kruha in jako se motita, če mislita sedaj na zakon. Zaslužita pač, da bi se oblasti malo bolj pobrigale za nju in malo pobrskale po tem smrdljivi m gnezdu.
Na Bohinjsko B?lo! (K zadnjemu popravku.) V kazenskih pravdah sodišča prilagajo k uradnim spisom tudi županska izpričevala o obtožencih. Klerikalni župani ob teh prilikah seveda vselej in povsod napravijo o dotičnikib le taka izpričevala, kakršna jim narekujejo njihovi zapovedujoči fajmoštri, in naši politični fajmoštri zopet gledajo pri tem le na to, kakšnega političnega mišljenja je oseba, o kateri ima" županstvo poročati sodišču. Ako taka oseba pripada klerikalni stranki, dali mora županstvo o nji najboljše izpričevalo, ako pa ne, pa najslabše. Taka je povsod pravičnost in nepristranost klerikalcev in, kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, se je tako postopalo tudi s Trojarjem z Bohinjske .Bele, ki ga je belanski župan imel posebno na piki zaradi «Slovenskega Naroda*. Ker je belanski klerikalni župan Burja kot župan le pokorni hlapec župnika Mraka, je gotovo, da je mogel dati o Trojarju le tako izpričevalo, kakšno je narekoval mogočni Mrak, čeprav zdaj to oba tajita v svojem popravku, v katerem se Mrak prav po nepo-treDncm oglaša v imenu farnega urada; kajti farni uradi nimajo s takimi izpričevali niči sar opraviti in naš dopisnik je' imel v mislih njega v beležki «Danes meni, jutri tebi» le kot županovega zapovednika, ne pa kol farnega predstojnika. Sicer je pa »Slovenec* v velikonočni šlevilki med blejskimi novicami po ovinkih in po neumnem zavijanju sam pii-poznal, da je »Gorenjec* poročal resnico.
Planinska podrnžnica. Radi nestalnega vremena preloži se za jutri nameravani izlet čez Sv. Jošt-Sv. Mohor - Jamnik - Kropo in Kamno gorico na nedeljo dne 21. t. mes. Prihodnjo nedeljo izlet v Divačo oziroma divaško (cesarjevič Rudolfovo) jamo in to pri vsakem vremenu.   Odhod z vlakom v ne-
deljo zjutraj ob 2-;i6. Radi naročitve skupnega obeda prosimo, da se udeleženci po možnosti prijavijo do četrtka pri društvenem predsedniku. Ponavljamo, da je divaška jama posebno krasr.a in ji mnogi dajo, posebno radi čistosti kapnikov prednost pred postojinsko. Naj torej nihče ne zamudi to posebno ugodno priliko za posel iste. Odbor.
Najnovejši vozni red na gorenjski železnici, veljaven od 1. majnika t. I., izkazuje več precejšnjih izprememb. Vlaki vozijo takole: Odhod iz Trbiža ob 4-20, 8'26, P26, frOO in 12*24 in pridejo v Ljubljano (južni kolodvor) ob 7 12, 11-10, 4-29, 806 in 323. Iz Ljubljane pa vozijo ob 1224, 7-05, 11-44, 3-58 in 1000 ter pridejo v Trbiž ob 329, 10-30, 3 00, 7-15 in 12-55. Izpremembe imajo torej opoldanski vlak proti Trbižu in popoldanski ter večerni iz Trbiža proti Ljubljani, na kar zlasti opozarjamo potujoče občinstvo.
