Naročnina
Dnevno Izda)«
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedei)»kn izdolo celote no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oyl«so\ I stolp, pellt-vrste mali oglasi po 13Q In 2 D,več|l oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn večiem o naročilu popust
Izide ob 4 z(utra)
razen pondeljho ln dneva po proznlKu
l/reanliivo le v Kopitarjevi ulici it. 6 IMI Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprelemalo ' l/rednlitva telefon it. 2050, upravnlitva it. 232S
Kdor vse razume, vse odpusti
fa lepi francoski pregovor bi lahko prenesli tudi na nas Slovence, Jugoslovane, potem pa na Slovane sploh. Če bi se do dobrega poznali med seboj, bi bilo več vzajemnosti, več vere v lastno moč, pa tudi več blagohotne kritike, kjer bi se dvignili iznad ozko domače strankarsko stališče in gledali v slovan-SKem sosedu le slovansko državo kot celoto. Jugoslovan, ki biva v Češkoslovaški, občuti šele tam, kako zbode, če se Čeh ali Slovak enostransko zavzema, kakor je pač o domači politiki orientiran, tudi za posamezno politično skupino v Jugoslaviji in tako tudi presoja svojega soseda. Imeli smo takih vzgledov vse polno in le malo je bilo politikov in publicistov, ki se niso spozabili, da bi kršili na čudno-majhen način čut samostojnosti svojega zaveznika in kot da so doma, posegli v notranje razmere njegove države. Tudi mi sami! Kar je v tem oziru že zagrešila naša publicistika in žurnalistika, je samo dokaz, da nismo brez krivde.
Premalo se poznamo, premalo časa občutimo blagodejnost lastne narodne države, ki je enako topla tudi sosedu, ko govori o svoji. Pa tudi čas hilrcsti je za nas prehiter. Komaj smo dali temelje lastni hiši, lastnemu gospodarstvu, civilizaciji in kulturi, že zahteva Evropa od nas, da jo poznamo. Na vseh straneh ena sama medsebojna vezanost. Ogromna kolesa evropske industrije mečejo danes senco po vseh evropskih državah. Notranja, duhovna orientacija stika za sorodstvom preko domače meje; tehnika, promet, zaslužek, kupčija, politika in diplomacija — vse zahteva, da v tej siloviti tekmi tekmovalca prekašaš, ali pa, če tega ne zmoreš, ostaneš na isti višini, ali pa vsaj poznaš, kaj ima tvoj sosed
Ta pojav smo zasledovali od tedaj, ko so začele države v modernem smislu živeti lastno življenje. Vzgled vsem je dala v dovršenem smislu Anglija, ki je, vedno dobro poznavajoč kraje, kam se bo usedla, gradila z angleškimi kosmopoliti angleški imperij in je prav za prav ustvarila moderno diplomacijo, ko je pošiljala v tuje države ljudi, ki so jih dobro poznali, bili v njih spoštovani, sami pa ostali dobri Angleži-gentlemani. Za Angleži so prišli Francozi. Nad vse poučen je vzgled mlade, po letu 1870 združene Nemčije, ki se je zavedla svoje vloge doma in v svetu. Naj omenim le izmenjavo profesorjev univerz med Nemčijo in Ameriko, neštete ekskurzije, tuje institute in družbe — delo, ki se je po vojni najmanj še podesetorilo!
Jasno je, da imajo mali narodi malo omejen krog. Zdi se pa, da je upravičena predvsem za male slovanske države tista kritika, ki nam očita, da smo v medsebojnem spoznavanju odpovedali in da skupna slovanska misel še ni prav v srce ucepljena. Res je, da je vsaka slovanska država prisiljena že iz re-alno-političnih razlogov voditi samostojno zunanjo in notranjo politiko in da o idealni slovanski vzajemnosti v politiki še dolgo ne bo govora. Toda la položaj nikakor ne ovira, da bi se s spoznavanjem in zbliževanjem ba-vili zasebniki, posamič ali pa organizirano. Tu pa moramo priznati, da je presenetljivo majhno število tistih, ki bi bili med nami že radi svojega poklica primorani, da poznajo vsaj povprečno dobro Češkoslovaško, Poljsko, Bolgarijo, da poznajo baltiške državice in Rusijo, poznajo trpljenje in napredovanje posameznih slovanskih narodov.
Nastopil je čas, ko se drži vsak najraje doma, ko pa tudi lahko pregledamo bilanco, kaj se je letos v slovanskem svetu v tem oziru storilo. Res je, da gremo naprej. Zlasti iz Češkoslovaške smo imeli letos mnogo obiskov, mnogo odposlanstev, ki so študirali pri nas naše razmere. Ravno kar je odšlo v domovino od nas strokovno osobje, ki je pri nas pregledalo naše humanitarne ustanove in zavode. S Prage se je pa vrnilo odposlanstvo ljubljanskega občinskega sveta. Bili so pri nas parlamentarci, železničarji, učitelji, pevci, gospodarski krogi. Tudi obratni obiski niso izostali. Bilanca je vsekakor aktivnejša od lanskega leta.
Kar nam Je bilo na umu, ko smo sprožili vprašanje, je bila iskrena volja, da s svoje strani položaj priznamo kot je, da se načrtoma pripravimo na boljšega ter obudimo slovansko dušo v nas. Naložila nam bo velike dolžnosti. In še to: Ne samo uradna država, tudi državljani imajo dolžnosti Vse zahtevati, vse pričakovati samo od države je lastnost bizantinskih ljudil
Poll/ičen Us/ sta slovetnslci narodi
l/prava le vKopllarlevl ul.ii.6 .r Čekovni račun: Clubllana itev. 10.650 In 10.349 xa Inseiale. Haralevo61.7563. Zagreb St. 39.011. Praga In liunal it. 2-f.797
NajbrezoestnejSa ueSeizdaja
č Zagreb, 3. okt. (Tel. »Slov.«) Na poziv, ki ga je včeraj poslala ga. Radičev?. odvetniku Torresu, da bi zastopal pokojnega Stjepana Radiča v procesu proti Račiču, je Torres odgovoril, s sledečim brzojavom: »Počaščen z brambo spomina plemenite žrtve sprejmem eanliivi predlog. Torres.«	-	J
Razen tega brzojava je prišlo tudi pismo Bernarda Le Cachea, urednika lista »Lc eri des Peuples«, Radičevi hčerki Milici, vdovi Vandekarjevi, v kateri ji Le Cache piše, da bo Torres sprejel morebitni poziv za brambo spomina pokojnega Radiča. Na to pismo je odgovorila ga. Radičeva. To njeno pismo prinaša »Dom« v posebni izdaji in današnji »Narodni val«.
Ga Radičeva ponavlja v pismu obtožbe, ki so dosedaj prišle v javnost, samo da v mnogo hujši obliki. Pravi, da ta proces ni samo vprašanje Srbov in Hrvatov. Borba, pravi ga. Ra-!i-čeva, v kateri je poginil Stjepan Radič, je borba zapadne kulture s temno in mračno sramotD srednjega veka. Stjepan Radič je padel v tej borbi... kot prepričan apostol pacifizma med najbolj surovimi militaristi.
Pismo vsebuje nadalje taka strahovita žaljenja srbskega naroda, natolcevanja in sramo-tenja vseh odgovornih činiteljev, da jih po zakonu ni mogoče ponatisniti. Tako pismo je moglo zagledati beli dan le vsled popolne pasivnosti oblasti. To pismo je najbrezvestnejša »■eleizdaja.
v nekem drugem članku pod naslovom »Aretirati je treba vse člane bivše Vukičevi-čeve vlade — zločinci z vrha državne uprave so pripravili umor Stjepana Radiča«, prinaša »Narodni val« domnevno pismo Pantelije Jovoviča in dodaja komentar, ki ga vsled določb zakona niti ponatisniti ne smemo.
Tu se besno napada g. Vukičevič in cela radikalna stranka. Komentar vsebuje najstrašnejše namigavanje na krono. Sploh je komentar očitno pisan samo v ta namen, da izzove najostrejše zakonite posledice, ali pa, da uničuje in opljuva vse, kar jc in mora biti državljanom sveto.
Ta pisava »Narodnega vala« vzbuja v objektivnih krogih veliko nezadovoljstvo, ker se s to pisavo poostruje mržnja, ki je nastala med Srbi in Hrvati. Državne oblasti bi vsekakor morale preprečiti tako pisavo in poklicati na strogo odgovornost brez razlike vse osebe, ki aktivno sodelujejo v tej veleizdajalski kampanji.
