Janez Švajncer 146 KRONIKA Janez Švajncer KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE 1998 Prešernova družba se je organi- pisnim prikazom grbov slovenskih zacijsko notranje nadalje konsolidi- mest. Njen je tudi prispevek Grbi v rala. Tokratna koledarska zbirka je v ogledalu sedanjosti, znamenju treh literarnih del, portret- Sandi Sitar v članku Baron An- ne knjige o 110 slovenskih skladate- ton Codelli predstavlja tega pred 100 ljih in dela s področja akupresure. leti prvega avtomobilista na Sloven- Zbirka ustreza potrebam vseh profi- skem in pred sedemdesetimi izumite- lov in željam bralcev, ki se zanimajo lja televizije. Uredništvo Koledarja za leposlovje, poljudnoznanstvene Prešernove družbe je v anketi Z avto- prikaze in besedila praktične narave, mobilom ali brez njega povprašalo za Vse knjige je zgledno opremila mnenje posameznike različnih profi- in tehnično uredila ing. arh. Edita lov in pogledov: Marjana Bilbana, Kobe. Lojzeta Campo, Marjana Drmaža, PREŠERNOV KOLEDAR 1998 Nino Jerančič, Andreja Krbavčiča, je uredil Sandi Sitar. Sama Kuščerja, Mateja Pavšiča in V uvodnem sestavku urednik Ivana Peršaka. Prešernove koledarske zbirke, Ivan Igor Antič v članku Operna umet- Bizjak, članom in bralcem knjig nost med mitom in resničnostjo raz- Prešernove družbe sporoča, da je v misija in primerja umetnost s spekta- času njegovega urednikovanja v štiri- kularno pripravljenimi predstavami, najstih letih izšlo nad devetdeset Moje mesto Maribor je analitičen pri- knjig v nakladi več kot dveh milijo- kaz Toneta Partljiča s kronološkim nov izvodov. Vse to potrjuje ne le zaporedjem nastanka in dogajanja v njegovo službeno strokovno ukvarja- mestu nekdaj in danes, nje s knjigo, marveč notranje prija- Ervin Sorč piše: Z vlakom na teljsko nagnjenost do nje. Triglav?! Ciril Velkovrh: Slovenska Tine Stiplošek razčlenjuje Kole- planinska pot in njeni kulturnozgodo- dar za leto 1998. Darinka Kladnik le- vinski verski spomeniki. Katarina tni koledar pospremi s slikovnim in Prešeren je avtorica intervjuja: Mari- 147 ja Stremfelj: Doživeti mogočnost narave in prispevka - Ljubezen do radio-tehnike. Fragmentarno so predstavljeni avtorji letošnje knjižne zbirke: Jože Felc, Franc Križnar, Tihomir Pinter, Feri Lainšček, Dim Zupan. Boris Kuhar objavlja zapis Dobrote domače kuhinje. Pesmi in prozo prispevata: Neža Tratar, Tomo Križnar. Tu je sporočilo Kakšno bo vaše leto 1998? Enigmatikom ustreže Simon Bizjak, odločitvam za otroške igračke Tanja Tomažič. Uredništvo namenja poseben prostor v rubriki Pokrovitelji Prešernove družbe 1997. Koledar sklene direktor, dipl. ekon. Matjaž Bizjak s pojasnjujočim zapisom Organiziranost Prešernove družbe včeraj, danes in jutri. Med drugim omenja, da so v skladu z novim zakonom o društvih sprejeta nova Pravila, po katerih se društvo zdaj imenuje »Kulturno založniško društvo Prešernova družba«. Svojo založniško dejavnost opravlja v okviru delniške družbe PREŠERNOVA DRUŽBA d.d. Izvoljenemu nadzornemu svetu predseduje akademik in pesnik Ciril Zlobec. Franc Križnar (Tihomir) Pinter: STO SLOVENSKIH SKLADATELJEV -Sodobni glasbeni ustvarjalci Uveljavljena strokovnjaka mag. Franc Križnar in dr. Tihomir Pinter sta v besedi in sliki uvrstila in predstavila v knjigi 110 slovenskih glasbenih ustvarjalcev našega časa in prostora. Posebnost je zajeta v celosti KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE 1998 glasbenih žanrov od resne, zabavne, jazzovske do narodnozabavne glasbe. Uvodna študija v kronološkem zaporedju odseva nastajanje in razvoj slovenskih glasbenih tokov v preteklosti in sedanjosti. Preučevalec Franc Križnar izhaja iz postavke, da začetki slovenske glasbe slonijo na ohranjanju poganskih ostalin in uveljavljanja kirielejsonov, prvih ljudskih posvetnih in cerkvenih pesmi. Glasbena prizadevanja cerkvenih ustanov so porodila večglasje. Za dela tega obdobja so bili značilni italijanski vplivi. Za slovensko posvetno glasbo do 16. stoletja pa so bili pomembni mi-nesangerji, vaganti, buzinarji in drugi potujoči muziki. Gallusovi madriga-li, maše in moteti so segli čez lokalne meje in postali last celotnega evropskega prostora. V osrednjem delu knjige so avtorji