Razmere v Stražiščn ne delajo preglavice samo škofu, ampak tudi njegovim aka-demično izobraženim hlapcem v Kranju. Na naš članek, o škofovi blamaži v Stražišču, so slednjič morali nekaj odgovoriti, a ker niso mogli izpodbiti naših trd tev, so se v svoji zadregi zatekli k primeri. Ljubljanskega škofa primerjajo — s Kristusom, nas pa s farizeji in saduceji, ki so glasom »Slovenčevega* poročila natanjko pred 2000 leti nastavili Iz-veličarju zanjko z rimskim novcem, kovanim s cesarjevo podobo. Prav tako izrabljamo baje tudi mi položaj v Stražišču napram škofu, ki bo, kakor »Slovenec* prav pametno namiguje, bržčas moral pri oddaji šmartinske fare ali ugoditi faranom in kršiti cerkveno disciplino, ali pa vzdržati cerkveno avtoriteto in ljudi še nadalje voditi za nos. Vsaka primera nekoliko šepa, ona učenega »Slovenčevega* profesorja pa že celo. Pisec namreč ni pomislil, da smo bili glede stražiške afere popolnoma pasivni, da nismo mi nastavili škofu zanjke in da tedaj ne moremo igrati vloge svetopisemskih farizejev in saducejev, marveč da je škof sam zabredel v zagato, ker ni držal dane obljube. Ze celo neokusno se nam pa vidi, ako »Slovencev* učenjak primerja Antona Bonaventuro z Iz-veličarjem, ne glede na to, da primera tudi ne drži. Kristus je s svojim odgovorom odpravil farizeje z dolgimi nosovi, naš škof je pa še danes v prav sitnem položaju in tudi ne more pognati namišljenih farizejev v beg. Tudi mi želimo, da bi se kmalu na čeden način poravnala šmarlinska zadeva, da ne bo še več pohujšanja. Seveda bi bilo ljubljanskemu škofu dokaj lažje, izviti se iz kočljive afere, ako bi tudi njega skušali z denarjem vjeti v zanjko. On bi ne preobračal mnogo novca in si belil glave z odgovorom, kar presekal bi gordiški vozel in vtaknil novec — v žep, češ, dajte škofu, kar je škofovega. In njemu pride vse prav, kar ima količkaj cvenka!
Gospodarstvo.
Tedenski sejm v Kranju dne 1. t. m.
Prignalo se je glav 111 goveje živine, 5 telet, 102 prašičev, 1 ovco, — koz, — buš 50 kg pšenice K 10-25, prosa K 9-50, rž K 9-—, oves K 7-75, ajda K 8-50, krompir K 3-50.
t
Želodčne bolezni, navadne slabosti, vzdihovanje, pomanjkanje apetita, zaprtost, zgaga, krč in nervoznost provzročajo, ako se jih zanemarja, premnogokrat neizmerne težave. Zdravniška priznanja in 60.000 zahvalnih pisem priporočajo v enakih slučajih Fellerjeve rabarhara krogljice z znamko «Elza-kroglji<:e». 1 zavoj, 6 škatljic stane le 4 K ter se naroča pri E. pl. Fellerju, Stubloa, Klzin trg št. 6tj, Hrvaško. Lslutam se dobi tudi 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic 64— i      za ceno 5 kron, Fellerjeva rastlinska — sdravstvena tekočina z znamko:
Poslano
slavnemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani.
Dne 22. t. m. se je čitaln vest, dn je slavni c. kr. šolski svet sklenil, da s<> ustanovi nova štirirazredna ljudska šola nn Savi-Senožetih.
Upamo, da ta vest ni resnična, če bi se pa bil res storil tak sklep, potem je občinski odbor in krajni šolski svet na Koroški Beli v svoji izvanredni seji dne24. t. m. za vse slučaje sklenil, da podpisana pooblaščenca javno kar najodločneje protestirata proti takemu nečuvenemu sklepu ter da c. kr. šolskemu svetu takoj javno stavita sledeča vprašanja:
1. ) Ali je slavnoistemu znano, da spadajo Senožeti k šolski občini Koroška Bela, katera občina je ravno vsled množečega se prebivalstva na Senožetih z velikimi žrtvami ter seveda z dovoljenjem c. kr. oblasti sezidala novo krasno štirirazredno ljudsko šolo, katera naj bi sedaj menda stala prazna, ako bi se Senožeti priklopile k Savi?
2. ) Zakaj še sedaj ni rešena prošnja za tro- oziroma štirirazrednico na Koroški Beli, katero je krajni šolski svet že med zidanjem novega šolskega poslopja vložil in so bile druge take morebiti manj potrebne prošnje že rešene?
3. ) Ali hoče slavni c. kr. deželni šolski svet te čudne razmere strogo preiskati, ker bi pomenil vendar tak sklep od sile nena-v.idno bagatelizovanje ter oškodovanje pravic avtonomne občine?
Sejni zapisniki, kar se je n. pr. soglasno sklenilo, da ostane šolska občina nerazdeljena i. t. d., ter drugi podatki so na razpolago.