Proti nezakoniti malomarnosti
Novi ukrepi vlade proti bojkotu KDK in uradnikom, ki bojkot
podpira o. oziroma toierirajo
r Belgrad, 3. okt (Tel. »Slov.«) Za jutri jc predsednik vlade g. dr. Korošec sklical sejo ministrskega sveta, na kateri se bo razpravljalo o zadevah, ki so čisto političnega značaja. Z ozirom na to so pričele krožiti vesti o najrazličnejših namerah vlade, predvsem o njeni želji, da pride do stika s KDK. Kar se tega ;iče, je stališče vlade dovolj jasno in ni v tej stvari prišlo do nobenih sprememb. Kajti za to tudi ni bil dan povod in niso nastopile nobene spremembe v nastopanju KDK, da bi imela vlada razlog, svoje stališče spremeniti. Pač bo pa vlada po vesteh iz njenih vrst vzela v razpravo nastopanje raznih državnih organov na Hrvatskem, v Dalmaciji in Sloveniji z ozirom na poslednje sklepe KDK o takozvanem socialnem bojkotu. Sicer je ta napoved v širokih nnsah ostala brez velikega odmeva, vendar prihajajo iz nekato rih krajev pritožbe o terorju, ki ga pristaši KDK izvršujejo nad pristaši drugih strank. Prihajajo tudi pritožbe o pasivnem nastopanju nekaterih funkcionarjev. Gre samo za posamezne slučaje, ki ne morejo imeti nobenih posledic za splošnost. Vendar je jasno, da bo praktično treba takim zaslepljencem pokazati, da smo v urejeni državi vsi enaki ter se ne more dopustiti, da bi si posamezniki lastili predpravice. Sicer se v vseh ministrstvih živahno pripravlja material za zakonodajno delo narodi;e skupščine. Skoro vsa minstrstva so končala delo na proračunu. Namera vlade gre za tem, da se proračun čimbolj razbremeni. Dosedaj so sc dosegli taki uspehi, da je zagotovljeno ravnotežja prihodnjega proračuna, ki bo manjši.
Spomin m prebitje
sotamke fronte
r Belgrad, 3. oktobra. (Tel. »Slov.«) V Belgradu so pričeli z veli! imi pripravami za proslavo prebitja solunske fronte. Proslava se vrši 7. in 8. oktobra. Belgrad se olepšava. Iz notranjosti so že prišle deputacije. Zbrani so tudi že častni vodi iz vseh naših garnizij, ki se dnevno vežbajo za slovesnosti, ki se bodo pri tej priliki vršile. Dne 8, oktobra bo Nj. Vel. kralj priredil slovesno večerjo v čast vojaškim delegacijam tujih držav, ki bodo prisostvovale tej proslavi. Grška in italijanska delegacija prispeta 5. oktobra, francoska in romunska pa 6. oktobra.
Zakona o v no in živ?norefi
r Belgrad, 3. oktobra. (Tel. »Slov.«) Komisija za izdelavo vinskega zakona je dokončala svoje delo. Zakon ureja razmerje med pridelovalci in uživalci, pobijal bo potvarja-nje in fabriciranje vina po raznih špekulantih. Prišel bo kmalu pred narodno skupščino. Ravnotako je v kmetijskem minitrstvu posebna komisija izdelala zakon o živinoreji v naši državi. Tudi ta zakon bo prišel kmalu pred narodno skupščino.
Patriarhu $e te oobol šalo
r Belgrad, 3. oktobra. (Tel. »Slov.«) Danes se je zdravje patriarha Dimitrija znatno zboljšalo. Zdravniki so mnenja, da ne bo prišlo do najhujšega. Patriarh se počuti znatno boljše. Temperatura je popustila.
..Hrvatovi" vzorn ki
č Zagreb, 3. okt. (Tel. »Slov.«) Za današnjo orientacijo »Hrvata- jc značilno, da je pričel izražati simpatije ne samo za Madjarc, nego tudi za eksponente bivšega avstrijskega režima. V današnji številki proslavlja 70 letnico rojstva bivšega pokrajinskega glavarja,
poveljnika, generala Sarkotiča od Lov-čena. V članku se priobčuje njegov življenjepis z nepritajeno simpatijo. Pri tem pa »Hrvat« pozablja, da je narodno veče, v katerem so imeli odločilno vlogo današnji šefi HFSS, aretiralo generala Sarkotiča.
Tipične razmere v »cerkvi*
č Zagreb, 3. okt. (Tel. »Slov.«) Odstavljeni škof K a 1 o d j e r a, katerega je upravno veče hrvatske starokatoliške cerkve suspendiralo, je dal včeraj izjavo, da člani upravnega veča niso po ustavi te cerkve pozvani, da škofa razrešijo. Na to Kalodjerino izjavo je dal izjavo generalni vikar h. s. k. c. Donkovič, v kateri dokazuje, da je upravno veče po ustavi h. s. k. c. bilo sposobno, napraviti tak sklep, ker veljajo po čl. 16 te ustave sklepi upravnega veča, ako so na seji navzoči generalni vikar in drugi trije člani brez ozira, ali je škof navzoč ali ne. Ka-lodjera osporava generalnemu vikarju pravico, da bi predsedoval seji upravnega veča radi tega, ker ga je Kalodjera suspendiral. Donkovič izjavlja, da je suspenzija ničeva, ker je s. k. c. Kalodjeri zabranila, da bi koga suspendiral.
V tej izjavi Donkovič zelo težko obtožuje Kalodjero. Te obtožbe kažejo, na kakili elementih je bila zgrajena starokatoliška cerkev na Hrvatskem. Donkovič obtožuje Kalodjero tudi raznih denarnih malverzacij. Pravi, da je hotoi spraviti s. k. c. pod okrilje marjavitske :erkvc in škofa Kovvalevvskega, ki, kakor znan*, odgovarja pred sodiščem za najgnusnejše zločine. Borba s. k. c. bo brezdvoma v najkrajšem času privedla v vprašanje tudi sam obstoj s. k. c. kot posebne cerkve.
Holandski tovorni parnik »Colaenoc š posadko 40 mož se je danes oh 11 dopoldne po- j topil sredi oceana. Točni položaj parnika ni j znan. Parnik »Amerika« je s polno paro od- ; plul na dotičuo mesto.	j
V čms okvir
Klerikalci, slov. učiteljstvo in partizanstvo je članek v »Slovencu« od dno 28. sept. v katerem pobija pisec napade v »Jutru«, v katerem očita nekdo sedanjemu režimu partizanstvo in nezakonitost. Da so »Jutrovi« članki in napadi iz vrst takozvanega naprednega ufiteljstva, o tem ni dvomiti. Da bodo pa ti pisci vsaj deloma spoznali, koliko krivico delajo sedanjemu režimu in prosvetni upravi, bodi povedano sledeče. »Učiteljski tovariš« od dne 27. t. m. prinaša uvodni članek pod naslovom: Kvišku srca, kvišku glave. Uvod tvorijo besede dr. A. Korošca, ki zahtevajo, da mora gospodariti v uradu lo zakon, ker drugega gospodarja ni. No, in če bi sedanji režim posloval po zakonu in popolnoma brezobzirno, bi se moralo zgoditi marsikaj in marsikomu neprijetnega, toda po zakonu popolnoma pravilnega in pa pravičnega. Da imajo najboljša mesta zasedena takozvani napredni učitelji, o tem no dvomi nihče, komur so le malo poznano razmere. Da pa sedanja prosvetna uprava dela nezakonito, toda v prid takozvanemu naprednemu u č i t e 1 j s t v u , naj bodo navedeni samo trije primeri. In na te primere naj »Jutrov« pisec in napadalec odgovori stvarno, če more. — Prvi slučaj: Germek, Jezica. Šolski upravitelj, ki je bil nastavljen pod PP režimom. V staležu slovenskega ufiteljstva, jc za njega pri datumu usposobljenostnega in zrelostnega izpita natisnjena žalostna ničla, kar znači, da jo imenovani nastavljen kot šolski upravitelj brez potrebnih izpitov, torej nezakonito in proti p o-stavno. Te ničle namreč značijo, da Germek izpitov do danes nima in po zakonu, ki še danes velja, more biti brez mnture le pomožni učitelj, toda le gotovo dobo, šolski upravitelj pa brez usposobljenostnega izpita sploh biti ne more. To je nezakonitost, katero naša prosvetna uprava trpi in milostno dovoli, samo, da ne preganja takozvanega prosvitljenega naprednega učiteljstva. Radovedni smo, kaj bi bivši prosvetni šefi storili z učiteljem Slom-škarjem ,fe bi ta šolsko zastavo skril in odtegnil kakšni sokolski prireditvi. Ne prestavili, suspendirali b i g a brez pokojnine. Če pa Germek šolsko zastavo skrije šolski mladini b —.._.v-'v«. — in cerkvenih prireditev ter obredov pa sedanja prosvetna uprava to mirnim potom gleda in milostno potrpi, to je pa partizanstvo in protizakonitost. Protizakonitost pa v resnici je. Drugi slučaj. Ii u k o v i č c v a , št. Vid. Začasna voditeljica, ko jc bil nasilno upokojen šolski upravitelj Bajec. V svoii strankarski zaslepljenosti in strasti je zagrešila toliko gorostasnosti, (bi je bila v disciplinarni preiskavi. Obsojena je bila že več kot pred letom dni v kazensko premeščenje. Ona se pa še danes nahaja v Št. Vidu protizakonito v posmeh naši premilostni prosvetni upravi. Zgodilo se jc namreč, da je proti razsodbi disciplinarnega sodišča vložila priziv, ki je bil zanjo ugodno rešen v času, ko so bili naši prosvetni šefi za štirinajst dni na dopustu. Tretji slučaj jo pa Š m a j d e k v š t. V i d u. Dovolj so že časopisi pisali o nelegalni nastavitvi imenovanega za šolskega upravitelja. Vsej javnosti je še dobro znano in tudi dokazano, (la je svojo prošnjo za razpisano mesto vložil pozno po preteku roka. Pa recimo, da je to zakonito in če je zakonito, je tako prav. Toda odločno nezakonito jc, da jc bil imenovani gospod že pred v o j n o disciplinsko kaznovan s klavzulo, da ne more postati šolski upravitelj tako ali take šole. Pa vendar ga je PP režim postavil v Št. Vid. Tam si jo seveda takoj stekel toliko zaslug, da je bil tudi v disciplinarni preiskavi in je bil tudi obsojen. Ker je pa sedanji rezini tako partizanski in krivičen, uživa imenovani gospod še vedno ugodnost bivanja v Št. Vidu in to po milosti sedanjega režima. Ta režim res gleda skozi prste in prizanaša strupenjakom iz SDS arskih vrst na račun in škodo lastnih pristašev. Pa še več. Še ena disciplinarna preiskava radi težke telesne poškodbe. In naša prosvetna uprava prizanaša in prizanaša, menda samo zato. da jo nasprotniki bolj brez skrbi blatijo in napadajo v zavesti, da sc jim ne bo nič zlega storilo. Kako bi se našim godilo, če bi Se vladali razni Pestotniki. .Telenci itd. Naj nam pove dopisnik »Jutra«, kaj je zagrešila 7A-rovnikova, kaj Jevnikar. kaj štrukelj in drugi, ki so bilo tako kruto po nedolžnem ka-
bilo, da se po zakona postavi na hladno, da ho prenehalo le konečno tudi partizanstvo na škodo pristašev SDS.