slovenske glasbe zadnjih let 20. stoletja obravnavani portretno na podlagi osnovnih biografskih in bibliografskih podatkov. Vsi so opremljeni z umetniškimi fotografijami - likovnimi portreti v črno-beli tehniki. V povzetku je vsak od njih na koncu knjige še enkrat obravnavan v zbirniku osnovnih bio- in bibliografskih podatkov. Vseskozi karakteristično prepletanje besede in slike približuje dokaj enovito podobo obeh avtorjev knjige in poudarja njuno timsko, skupno delo ter s tem izris slovenske glasbene sedanjosti v času. Ugotoviti je tudi mogoče, da v pričujoči monografiji slovenska glasba izzveni z vsemi svojimi značilnostmi, kot so pozvanjanje, žalostinke, z narodno pesmijo ovit narodno zabavni »šlager« ali pa jazzovska improvizacija. Janez Švajncer 148 Zvrstitev predstavljenih skladateljev upošteva abecedno zaporedje priimkov. Jože Felc: DIVJE JEZERO -Življenje in smrt lepe Vide Spoznanje pisatelja Jožeta Felca o lepi Vidi je bilo pogojeno z njim samim. Spremljalo gaje asociativno, primerljivo s konkretnostjo in vendarle zavito s tančico skrivnosti, potrebne raziskave in vsestranske preučitve, kakor je to izrazil v prologu: - Enkrat se mi je predstavljala z lepoto letnih časov, drugič kot skrivnostna, pravljična oseba, tretjič kot važna postava moje, narodove ali celo človeške resničnosti. Navezanost nanjo ga je določala z vedno jasnejšim občutkom, da je njen čas tudi njegov, čemur se ne more odreči in ga doživlja kot svojo usodo, ki ga je »enkrat gnala v zgovornost, drugič silila v molk«. Priznava: - V to tako težko do-umljivo stanje sem zašel po skoraj tisoč letih življenja z lepotico. Strašno sožitje z divjo lepoto te zame večne ženske me je delalo nemočnega spremljevalca na njenih čudaških poteh. Zaznavno se odpre v tokove časa, ko se sprehodi po zgodovinskem prikazu: Zavdan od priložnosti, pogovarjati se z veljaki, kakršni so Kolumb, Luther, Sebastian Bach, cesarica Marija Terezija, Napoleon Bo-naparte ter večjimi in manjšimi od njih, sem se nazadnje sprijaznil z žensko tiho použivati veličastje, a tudi umiranje hrepenenja. Pesnikovo sporočilo: Hrepenenje je posebna oblika strahu. Ker se navadno ne uresniči, saj je v človekovi predstavi simbol večnega, nedoseženega, človek nazadnje od hrepenenja umre, ali pa se zaradi nepoteše-nosti lahko celo sam pokonča. To, kar velja za človeka, velja tudi za skupnost, ki temelji na sanji. Feri Lainšček: MOŽ V PASIJONKI - Roman Pisatelj Feri Lainšček je romanu MOŽ V PASIJONKI pridodal elemente fantastike in mistike. Razgibana pripoved je vpeta v zgradbo večplastnosti, kar ji daje posebno težo, obeleženo s težnjo po sodelovanju in razreševanju žgočega dogajanja: naključne najdbe umorjenega dekleta. Zgodba je podobna deliktom, ki pretresajo in vznemirjajo sedanji čas, in vendar je vseskozi čutiti drugačnost, kakor smo je vajeni pri branju kriminalnih dejanj. Namreč: pisatelj preseneča tako zelo, da pritegne bralca in ga »drži v napetem pričakovanju«, kaj se bo iz ponujenega izcimi-lo in razvozlalo. Njegova težnja je umestiti fabulo v okvir resničnosti in še bolj verjetnosti. Prav zategadelj dodaja zgodbi nove in nove izsledke, da jo v končni fazi očisti vseh zapletov. Osnovna nit okoli najdbe umorjene Cvete Lazar se razpre v široko paleto naključnih sopotnikov, ki so kakor koli pritegnjeni v dogodek, na osnovi domnev in izsledkov pro- 149 KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE 1998 fesionalnih raziskovalcev. Pisatelj vse to skrbno spremlja, lapidarno beleži življenjske črte posameznikov, daje mogoče spoznati njihove značajske poteze in vključenost v okolje, kjer prebivajo in s komer se družijo. Seveda so tudi napačne domneve, ki pa zgodbo samo še bolj pestrijo in jo utirjajo v celost. Prav hrepenenje obudi lepo Vido kot simbolno podobo časa, ljudi in razmer. Postavljena v krog brata, moža, otroka, občudovalcev izžareva lepoto, vsakomur očarljivo, brez primere ponovljivo, in blagost moči, da močnejši spol zavda mesno poželenje po njenem telesu. Vznemirjal jo je čas, ujet v prispodobo, da človeka obpljuska, je njegova večnost in od pripetljaja dalje zapisan v analih zgodovine, naj je to komu prav ali ne in naj mu zapis še tako