Seveda se bodemo za to najvažnejšo občinsko zadevo živahno zanimali.
Županstvo in krajni šolski svet na Koroški Bell, dne 24. aprila 1905.
Anton Potočnik
župan. Josip Hkavc
predse-lnik krajnegn šolskega svet;).
Darila.
Dijaški kuhinji v Kranju «o darovali nam« tn venca na grob svetnika g. Miku*a: Peter Lnjronder 10 K, dr. Kari Zikrajšek 6 K, Josip H focr in Valentin Dolenc po 2 K ter pozabljene 2 K, »kupaj 21 K.
jg g> čvrst in pošten
deček
kot postavijalec ta kegljišče Petra
Mavrja V Kranja.  Opravljal bi tudi lahko druga lažja dela v hiši. Oglasiti se je pri g. P. Mayrju v Kranju.
Najboljša
Najcenejša
kolesa
w in Šivalni stroji
se dobe pri t
£ovrencuReboljuv3(ranju.
Kolesa
66-1
stara in nova in vse, kar zraven spada,
se vedno dobivajo pri Pavlu Bizjaku, Kranj it. 118.
Hiša št. 5
v Kranju (Kokriško predmestje) z vrtom se proda iz proste roke. Kupnina se lahko plača tudi v obrokih.
Pojasnila daje Rudolf Kokalj v Kranju.     68 1
Proda se še skoro novo
damsko kolo
po nizki cent.
Kje? pove i pravništvo »Gorenjca«. 64—1
^^*J»«J^*J^«3^«j^aJ»«J^^»^»
68—1
Veliko izber
otroških
vozičkov
od 9 do 50 kron,
BelSkO klalo VOdO, zaboj s 50 steklenicami 8 K; Rogaško kislo vodo, zaboj s 25 poi-
litrskimi stekl. z zab. in stekl. 7 K;
najboljše strune za citre, gosli In kitare, kakor tudi razno Špecerijsko in galanterijsko blago po najnižjih
cenah priporoča
Magda Rant, Kranj
Savsko predmestje št. 14.
Ker nameravam gostilno opustiti, imam pa še precejšno zalogo vina, točim od sedaj naprej vino čez ulico po sledečih cenah:
Dolenjsko, belo, liter 24 kr. Dolenjsko, rdeče, liter 32 kr. Istrljansko, črno, liter 36 kr.
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tuzno vest, da je nas nepozabni sin, oziroma brat, 67-1
Anton Katajc
danes ob 12. uri opoldne, previden s sv. z kramenti, v 22. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Zemiki ostanki dragega pokojnika se pieneso t sredo, 8. mejnika, ob 6. uri popoldne na tupno pokopališče v Šmart-nein pri Kranju in tam poloze k večnemu počitku.
Sv. maša-zadušnica te bode brala dne 10. majnika ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi Sv. Martina.
StraziSce p. Kranju, 1. majnika 1905.
Ludvik in Eliza Matajc, starisi; Lev Matajc, brat; Fanl, omot Dolenz, sestra.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega ljubega nepozabnega sina in brata, gospoda
Antona Matajca
izrekamo svojo najtoplejo zahvalo. Oso-bito se zahvaljujemo precast. duhovščini, slav. vodstvu in učiteljstvu tukajšnje šole, si. požarni hrambi Straziški in slav. pevskemu zboru .Narodne Čitalnice' v Kranju. Presrčna hvala darovalcem krasnih vencev in vsem onim, ki so v tako mnogobroj-nem Številu izkazali dragemu pokojniku zadnjo čast.
StražiSče p. Kranju, 4. majnika 1905.
Žalujoči ostali.
62-1
A 154/6 8
Na prostovoljno prošnjo dedičev po umrli gospodični Emi Remsehagg, posestnici vile na Primskovem, dovoljuje se
prostovoljna dražba.
1. Zapuščinskih premičnin, kakor pohištva, kuhinjske oprave in posode, perila, dragocenosti i. t. d.
2. Zemljišča vlož. štev. 165, davč. občine Primskovo, to je vile štev. 77 z vrtom in njivo.
Za dražbo premičnin se določa narok na
16. maja 1905, dopoldne ob 9. uri
in eventuelno prihodnje dni na Primskovem št. 77, za prodajo vile pa narok na •  20. maja 1905 ob 10. url dopoldne istotam.