O tem naj bi rajši pisal »Učiteljski Tovariš« in po pravici v črnem okviru; čudno je, da ga pri teh stvareh nič ne bole oči.
znovani, ki so morali prestati toliko krivic, toliko nasilja toliko duševnega gorja in potrtosti, češ, kaznovali so me, pa ne povedali zakaj, niso navedli veroka. — Tega pisec v i >Jutrovih« vrstah gotovo ni občutil, zato ker j se je grel v milosti SDS režima in se greje ! brei skrbi še danes. Prav in aakonito bi pa I
Vohuni ne dafo
v Praga, 3. okt. (Tel. »Slov.«) »Bohemia« poroča, da sta na zborovanju unije lig v Pragi oba zastopnika manjšin v Italiji baron Stirnbach in dr. Wilfan odklonila, z ozirom na razmere v Italiji, izjaviti se spričo zastopnika države o razmerah narodnih manjšin v Italiji. Nastop obeh teh dveh zastopnikov manjšin v tej korporaciji je značilen posebno radi tega, ker je italijanska večinska liga poslala na zborovanje posebnega stenografa, ki naj bi dobesedno zabeležil vse izjave obeh zastopnikov manjšin v Italiji.
M^ogo se je komentirala tndi včerajšnja kazenska razprava proti odvetniku dr. Čoku m proti Albinu Pečariča, ki da sta glasom ovadbe dne 21. avgusta t. L v Polegi pri Koprn ukradla slovensko zastavo, katero so fašisti hranili kot vojni plen in je sodišče obsodilo dr. Čeka na 1 mesec ječe, Pečariča pa na 2 meseca, pri čemer se je kot trdi uradni vir, smatralo, da je sokrivda dr. Čoka dokazana. Enako je zbudil mnogo pozornosti članek tajnika tržaškega fašizma ing. Coboli-Giglija, ki ga je objavil v uradnem »Popolo di Trieste« in katerega so natisnili tudi drogi listi. Članek se bavi z vprašanjem slovanske narodne manjšine v Primorju in priznava, da se je tržaški fašizem zedinil na te-le štiri točke, ki Ph mora izvršiti, da to slovensko narodno manjšino uniči: 1. Razdeliti je treba narod in ločiti od njega takozvane slovanske voditelje. 2. Fašizem ne sme več trpeti polzvestobe, ki jo imajo v resnici slovanski intelektualci v Julijski Benečiji. 3. Italija ne sme več vzdrževati v mladini neko majhno manjšino, ki je neitalijanska in sovražna. 4. Fašizem mora odslej nadzirati in dati nov ton življenja vsem gospodarskim organizacijam, hranilnicam in posojilnicam in različnim konsorcijem, ki so vezale dosedaj kmetsko slovansko prebival-atvo na politiko proti fašističnemu režimu in ki so se javljale v nekaterih župnijah in pa advokatskih pisarnah, i drugimi besedami: fašizem sam nradno potrjuje, da hoče narodne manjšine v Italiji iztrebiti.
|Se izdebje iz kokošjih jajec. Za nežno kožo ie nenado-
edina
v Pariz. 3. oktobra. (Tel. »Slov.«) Veni-telos je včeraj zvečer po konferencah z Bald-win.om in Cushendunom odpotoval v Pariz. Zdi se, da se je očistil teren za popolni sporazum z Jugoslavijo. Venizelos upa, da bo v Belgradu kmalu uredil tehnični del jugoslo-vansko-grške prijateljske pogodbe in da bo pogodbo v kratkem lahko podpisal. Venizelos odpotuje nocoj v Belgrad.
Venizelos je v Londonu izjavil poročevalcem listov, da bo predlagal Turčiji pogodbo o razorožitvi na morju in na suhem, da dobi proste roke za notranjo izgraditev države. Poudarjal je, da morajo male države svoje proračune dalekosežno razbremeniti.
v Pariz, 3. oktobra. (Tel. »Slov.«) Grški ministrski predsednik Venizelos je imel danes nov razgovor z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Marinkovieem. Po uradnem obveetiln sta oba državnika dokončala izmenjavo misli, ki ae je vršila v dveh prejšnjih sestankih. Zedinila sta se o podlagi in o proceduri bodočih pogajanj, ki se bodo nadaljevala v Belgradu in ki naj bi dovedla do medsebojne antante, katera bi zadovoljila oba dela.
Lil IfffflS
v Dnnaj, 3. oktobra. (Tel. »Slov.«) Pogajanja med nižjeavstrijskim deželnim glavarjem in med socialnimi demokrati in Heim-wehrom so dovedla do sporazuma. Heimweh-rovci bodo dne 7. oktobra od poldneva dalje prepustili mesto z glavnim trgom socialnim demokratom. V to svrho se bo maša na prostem Heimwehrovcev vršila šele po javnem nastopu Heimvvehrovcev. Demarkacijska črta je bila sprejeta in bo deželni glavar prepoved proti socialnim demokratom umaknil. Na predstavko predsednika dunajske trgovinske zbornice Tilf/nerja in deputacije društva dunajskih hotelirjev, ki so naglašali, da se jim radi splošne vznemirjenosti godi velika škoda, je državni kancler dr. Seipel odgovoril, da ni nobenega vzroka za vznemirjenje, posebno da se tujci nimajo ničesar bati, ker se bo vršil nastop 50 km oddaljeno od Dunaja in ker bodo ukrepi države zadostovali, da se onemogoči vsako vplivanje tega nastopa na Dunaj. Bivši socialnodemokratski zvezni kan-
r Belgrad, 3. oktobra. (TeL »Slov.«) Zastopnik zunanjega ministra dr. Sumenkovič jn danes dopoldne sprejel grškega poslanika v Belgradu Polihroniadesa. Ministra sta se razgovarjala o pripravah za razprave, ki se bodo vršile ob priliki Venizelosovega prihoda v Belgrad. Venizelos pride v Belgrad najbrž v torek zjutraj. Še takoj isti dan se bo sestal s Šumeukovičem, nakar se bo pričela razprava o vseh tehničnih zadevah. Kajti" principielno so se zadeve že uredile v teku razgovora med Marinkovičem in Veni-zelosom v Parizu.