škodi. Nasproti temu je večna samo tista lepota, ki ljudi odrešuje, lepota pa je pomenljiva le, če je v njej hrepenenje. Ocenjevalec knjige Milan Vince-tič med drugim ugotavlja, da prav mačke, ki se pojavljajo v Lainščko-vem romanu, delujejo najbolj skrivnostno in so v svojem bistvu mate-rializacija paranormalnega in shizo-frenega, ki obvladuje poleg članov Nazazema, zbranih v magični hierarhiji, tudi druge, »manj pomembne« like. In nadaljuje, da se naključne smrti, glembajevski umori in preračuni, »mazanje s človeško mastjo« ter ljubezenska zgodba Line in Ton-čija razpletejo v pahljačo z dvojnim obrazom. Črno-bele ilustracije v romanu so delo avtorja. Dim Zupan: TRNOVSKA MAFIJA DRUGIČ - Otroška povest Pisatelj Dim Županje s svojo novo knjigo TRNOVSKA MAFIJA DRUGIČ ponudil bralcem razgibano zgodbo, podnaslovljeno Otroška povest, ki pa ni le to, marveč pogled v nedavno zgodovino resničnega dogajanja v naši deželi. V okvirno zgodbo o skupini osnovnošolk in osnovnošolcev je namreč oživljeno dejanje, ki buri duhove in zbuja grozljive asociacije, povezane z medvojnim in povojnim časom - govorico takšne in drugačne smrti. Prizorišče je postavljeno v središčni kraj Slovenije, kar navsezadnje niti ni toliko pomembno kakor vse tisto, kar so doživeli mladi akterji. Srečamo jih ob koncu šolskega leta v razredu, z elementi vitalnosti, zvedavosti, radoživosti, ocenjevanja in obvladovanja položaja v medsebojnih odnosih, do učiteljev in staršev. Odpre se pestra panorama, za odrasle marsikdaj nepričakovanega, zanje povsem naravnega v načinu vedenja, oblačenja, jezikovnega žanra. Začne se s plesom v pižamah, kar pa se kmalu potrdi, da je bila to potegavščina, ki sta ji nasedla le Ma-tevžek in Jaka. Njuna zamerljivost ju je popeljala v maščevanje, kar sta zapisala na podtikanih listkih in se tako maščevala druščini, ki sta jo sumila, da sestavlja tako imenovano Trnovsko mafijo. Čeprav prizadeti ne od- Janez Švajncer krijejo njunega početja, pride med njimi do razdora vse do naključne nezgode, ki jo doživijo na izletu s kolesi v Kočevski Rog in jih tadva rešita iz Dvojnega brezna. Izlet skupine s kolesi spominja na O. Hudalesa Veliko potovanje, namreč, oboje se dogaja v šolskih počitnicah z namenom, spoznati lepote in zanimivosti naših krajev. Prav to posebnost je pisatelj Dim Zupan obvladujoče pospremil in strnil v niz presenečenj s filmsko me-njajočimi se privlačnimi prizori. Zgodbo pestrijo barvne ilustracije akademskega slikarja Matjaža Schmidta, domiselno ubrane na sprotno dogajanje nastopajočih. Wolf C. Ebner: ZDRAVLJENJE IN LAJŠANJE BOLEČIN BREZ ZDRAVIL - Akupresura deluje takoj Wolf C. Ebner, avtor knjige ZDRAVLJENJE IN LAJŠANJE BOLEČIN BREZ ZDRAVIL, se je med svojo časnikarsko dejavnostjo seznanil tudi z akupresuro, ko se je že dolgo časa ukvarjal z naravnim zdravljenjem. Začel je poizvedovati na Kitajskem, v Kanadi in Evropi o tej metodi zdravljenja in se je sam izobrazil za izvedenca na področju akupresure. V uvodu v knjigo na vprašanje: 150 Kaj je akupresura? pojasni, da je to zdravljenje s pritiskom prstov. S tem trkanjem in z masažo ene ali več točk na površini telesa olajšamo težave, odstranimo bolečine in ugodno vplivamo na zdravljenje kroničnih bolezni. Akupresura je uporabila tisočletne izkušnje kitajskega zdravilstva in med tem so dognali, da od tega lahko mnogo pridobi tudi moderna medicina. Na Kitajskem so že pred več kot pet tisoč leti odkrili zdravljenje s pritiskanjem prstov na določne dele telesa in od tedaj z velikim uspehom uporabljajo akupresuro. Pri nas na zahodu so odkrili šele nedavno to tako enostavno kakor tudi uspešno možnost zdravljenja. Knjiga je pisana poljudno in vsakomur razumljivo, njena vrednost pa je strokovna členitev bolezenskih pojavov in nasvet za lajšanje bolečin. Bolnim hoče prikazati, kako si z akupresuro olajšajo težave in ozdravijo. Razdeljena je po poglavjih o boleznih, objavljeni slikovni prikazi pa kažejo pravilne točke za zdravljenje in omogočajo, da prizadeti z enostavno masažo sami zdravijo bolečine, kronične težave in bolezni. Knjigo je prevedla prof. Marija Jamar-Legat, strokovno pregledala dr. med. Marija Bračko. Ilustracije izvirnika: von Sibvlle Pohl.