Premičnine se bodo oddajale le za ali nad cenilno vrednostjo proti takojšnemu plačilu. Dražbeni pogoji glede zemljišča se smejo upogledati pri sodišču. Glasom teh pogojev je izklicana cena, pod katero se zemljišče sploh ne odda, ustanovljena na 7000 K; varščine položi vsak ponudnik 700 K, ostanek kupnine pa je plačati v treh mesecih.
Izkupilo se bo za zapuščinsko maso Eme Remsehagg sodnijsko hranilo.
Vknjiženih upnikov na posestvu ni.
O. kr. okrajna sodmja v Kranju, oddelek II.,
dne 3. maja 1905.
Pogačnik s, r.
3 do 4 vajen!
drvarji
se sprejme v delo razcepitev 400 do 500
sežnjev bukovih drv. Najraje se pn seoddn
vse delo onemu podjetniku, Plačilo po dogovoru.
Naslov pove upruvnUtvo ♦ Gorenjca«. 60—1
še dobro ohranjena, se takoj proda. Povpraša naj se v upruvniHvu «Uorenjca».  61 —1
MJSTI
za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnkoczvjev kranjski teililni prašek za prašiče. Natboljši zdravi dodatek li krmi, ki se nsj npornblja kot. dietetično redilno sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspehib najvišje medalje na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju.
1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po
pošti 6 zavojev na naslov: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Kazpečevalci dobe popust.
Loterijska srečka dne 29. aprila 1.1.
Trsi:       09      27      8fi      28 2
Izšla je knjiga o
,0sebni dohodnini'
obsegajoča zakonska določila o osebno -dohodninskem davku z obširnimi pojasnili, naknadnimi odloki in važnejšimi razsodbami upravnega sodišča glede tega davka, kakor tudi razne vzorce za napovedi, hišne izkaze i. t d.
Uredil in sestavil Valentin 2un, c. kr. davčni nadzornik.
Naročila se sprejemajo že sedaj pri založniku g. Ivanu Pr. Lampretn, tiskarju v Kranju. Cena knjige K 120, s poštnino vred K 1'30.
Učenca
ki ima veselje do tiskarstva, z vsaj dvema gimnazijskima razredoma, sprejme takoj
Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
Učenca
iz dobre hiše za kleparsko obrt sprejme takoj
Leopold Lebar
kleparski mojster na Bledu. »7—3
Učenca
za pekovski obrt se sprejme takoj.
Več se izve v upravuištvu »Gorenjca-. 32—10
Mlin, žaga
in precejšnje posestvo, tri četrt ure oddaljeno od železniške postaje Podnart tik okrajne ceste, se iz proste roke p roda pod zelo ugodnimi pogoji. 59—2 Kdor želi kupiti, naj se zglasi pri Antonu Pogačniku, posestniku in županu v Podnarlu.
Posamezne JMillj« .Gorenjca'
prodajajo po 10 vin. v
LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3;
ŠkOfJl Loki g. M. Žigon, trafika,glavni trg;
Selcih nad Škofjo Loko g. Jos. Bernik, posestnik in mizar;
Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
HmŠiCi g. Štefan Pod p a c, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. G robo tek, trgovec;
Kamniku g. Marija A ž man, trafika.
,vi)j! Poskusite! Vzorek dragovoljnol
Vjfdrova žitna kava
Poitna 5 kg. pošiljka 114 K 50 h frankol!
„D0MACI PRIJATELJ"
vsem odjemalcem zastonj pošiljanj mesečnik.
Vvdrova tovarna žitne kave Praga-VIII.
65-3
raverse,  železniške šine,
vedno sveži Roman- in j
Portland-cement, cevi iz |
kamenščine za vodovode, jj
dimnike, stranišča i. t. d., kakor tudi g
vse drugo za stavbe potrebno |*
blago priporoča po najnižjih cenah &
Trgovina z mešanim blagom §f
Peter Majdtč .Merkur', Kranj. F Zaloga Tomaževe žlindre in nepremočljivih voznih plaht.
Pariz 1900
„Grand Prix"
Najvišja odlikovanje.
□
Singerjevi šivalni stroji.
Original Singer Šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izvedbi.