Prijateljstvo in razsodišče.
v Atene, 3. okt. (Tel. »Slov.«) Pariški do- !
pisnik grškega lista »Hestia« poroča po današnjem novem sestanku Venizelosa z Marinkovičem, da se je med državnikoma dosegel zelo dober uspeh in da sta sklenila, da podpišeta grško-jugoslovansko prijateljsko in raz-sodiščno pogodbo. Venizelos je izjavil, da je radi uspeha današnjega razgovora zelo srečen. Državnika sta ugotovila temeljni obris rešitve političnih vprašanj med obema državama, katera se bodo v podrobnostih obravnavala v Belgradu.
S,;

še princ Nskotaj
v Budimpešta, 3. okt. (Tel. »Slov.«) Iz Bukarešta so dospele v Budimpešto vesti, da romunski princ Nikolaj, član romunskega regent-skega sveta in brat bivšega prestolonaslednika Karla že dalje časa biva v inozemstvu. Nahaja se v Bruslju pri svojem bratu Karlu. Odpotoval je tja v spremstvu neke dame romunske aristokracije. Romunska vlada je poslala posebnega kurirja v Bruselj, da pregovc-1 Nikolaja, naj se takoj vrne v Bukarešt. Vlada je opozorila Nikolaja tudi na to, da je varuh mladoletnega kralja, kar mu nalaga posebne dolžnosti. Tudi mati kraljica-vdova je poslala Nikolaju pismo, polno očitkov in ga pozvala, da se takoj vrne. Vesti o novi aferi so povzročile v Bukareštu veliko vznemirjenje.
Nemd v Pnsi v opoziciji
v Praga. 3. okt. (Tel. »Slov.«) V proračunskem odboru so se nemški poslanci pri razpravi o proračunu za zunanje ministrstvo izjavili proti češkoslovaški zunanji politiki, ki da je bila. od vsega početka naperjena proti Nemčiji. Ta politika se je morda sicer v obliki spremenila, ostala pa je v stvari enaka prejšnji češkoslovaški zunanji politiki. Dokaz za to ie zadržanje Češkoslovaške v vprašanju izpraznitve Porenja in priključitve Avstrije k Nemčiji. Popolna nevtralnost zunanje politike bi bila za Češkoslovaško boljša, kakor biti veren sluga Francije.
izem v ČSR v
mm
eler dr. Renner je danes v državnem zboru interpeliral državnega kanclerja radi 7. oktobra in nujno apeliral na to, da vlada in stranke na obeh straneh izvršijo »razorožitev«.
v Dunaj, 3. okt. (Tel. »Slov.) Na današnjem sestanku nižjeavstrijskega deželnega glavarja dr. Burescha z zastopniki Heimvvehra in socialnih demokratov sta obe stranki pristali na predlog dr. Burescha o ureditvi javnih nastopov dne 7. oktobra v Dunajskem Novem mestu. Po teh predlogih dr. Burescha, se imata nastopa krajevno in časovno ločiti, tako da se omogoči obojim nastop brez vsakih sporov. Nastop Heimvvehra sc ima začeti ob 9. čez glavni trg in se mora končati ob 11.30. Heimvvehrovci morajo potem oditi na zbirališče, ki je določeno na telovadišču. Javni nastop socialnih demokratov pa se Ima začeti ob 11.30 tudi čez glavni trg. Oba nastopa morata iti po določenih linijah ter se med obema črtama določi nevtralna cona, katero bo zasedla policija z močnimi četami.
Program
v London, 3. okt. (Tel- »Slov.«) Razprava o programu angleške delavske stranke na zborovanju v Birminghamu ni potekla brez ugovorov, temveč je bila večkrat prekinjena z nemiri. Ramsay Macdonald je pojasnjeval, da mora stranka sedaj sprejeti program, ki gre daleč preko bodočih volitev in ki mora dati material za pozitivno delo. Delavska stranka nikdar ne more ustvariti gospodarske pravičnosti s sporazumom med kapitalom in delom. Zalo je potreben nov sistem. Najvažnejše zahteve bodočnosti delavske stranke so kontrola nad kapitalom, produkcija in razdelitev pridelkov s tem, da dobi delavska stranka soudeležbo pri vodstvu družb, uvedbo minimalnih mej in učinkovito kontrolo bank, da tekočih sredstev države ne bodo porabljate samo za spekulativne namene, temveč da se bo ljudski kapital porabljal tudi za zvišanje ljudskega blagostanja. Macdonald je dalje zahteval osemurno delo v rudnikih in odločno zmanjšanje izdatkov za oboroževanje. Dohodninski d"vek in davek na dedščine se mora v višjih stopnjah poostrili, dnčim naj rudarstvo ln zavarovalne družbe vodijo mešana gospodarska podjetja.
Liberalci odklanjajo delavec. Dnevni red zborovanja liberalne stranke, ki bo prihodnji teden v Yarmouthu, je bil objavljen včeraj. Iz neke resolucije, ki se predlaga, sledi, da hoče stranka zavzeti proli delavski stranki strogo stališče, ki se tolmači tako, da liberalci odklanjajo zvezo z delavsko stranko.
Italifa ni ugodiia Švici
v Curih, 3. okt. (Tel. »Slov.«) Danes jn dospel v Bern italijanski odgovor na švicar-, sko noto o zadevi Rossija in demanti fašistov. Obojo pa se no bo objavilo. Sodi se, da italijanski odgovor ni zadovoljil švicarske zvezne vlade tako, da bodo potrebna nova pogajanja r Italijo.
Mornarski dogovor sropadeS
v London. 3. oktobra. (Tel. »Slov.« Po
neki časnikarski vesti je francoski poslanik v Londonu dobil nalog, da še enkrat zahteva pristanek Anglije za objavo mornariškega I dogovora, ker bi drugače Francija sama ob-
igtriln nftftnHKn r*nip ao Art	in	n „ i
(.u^vU.,... ^ujC	Jti A 1 UUtIJtt
odločila, ker je angleško-francoska pogodba propadla, da bo sprožila razpravo o mornariškem dogovoru med vsemi petimi državami.
v Praga, 3. okt. (Tel. »Slov.«) Glavni odbor češkoslovaške komunistične stranke je izdal oklic, v katerem pravi med drugim: Glavna napaka stranke je bila, da je ostala pasivna in da ni razumela voditi delavstvo v boju zoper buržuazijo. Vsled svoje oportunistične pasivnosti je stranka izgubila zvezo s širokimi masami, kar je privedlo do popolnega poloma »rdečega dne«, ki je pokazal popolno osamljenost stranke. Tudi se je pokazalo, da politična smer stranke ni bila pravilna. Glavna napaka je bila ravno v tem, ker se je stranka držala preveč oportunizma. Stranka je iste napake stalno ponavljala. Pasivna je bila, ko je parlament spremenil zakon o socialnem zavarovanju. Tudi Trockijeva struja v stranki še ni popolnoma potisnjena ob steno. III. internacionala je imela prav, ko je češkoslovaškemu komunizmu očitala nazadovanje. Glavni odbor pravi, da mora delavstvo in komunistična stranka poostriti boj zoper socialne demokrate.
v Berlin, 3. oktobra. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov »Grof Zappelin« se je na potu preko Bremena, Kiela in Hamburga danes dopoldne pojavil nad Berlinom in letel dalje preko Leipziga in Dresdena. Po 34 urni vožnji je gladko pristal v Friedrichshafnu. Nad Berlinom so iz zrakoplova s padalom vrgli šopek cvetja za Hindenburga.
Albanija prenavlja mornarico. Kakor javlja albanski konzulat v Milanu, bo albanska vlada prenovila svojo mornarico. Zato bo dala na dražbo dve vedelni ladji.
Dne 23. oktobra se bosta izročili javnemu prometu dve kabelski zvezi Praga—Brno— Breclav—Dunaj in Praga—Brno—Bratislava —-Budimpešta.
Pilsudski v Varšavi. Pilsudski, ki se danes vrne domov, je imel včeraj po poslovilnem zajtrku z romunskim zunanjim ministrom ' razgovor o poglobitvi poljsko-romunske zveze.
Francoski prosvetni minister Herriot je včeraj odpotoval v Berlin. Tam hoče proučevati vire, da dovrši svoje književno delo o Beethovenu.
v New Vork, 3. oktobra. (Tel. »Slov.«) Nemška finančna skupina poti vodstvom Združenih tovarn jekla, ki jo pred kratkim pre-rzflla jugoslovanske vladno železniške kon-trakte, se pogaja v New Turku radi plasiranja 1% desetletnih drž ■ivn i h bonov v znesku 15 miHjonov dolarjev, ki jih ie prevzela od jugoslovanske vlade kot delno odplačilo
Ukrajinci škofu Jesiiču
Med svetovno vojno je več rusinskih duhovnikov našlo zavetje v ljubljanski škofiji. Po vrnitvi v Galicijo so nekateri izmed teh dosegli visoke cerkvene časti, posebno v škofiji Pere-miši. Ko so zvedeli, da ljubljanski vladika praznuje 30 letnico škofovanja v Ljubljani, so prav lepo proslavili ta jubilej. Sestavili so krasen album, lepo vezan z ukrajinskimi narodnimi vezeninami. V albumu je fotografija 8 peremišl-skih duhovnikov, ki so med vojno uživali gostoljubnost ljubljanskega škofa; zraven je fotografija peremišlske stolne cerkve, vmes pa sledeča krasno pisana zahvala in noklonitev v sledečimi podpisi:
Presvitli škof!
2e 14 let je minilo od takrat, ko je Vaša Prevzvišenost v našem težkem gorju v tujini nas objela, kakor najboljši oče objema svoje otroke. Vedno se hvaležno spominjamo Vaših nam izkazanih dobrot. Sedaj pa, ko Vaša Prevzvišenost obhaja 30 letni jubilej škofovske službe, tako zaslužne ne samo za slovenski narod, ampak tudi za vso katoliško Cerkev, smar tramo za svojo sveto dolžnost, da se spomnimo Vaše Prevzvišenosti, izrečemo svojo najglobljo zahvalo in spoštovanje ter izjavimo, la iskreno molimo k Vsemogočnemu, da bi blago-slovil Vas in vse Vaše svete namene in Vam podelil še dolgo življenje v slavo božje, korist Cerkve in slovenskega ljudstva.
Peremišl, dne 12. julija 1928.
Podpisani so: Dr. Gregor Lakota, pomozm škof; dr. Bazilij Pynylo, rektor in profesor v semenišču; župnik Dionizij Myro\vyč; profesor M. Vasylkevyč; bogoslovni profesor J. Mjahkij; župnik J. Bilyk; župnik J. Pasičynskyj; katehet V. Majba.
Ta album je po mnogih ovinkih te dni prispel v Ljubljano kot lep spomin in važen dokument o velikih zaslugah našega sivolasega vladike.
Pribičevičeva primera
»Nihče v srpskem delu našega naroda ne veruje, da je pop Korošec, pod čigar vodstvo so se stavile srbijanske stranke, boljši in večji prijatelj Srbov kot jaz.« —
Tako si poje slavo Sv. Pribičevič, da bi si ukcčil pot nazaj v Belgrad. Nato bi odgovorili: Prvič »Lastna hvala...«; drugič, vsak kdor prebere Pribičevičev članek in njegovo zmerjanje veruje, da Pribičevič ni politik; tretjič ie vsakdo po samem tem članku dobil sliko, da je g. Pribičevič i po osebnih kvalifikacijah i no sposobnosti pred dr. Korošceri neznansko pritlikav.
« * *
PPŽ režim je navadne in politične zločince najemal, organiziral, podpiral in ščitil, da so pod njegovim varstvom ubijali, streljali, pretepali, kradli, tihotapili in druga zločin-stva počenjali. Dr. Korošec je pa žandarja takoj odstavil, ko je zvedel, da je pijanega Legata udaril. PPŽ režim je protizakonitost in zločinstvo gojil iu podpiral, sedanja vlada ga v kali zatira. To je razlikal
KOVINE.
v London, 3. okt. (Tel. »Slov.«) ^aker: per kasa 04.5—64.5625; tri mesece 64.875—64.9375. Elektrolit 67.25—67.125. Best Sclected 68— 69.25. Strong 96. Cin: per kasa 222.625; tri mesece 220.25—220.375. Svinec: tuji 21.875. Cink: tuji 24.4375. Aluminij: tuzemski 95; inozemski 100. Antimon reg.: 59.5—60. Bc'a pločevina: 18.25. Živo srebro 25. Nikel: tuzemski 175; ino zemsk; '75. Wolfram: 15.875. Platina: surova 17; odelana 17. Srebro 26.625—26 75 71ato 84.11.5.
HMELJ.
Nurnberg, 3. okt. (Tel. »Slov.«) Dovoz lin? Ija na trg 100 bal, prodnih samo 20 bal po cenah, tržni hmelj 165- 105, Hallertau 210 —250. Kupčija zelo mirna s poptiščajočimi cenami.
Novosadska vremenska napoved: Slab severni veter. Večinoma oblačno. Dežja najbrž te bo
Dunajska vremenska napoved: Jasno, danes ponoči verjeten mraz s ^lano, jutri višja temperatura.
Zene na Frančiškovih potiti
Dr. o. Stanko Marija Aljančič, offm.
M. Marie de la Passion, ustanoviteljica družbe F. M. M.
FranšiškenVe misiionarke Mari ine
Veliko se danes govori in piše o socialnem delu, delavskem vprašanju, o povzdigi socialno-kulturnega in moralno-eličnega stališča žene v človeški družbi, zelo malo pa se v splošnem pozna in žal tudi upošteva ogromno delo, ki ga na tem polju vrše razni moški, predvsem pa ženski redovi, kongregacije ter zlasti novejši ženski redovni zavodi. Misijonsko delo v pokrajinah, kamor še ni dospela luč krščanskih resnic in evropske civilizacije, daje misijonarjem in misijonarkam dovolj prilike, da v vsakdanjem občevanju z različnimi sloji prebivalstva dvigajoče in oplemeni-tujoče vplivajo na miselnost ljudi, katerim je surovi boj za obslanek pogosto zadušil vsak smisel za žensko čast in dostojanstvo.
Ena misijonskih ustanov, ki si je nadela nalogo, da v misijonskih pokrajinah posveča posebno pozornost socialni povzdigi poganske žene, v duhu krščanskih etičnih in moralnih načel, je misijonska družba F r a n č i š k a n k misijonar k Marijinih. »Moja desna roka v misijonih,« jo je pred kratkim nazval sv. oče Pij XI. sam, občudojoč neverjetne uspehe belih mater in sestsa, ki pozabljajoč sebe, žrtvujejo v junaški ljubezni vse, da prineso med rjavo-, rdeče-, rumeno- in črnopolte svoje sestre v vseh delih sveta evangelij večne lepote in ljubezni, ki jim vrača njihovo žensko dostojanstvo, poteptano iu izrabljano po surovem in brezobzirnem moškem egoizmu.
Kulturno in soc3a'no deio v raeterih kontinentih
F. M. M. dosegajo svoj cilj potom številnih delavnic (ateliers), v katere sprejemajo žensko mladino, da jo priuče različnim delom. Tako ima družba delavnice za šivanje, vezenje, eipkarslvo, za nadarjena dekleta in deklice inteligenčnih krogov zopet posebne ateljeje, dalje za fino bruseljsko čipkarstvo, za slikanje na svilo in za slikarstvo sploh ter za kiparstvo; F. M. M. poučujejo vse modeme jezike, godbo, petje itd. Imajo dve lastni tiskarni in številne knjigoveznice, v katerih je delo in vodstvo v rokah sester samih. Družba šteje danes nad 90 ateljejev, katerih večina pa se nahaja izven Evrope v misijonskih deželah. Delavnice nudijo dekletom in ženam
tehnično izobrazbo s primerno plačo in blagodejnim krščanskim vplivom. Poročena žena dobi delo na dom. — Večerne šole in različni tečaji zbirajo čez dan zaposlena dekleta, pa-tronati goje in nadzorujejo čednoslno življenje med dekleti, za katera so ustanovljena tudi posebna zavetišča. Za delavke obstojajo številne okrepčevalnice, kjer dobivajo hrano in pošteno razvedrilo. Po velikih pristaniščih Daljnega Vzhoda vzdržujejo F. M. M. domove za uboge žrtve prostitucije, ki slavi ondi svoje najstrašnejše zmagoslavje. Bele sestre delujejo po ženskih kaznilnicah in vzdržujejo domove za ženske, ki prihajajo iz kaznilnic, da se v njih izšolajo za pošten pridobitni poklic. Dekletom in ženam, ki se pri njih izšolajo, poskrbe ob odhodu za službo.
Tako izobražujejo in vzgajajo F. M. M. ženstvo najrazličnejših slojev in narodov v onih panogah socialnega udejslvovania, ki najbolj odgovarjajo ženskemu značaju, ženski naravi in prirojeni spretnosti in mu dajejo čim največ možnosti za samostojno delovanje in kolikor mogoče neodvisno življenje Kako velikega pomena je to za osamosvojitev žene, ki med narodi in verstvi azijskega, afriškega in ameriškega kontinenta ter raznih otočij igra napram možu pogosto vlogo sužnje in brezpravnega bitja, ni te/>n razumeti.
Dasi misijonska družba F. M. M. upošteva vse zahteve in pridobitve modernega časa, ki morejo dvigniti ali olajšati socialno stališče današnje žene, bi vendar vse njeno delovanje ostalo brez večjih uspehov, ako ga ne bi v vsem vodilo načelo najpožrtvovalnejše krščanske ljubezni. Dih krščanske karitas je, ki daje mnogoštevilnim ustanovam F. M. M. šele pravo obeležje. In njihovo delo na tem polju se more po pravici imenovati naravnost ogromno.