Original Singer Šivalni Stroji so neutrpljivi za obrt in domačo rabo. OHginal Singer Šivalni Stroji sonajboljrazsjrjonivtovarniskihobratoviscih. Original Singer Šivalni Stroji so. neprekosljivi glede trpežqostiin zmožnosti
Original Singer šivalni stroji so posebno pripravni za moderno umetno
vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Oo. šivalni stroji, delu. družba
Ljubljana, sv. Patra oesta it. 4. 7-10
^141^05155
TapctniH in preproga*
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnično zaloge pohištva prve kranjske mizarska
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in (\islnim križcem v Parizu dne 28. februarja l!'04. 13»; H
E Snttner
ura.* v Kranju
priporoča svoj«, izborno zalogo ur, Zlatnine in srebmine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje svota.
MIMBRC Dt OUHV M0H5 COMCOUK3
Z0b0- tehnični atcljf
Oton Scydl
pri g*, dr. E.Globočniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se 01M ranile koie- I ninc, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka i kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in i obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu
m cementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča «» *8
prva in največja tovarna peči in glinaetih izdelkov
Avgust Drelse
--v Ljubljani.-
s
Nikelnasta anker-remont. roslopf, žcl.-z-ničitijrin dobro pomnila, DHJlrpitinajAa in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3°75, najfinejša znamka, ifld. 650. 114-44
3.
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
SlomfiUove ulice f&t.
Stavbeno-ametno io konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, večna vrata, balkoni, verande, Btolpne križe, štedilnike itd.
Špecijaliteta: 103-6
valjični zastori (Rollbalken).
150-25
Iz Ljubljane v
Novi York
a dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzftparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brez plačno.
FR, 8EUNIG,  Ljllbljana,   Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen*.
Ono je na?" zajamčeno čisto "ajsj in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares Jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119-44 ime „Schicht" in varstveno znamko „jelen".
Dobiva se povsod!
W        JURIJ SCHICHT Wk
CČcsKo) ttajVcčja tovarna sVoje Vrste na evropske« Kontinenti!. (foW
88
Qnbtjana (Xoltoj)       LANG na JKarij« Temije «stl
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. špeoljallteta : Gostilniški stoli.
97 4!»
Modroci Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
IzfilH jfc'
„J)obra Kuharica44
»pisalu M i n k a V a il t t v i
v založništvu Lavosl. Schwentner-]a v LJubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Obuta na f>7<) straneh ver nago 1800 receptov za pripravljanja n:ijokusnej.ših jedi doinare in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, lina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konerno varrna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane Demftkfl kuharske knjige. 10—28
*4*44444***********4*****4444***
|f Krojaški salon za gospode
Ivan Magdič
Ljubljana, Stari trg* 8
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tu-zemskega in inozemskega blaga.
Uniformiranje ln zaloga potrebščin 221 -i9 za Sokole.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje ln vozički   po vsaki ceni.
čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Špecijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v 1. nadstropju. ,
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo.
Najbolje za zobe.
Dolin it v Ukani g. t. Siniti v Kranlu.
G. Tönnies
104-48
tovarna za stroje, železo in kovino* livarna v Ljubljani priporoča kot   posebnost   žage  in vse
stroje za obdelovanje lesa. F r a n n i s - turbine osobito za zngine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesa Ino-genera-torski plinski motor i, najcenejši gonilna sila 1 do 3 viri. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 121 30
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoma svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
('eniki sedopošljejo na zaiitevanje zastonj.
Imam v kleti 25—12
vee sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, nekaj fine raklje in brinovca ter namiznega olja lastnega izdelka.
Vse solidno postavljeno  tudi  v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujman
posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra)
He, prijatelj! 27—11 Kje kupuješ to barvo? Kakor raz vidim, je jako dobra, krije ter suši in se tudi veliko lahko ž njo pobarva!
Glej, glej! Ako greš v Kranj od velike cerkve po glavnem trgu proti Pungratu nasproti novo zidane hiše gosp. Bedenka, pri
jo dobiš vsake vrste pravega domačega Izdelka, brez vsake zmesi (Schwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni.
Le notri pojdi, ti žal ne bo, ako bi ti pa le prav ne b'lo, saj greš ven lahko.
Milim vorn i urednik Andrej Sever.
Lastnina in tisek Iv. Fr. Um prêta v Kranju,
515