Čuda krščanske k*rit»s
Šele 50 let obstoji ta družba (ustanovila jo je 1. 1877. m. Marija de la Passion — med svetom Helene de Chappotin de Neuville — iz Nantes-a v Franciji) in že šteje nad 5100 redovnic ter 211 hiš po vseh delih sveta, od teh v Evropi le 62. Drugopolte redovnice, katerih je v zavodu nad 500 (Hindu, Kitajk, Japonk, Afrikank), so popolnoma enakopravne so-sestram belega plemena.
Ustanove v misijonih se dele v tri kategorije: za deco, mladino in bolnike.
Za deco obstoia po najnovejši statistiki iz leta 19*28.: 39 jaslic (creches) za najdenčke in novorojenčke, za katere matere ne morejo skrbeti; 17 ustanov za prehrano dojenčkov (»Goutte de laik) in otrok; 43 zavetišč in 81 sirotišnic.
Za mladino: 108 šol, med temi 38 pen-zionatov, 86 delavnic (ateliers), 69 patronaž, 12 dekliških domov (foyers), 9 gospodinjskih šol in 72 župnih katehelskih šol. — V teh ustanovah se oskrbuje in vzgaja približno 56.000 otrok in ženske mladine.
Za bolnike vzdržujejo F. M. M.: 48 bolnišnic s J33.000 letno oskrbovanimi bolniki: 7 bolnišnic za najnesrečnejše med nesrečnimi, ■ za gobavce s 1745 neozdravljivimi bolniki; 6 j lazaretov z 2.300 kužnimi bolniki in 108 dis-j panzerjev. kjer dobiva nasvete in zdravniško j pomoč približno 2,500.000 ljudi letno.
Tekom enega samega leta so F. M. M. po-; leg navedenega izvršile še 15.378 obiskov I F>ri ubogih, 81.010 pri bolnih, 948 pri jetnikih i po ječah. Podelile so v 34.186 slučajih sv. krst »in articulo mortis«, in to 25.874 otrokom in 8.312 odraslim, predvsem na svojih misijonskih potovanjih, na obiskih poganskih vasi in potom svojih potujočih lekarn za uboge. Mi sijonarke skrbe tudi za ubožne cerkve v misijonih, katerim pomagajo po svojih močeh. Lastne misijonske tiskarne uspešno
Zpk. A. Orehek:
Pri ..MarSuSikovoh"
Oblačnega popoldne pred dobrim tednom 80 me objele temne Martuljkove sence. Kaj je Martuljek? Dobre pol ure pred Kranjsko Goro pada v črti gorovja, kjer se vrste Ponce, Široka Peč, Kukova Špica, Frdamane Police in špik s Za-aka krasen slap tega imeua. Pribrzi z višine kakih 100 m, dvakrat ali trikrat lomljen, v divje romantičen žleb in napravlja kot gorski potok enakega imena še dva slapova, ki sta pa precej krajša. Pod gorami se širijo smrekovi in mecesnovi gozdovi. Blizu ob potoku pod Špikovimi stenami stoji turistom znana stara lovska koča, tzv. koča na Gozdu ali v »Borštu«, kakor pravi ljudstvo. Dober streljaj od te koče proti po-Btajici Gozd-Martulk so si idealni naši ljubljanski bogoslovci ustvarili Dom božjih otrok, planinsko kočo, kjer se zbirajo o počitnicah in prirejajo socialne tečaje, seveda samo za teologe. Z veseljem pa sprejmejo v svojo sredo gosta-duhovnika ter mu ljubeznivo postrežejo s prenočiščem in prehrano.
Ko sva se s prijateljem približala koči, je bil že dober mrak in v koči luč. Zdelo se je, I da so gospodje sredi živahne debate. Pri na- j jinem vstopu je med njimi nastal velik halo. ! Prišla sva ravno na predvečer sklepa socialnega tečaja, ki je trajal 8 dni in je bil prav j dobro obiskan. Ker so se celi čas aržaii dnevnega reda in imeli skupne molitve in meditacije, so bile lo obenem nekakšne duhovne vaje. Zbranih je bilo v koči še 9 teologov, ne-
kaj jih je po nujnih opravkih odšlo že popoldne in prejšnji dan.
Videl si takoj, kako čudovito je božja milost in življenje v naravi te ljudi pople-menitila: komaj smo se spoznali, smo si bili bratje med seboj. Nepopisna je njih pripro-stost, domačnost in ljubeznivost. Posadili so naju za dolgo mizo, in že je bil g. kuhar ves postrežljiv s čajem, seveda brez žganja; alkohol in nikotin v teh prostorih nimata domovinskega prava. Kuhajo si Martuljkovci sami po vrstnem redu Ta večer je važno to službo opravljal še zelo mlad, droban gospod, ki pa se je z mogočno svojo kuhalnico kaj spretno vrtel okoli štedilnika. Pripravljal je večerjo Bila je kvatrna sreda, in »božji otroci«; kot dobri kristjani niso mogli računati, da se bodo mastili s pečenko. Kako je bila servirana miza? Nama gostoma so dali krožnike, za-drugarji pa so prejeli vsak svojo skledo iz pocinjene pločevine iu aluminijasto žlico. Ko je bila jed na mizi, mi je postalo neznansko radostno v duši. Oculi omnium in Te sperant, Domine! Kaj je bilo na mizi tako dobrega? V široki skledi se je šopiril ješpren, v nekoliko ponižnejši posodi pa je odrešenja čakal fižol s kislim zeljem. Ti dve jedi sta ostali od opoldne, in zadružno pravilo se glasi, da je treba pri večerji najprej ostanke spraviti pod streho. 7. velikim pogumom so se gospodje spravili nadnje. saj so vedeli, da jih za plačilo čaka sladkost, dejal bi oficielna jed iega večera: mlečni zdrob s kosom Črnega kruha. Da ste gledali te bisernočiste, zdrave mlade zobe! V uobenem vojnem spopadu ne sekajo sablje tako'urno, nobena vetrnica ne
podpirajo apostolsko in socialno delo F. M. M. med raznopoltimi uarodi in plemeni.
Ta statistika govori za cele knjige in ni čuda, da je na svetovni vatikanski misijonski razstavi v Rimu 1. 1925. — ki je niso zamislili in organizirali, kar bodi pošteno in odkrito povedano, morda moški redovi, temveč — ženske, bele misijonarke F. M. M. — njihovo sijajno organizirano misijonsko delo vzbudilo ogromno zanimanje in občudovanje.
Junaštvo iz Frančiškovega duha
Junaško delo v misijonskih deželah, ki zahteva od šibkih redovnic včasih celo živ-ljenske žrtve, pa bi ne bilo možno, ako ne bi bilo prežeto globokega, religioznega duha. In zato je v družbi bogato preskrbljeno s celodnevno adoracijo od 6 zjutraj do 6 zvečer izpostavljenega sv. Reš. Telesa. Bela obleka Frančiškank misijonark Marijinih naj simbolično odgovarja belini sv. Hostije in čednostim Brezmadežne, katere ime nosijo vse redovnice. Sledeče zgledu serafskega patriarha, sv . Frančiška Asiškega, katerega tretje-redniško pravilo so sprejele, goje frančiškan-ke med seboj zlasti odkrito sestrsko ljubezen in preprostost, vredno toliko večjega upoštevanja, ker stopa v družbo ludi mnogo deklet iz odličnih aristokratskih družin.
Zvesto izpolnjevanje pravil je moralo roditi svoj sad: v duhu svetosti je 1. 1904. v San Remo umrla ustanoviteljica m. Maria de la Passion, 1. 1905. je v misijonih na Kitajskem na tifusu umrla služabnica božja s. Maria Assunta in sedem redovnic F. M. M. je bilo 1. 1900, v bokserski vstaji zaradi vere umorjenih. Vse te čakajo na čast oltarjev. K tem moramo častno prišteti še 30 drugih redovnic, ki so junaško žrtvovale svoje življenje v apostolskem delu med kužnimi bolniki v različnih delih sveta. Tudi nasprotniki cerkve se morajo s spoštovanjem odkriti pred takim herojstvom katoliške žene.
Bele sestre med nami
Med Slovenci in Jugoslovani misijonska Družba F. M. M. splošno ni bila znana, dasi šteje že približno 50 Slovenk in Slovakinj; večinoma v misijonih, ter veliko Poljakinj. Šele letos se je posrečilo, dobiti jo tudi v Jugoslavijo, in sicer v Slovenijo, kjer v Ljubljani (na Mirju pri Obrtni šoli) otvori svoj prvi samostan. Za Poljsko z 2 hišama in Rusijo s tremi samostani, je med slovanskimi državami kot tretja prišla na vrsto Jugoslavija, da sprejme v svojo sredo F. M.M., ki imajo svoje številne postojanke že med skoro vsemi evropskimi narodi. Glasilo Družbe »Annales des Franci-scaines Missionaires de Marie«, v 18.000 izvodih in 4 jezikih izhajajoči in bogato ilustrirani mesečnik, v celoti delo F. M. M., vzdržuje vez med številno družino belih redovnic in vsakoletni almanahi poročajo o skupnem delu vseh samostanov in ustanov.
Med temnopoltim ženstvom.
udarja tako pridno. Seveda so bile skledice hitro prazne. Še bi, ampak post je: do sitega se ne smeš najesti, če si že videl enoindvaj-seto pomlad.
Po končanem »utile« in po skupni molitvi po jedi je prišlo »dulce«. Zaorila je in odmevala od sivih skal ubrana slovenska pesem: »Na planinah luštno biti«, »Bog je ustvaril žemljico«, »Na Gorenjskem je fletno«, »Marija gre na božjo pot« in še drugih polno.
Vkljub veseli pesmi in vriskanju, ki je zdaj pa zdaj prikipelo iz svobodnih prsi v svobodni naravi, mi je postalo otožno pri srcu. Ti otroci božji so tako priprosti in vendar tako srečni, kako pa izrablja zlate mladosti čas večina naše inteligentne mladine? Bari, slaboglasni saloni, beznice so jim svetišča, Venera in alkohol malika. Kakor noč pa dan, kakor brezno in jasne višave! Ko bi bila vsa slovenska mladina tako bogootroška, kaka velesila bi to bila, kak narod in kaka bodočnost njegova!
Po končani pesmi je g. Vital, nekakšen »superijor« med brati -- tovariško vodstvo v taki hiši mora hiti, to sprejemajo Martuljkovci brez debate — resnobno kakor hišni oče snel s stene debel pnternošter. in pokleknili «mo k večerni molitvi, ki ni bila kar nič kratka, toda prisrčna in resnična. Vsenankoli gozdni mir, zdajzdaj zajavkne pod skalovjem lisjak, v dalji bobni besneči Martuljek, iz samotnega »doma božjih otrok« pa 1< jasnemu ozvezdju kipi zbrana molitev. Duša krščanska, kaj ho- > češ še več poezije?
Po molitvi in po meditacijski pripravi za ' drugi dan, ki j' je priprosto, a vendar globo- i
Novim redovnicam in prvim misijonarkam v Jugoslaviji, ki se pripravljajo na blagodejno delo med nami in prav danes, na praznik sv. Frančiška Asiškega, ustanovitelja frančiškanskega reda, otvarjajo na Mirju svojo »Hišo Marijinega Vnebovzetja«, kličemo prisrčen: »Dobro nam došlek Želimo kar največ blagoslova božjega pri izbiri poklicev med našim globokovernim narodom za sveto in požrtvovalno, resnično socialno delo v po-vzdigo nesrečnega ženstva v misijonskih po-krajinah.
*
Vsa pojasnila glede Družbe daje pred-stojništvo F. M. M., Ljubljana, Gorupova ulica 17. Natančnejši opis notranjo uredbe in delovanja Družbe pa podaja ravnokar izišla brošura Misijonska ustanova«. Dobi se pri predstojništvu F. M. M. in v trgovini KTD Ničman v Ljubljani.
(Pregledali smo zadnje letnike mesečni-ka F. M. M. in »Almanachc o priliki 50 letnice F. M. M. 1877-1927. Na teh listih je nagro-madenega toliko prepričevalnega o večno živi, preobrazujoči, poveličujoči sili krščanstva celo v najbetlnejših, kulturno najnižjih človeških bitjih, toliko lepega in zanimivega čti-va in slik o daljnih misijonskih deželah in narodih, da se zde kakor dragocena zakladnica za um in srce. Za naše družine in zavode, kjer goje francoščino, more biti to najlepša čitanka. »Annales des F. M. M.<: stanejo v navadni izdaji 8 fr 50, v razkošni izdaji pa 11 fr. letno. Naroča se v Parizu, 7, Impasse Reille. XIV e. - Ur.)
Apokaliptični jezdeci ženskega spola. Ber*
linski ženski zdravnik prof. dr. \V. Liepmann je pred kratkim v »Mediz. Welt« objavil razpravo o treh strašnih morilcih ženskega spola: splavih, porodili in rakn. Število splavov v Nemčiji cenijo tačas na 876.000 letno (dočim jih je bilo še 1. 1923. okroglo 500.000); od tega se 41.000 slučajev konča s smrtjo. Kako ogromna je ta številka, nam pokaže primer z žrtvami, ki jih je zahtevala jetika 1. 1924. — to je 32.910. In vendar velja jetika kot ena največjih ljudskih morilk. — Na porodu umrje v Nemčiji letno še vedno do 10.000 mater. — Za rakom je umrlo v Nemčiji 1. 1924. 33.740 žensk, na drugih zlih novotvorbah pa še nadaljnjih 3476 žensk. — Te številke kažejo približno stanje ženske umrljivosti iz navedenih treh vzrokov tudi v drugih evropskih deželah* posebno tudi v Jugoslaviji. Dokaz, da sedanji način ženskega življenja ni pravilen odnosno, da žensko zdravstvo še davno ni kos svoji nalogi. V zadnjih dobah se je izredno mnogo storilo proti umrljivosti dojenčkov, sedaj bi bilo treba misliti tudi na omejitev umrljivosti mater. To je eno važnih vprašanj narodno-zdravstvene politike.
Obvezna gospodinjska izobrazba žensko mladine v Švici. V curiškem kantonu imajo pripravljen zakonski načrt o uvedbi obveznega gospodinjskega pouka za žensko mladino. Načrt, ki je šel skozi več strokovnih komisij in je končnoveljavno urejen, določa: Vsa ženska mladina je obvezana obiskovati gospodinjski pouk; tečaji se redno končajo s šolskim letom, ko dekle doseže 18. leto; izjemoma se more v mestih omejiti gospodinjski pouk na 2 leti, na deželi pa na dva polletna tečaja. Za gospodinjske učenke je določen dvomesečni tečaj po zaključenem praktičnem uku. Tudi absolventinje srednjih šol morajo dovršiti kratke gospodinjske tečaje. Za delavke, služkinje in domača dekleta se bodo vršili večerni tečaji. Na gospodinjskih šolah in tečajih morajo poučevati strokovne moči, v nadzorstvu morajo imeti večino ženske.
ko zamišljeno podal g. Vital, smo se še neka časa razgovarjali, napravili načrt za zjutraj ir določili, da vstanemo ob 5. Potem pa hajdi spat! Meni so te zlate dušo določile posebno sobico in mojemu prijatelju zžse posteljo, Martuljkovci pa so se na skupnem pogradu zavili vsak v svojo odejo in takoj zaspali. Bili so počitka potrebni. Zjutraj so navsezgodaj napravili izlet v planine, nato v dolino k sv. maši in k skupnemu sv. obhajilu; po službi božji predavanja in debate, po kosiiu par ur telesnega dela- treba je bilo steze h koči nasuti s peskom, popraviti pota, nasekati drv i. dr. Nato so se vrstila zopet predavanja in debate do večera. Sredi neskončnega gozdnega miru tem ljudem časa vedno le zmanjkuje!
Drugo jutro sem vstal ob pol štirih, da sem opravil brevir. Minuto pred peto uro me je prijela razigrana prešernost. Bil sem neizrečeno srečen in take volje, da bi vriskal tudi jaz. Domislil sem se Tavčarjevih Kuzovcev. »Alo, Kuzovci, pokonci! V hribih se dela dan. v hribih žari!« Oglasi se hišna budilka in kakor na povelje so »Kuzovci« planini s pograda, med njimi »superior« sam, brat med bra-
li, enak med enakimi, vedno vesel pa ponižen in uslužen do vsakega in do skrajnosti. Kako je to nepopisno lepo!
Določeno je bilo, da bosta pri kranjskogorski podružnični kapeli Srca Jezusovega v Gozdu, ki je hišna kapela Martuljkovcev, dve j sv. maši: ob sedmih da bo maševal g. novo-| mašnik Zitko, ki je med ustanovitelji »Martuljka , ob pol osmih jaz. Zato smo nekateri ' z g. Vitalom na čelu še ob rani zori pohiteli
TT
/ /
a//e norega
Koledar
Četrtek, 4. oktobra: Frančišek Serafinski. Edvin, Avrea (Zlata).
Z.godt«jisiF:steS dnevi
4. oktobra: 1909 se je položil temeljni kamen sedanjemu dramskemu gledališču v Ljubljani. — 1908 je Avstrija izvršila aneksijo Bosne in Hercegovine. — 1853 je Turčija napovedala vojno Rusiji. — 1315 se je rodil slikar Lukas Cranach. — 1669 je umrl slikar Rem-brandt. — 1884 se je otvorilo učiteljišče na Resljevi cesti v Ljubljani. — 1878 se je Srbija proglasila za samostojno državo. — 1901 se je ljubljanski zmajski most predal prometu. — 1907 se je otvoril ljubljanski dekliški licej. — 1565 je umrl koprski škof Peter Pavel Ver-gerij, ki je bil zaradi protestantizma odstavljen in izobčen. — 1881 je umrl slovenski pisatelj dr. Jožef Ulaga.
Osebne vesli
k Smrtna kosa. V kandijski bolnici je umrl p. Robert Grem and, duhovnik kar-tuzijanskega reda. Truplo so prepeljali v Ple-terje, kjer je bilo 2. oktobra pokopano na tamkajšnjem samostanskem pokopališču. — V Litiji je umrla g.Nežika Jereb, žena vpoko-jenega sodnega sluge.
•k Zlato poroko sta obhajala v Preddvoru pri Kranju Južef Križaj in njegova žena Uršula. Zanimivo je, da je bila to v Preddvoru prva zlata poroka, odkar obstoji župnija.
Ostale vs.&ii
k Višja pedagoška šola v Zagrebu in Belgradu. Za I. letnik treba poslati kolkovane prošnje direktno rektoratu do 8. oktobra. Prošnjam priložiti: 1. zrelostno spričevalo, 2. uspo-sobljenostno spričevalo, 3. uverenje o službeni dobi La ocene za vsa službena leta, 4. izpisek iz rojstne knjige (starost do 38 let), 5. zdravniško ^pričevalo, 6. kratek opis življenja z navedbo službenih mest in službene dobe na ■teli mestih. V prošnji označiti grupo predmetov, ki se jih želi poslušati. Za III. letnik treba poslati prošnje rektoratu do 20. oktobra, priložiti diplomsko spričevalo in navesti grupo.
•k Produkcija brezalkoholnih sokov na Gorenjskem. V vseh večjih krajih Gorenjske, kjer je sadje v bližini, so si letos zasebniki pripravili brezalkoholne pijače. So pa tudi male vasice, kjer si je celo po pet gospodarjev pripravilo brezalkoholno pijačo v sodu s pomočjo znanih Eggenbergerjevih oprem. Upajmo, da bo poleni manj pretepov in ubojev.
k Oblastni odbor združenja vojnih invalidov je prejel nekaj legitimacij za brezplačno vožnjo v Belgrad k proslavi 10 letnice prebitja solunske fronte. Vsi oni člani združenja vojnih invalidov, ki žele prisostvovati proslavi, naj se zgla.se v pisarni oblastnega odbora med uradnimi urami do sobote 6. oktobra do 18. Zunanji invalidi, ki bi morebiti pismeno naročili legitimacijo, naj naznanijo odhodno postajo. — Oblastni odbor UVI
Frani, tn, koks, intik i prsmoji in oglje
„ILkRIJA"
Vilharjeva cesta (7.a Gl. kol.). Kralja Petra tru8, Miklo-______ Mueva cesta 4 — Telefon Stev. 2820 ______
k čudni dogodki belgrajskega vlaka. Prav
čudne doživljaje so doživeli potniki, ki so potovali 1. oktobra z jutranjim brzovlakom iz Belgrada v Zagreb. Prvi slučaj se je pripetil na progi, ko je strojevodjo zadela kap. Mesto mrtvega strojevodje je prevzel kurjač, ki je do
smo založili krasne površuike; trench-coate in zimske suknje. Cene najnižje.
FRAN LUKIC, Ljubljana. Stritarjeva ul.
prihodnje postaje vodil vlak, nakar je lokomotivo prevzel drug strojevodja. Kmalu nato je prišlo v vagonu tretjega razreda do krvavega spopada med potniki. Brzovlak se je moral ustavili na neki mali postaji, kjer so poklicali orožnike, ki so pomirili pretepače. Tik pred Zagrebom pa se je vlak sredi proge ustavil. Na tiru je namreč ležalo truplo nekega moškega, ki ga je prejšnji vlak povozil. Brzovlak, ki bi moral priti v Zagreb že ob 8, je prišel šele ob pol 12.
k Grozna družinska drama v Slavoniji. V mestu Rumi v Slavoniji se je te dni odigrala grozna družinska žaloigra. Katica Erdeljac že dalj časa ni živela v najboljših odnošajih s svojim soprogom Djordjem ter je napravila strašen naklep, da se ga znebi. Res se je v ta namen dogovorila s svojim sinom Nikolo in s hčerko Saveto. Vsi trije so ponoči napadli spečega očeta. Sin je zgrabil očeta za vrat, hčerka mu je ovila vrv, žena pa ga je držala, da se ni mogel braniti. Tako so ga zadušili ter nato obesili v skednju, tako da je sprva res izgledalo, da se je Djordje sam obesil. Toda sosedje so si pričeli med seboj šepetati, nato pa javno sumničiti, da ni vse v redu. To so zvedeli tudi orožniki in aretirali vso trojico. Nikola je končno priznal, kako so ubili očeta. Izročeni so bili sodišču.
k Občinski blagajnik poneveril sto tisoč dinarjev. V Berkasovu pri Šidu je bila te dni izvršena velika poneverba. Občinski blagajnik liorivoj Plavšič je nenadoma izginil ter odnesel sto tisoč dinarjev državnega in ljudskega denarja. Veliki župan v Vukovaru je o poneverbi obvestil zagrebško in ljubljansko policijo. Plavšič je 30 leten, majhne postave, obrit, okroglih lic, kostanjevih las in oči. Oblečen je v sivo obleko in v zimsko suknjo. Pobegnil je naibrže v Zagreb ali pa v Slovenijo.
k Mrtvec v vodnjaku. V soboto jiopoldne so se pojavili v gostilni Žive Zivančeva ob cesti Ečka—Perles v Banatu štirje delavci, po obleki sodeč najbrže Bosanci, ki so prosili za I prenočišče. Ker so se zdeli gostilničarju sum- i ljivi, jim je {o odrekel, nakar so odšli. V ne-deljo zjutraj pa je hotel gostilničarjev sin za- j jeti v vodnjaku vode. V svojo grozo je opazil, J da plava v vodnjaku moško truplo. Truplo so [ dvignili z veliko težavo iz vode, V njem so spoznali 40—50 letnega Bosanca, enega onih štirih, ki so prejšnji dan prosili za prenočišče. Orožniki so ugotovili, da gre tu za zločin, kajti inož je bil najprej zadavljen in nato vr-i žen v vodo. Sumijo, da gre za člana kake roparske tolpe, ki se je hotela znebiti svojega tovariša.
•k Otrok obvisel na električni žici. V Be-
lišču pri Osijeku se je te dni pripetila huda 3mrtna nesreča. Desetletna Katica Stankovič je hotela prižgati v domačem stanovanju električno luč in je prislonila k steni stol, da bi dosegla stikalo. Na stolu je naenkrat izgubila ravnovesje. Krileč z rokama po zraku je zgrabila za električno žico, obvisela na njej ter jo s težo pretrgala. Električni tok je otroka takoj ubil.
-k Železniški tat na strehi vagona. V br-zovlaku Zagreb—Belgrad je bila te dni neki dami ukradena ročna torbica z denarjem. Sopotniki so tatvino opazili in so skočili za tatom, ki je pobegnil na streho vagona. Potniki so pazili nanj, tako da ni mogel skočiti z vagona. Tako se je ta filmska vožnja nadaljevala proti Vinkovcem. Načelnik železniške policije na tamkajšnji postaji Osmerovič je opazil moža na strehi in ga je aretiral. V njem so spoznali proslulega železniškega tatu Sve-
tozara Grujiča, ki je šele pred kratkim odsedel desetmesečno ječo zaradi tatvine. Grujič je tatvino priznal, povedal pa je, da je vrgel torbico pri Ivankovem proč. V spremstvu dveh stražnikov je moral iti poiskat torbico. Pri Ivankovem je privozil ravno po progi tovorni vlak in Grujič se je kot strela iztrgal stražnikoma in pobegnil tik pred vlakom preko proge v koruzno polje. Stražnika zaradi vlaka j nista mogla za njim, pač pa sta ga izsledila i pozneje in pričela nanj streljati. Grujič se Jt-ma je vdal. Končno so našli tudi torbico, nakar je moral Grujič nazaj v Vinkovce in v zapor.
k Cigani in torta kuharice Eve. Eva Moor,
kuharica v Zagrebu, je te dni spekla lepo torto in jo spravila v omaro, nato pa odšla v sosedno sobo. Ta čas sta se prikradla v njeno kuhinjo neki cigan in ciganka. Kar na brzo roko sta izpraznila Evino omaro in odšla. Eva je takoj opazila, kaj se je pripetilo in stekla za cigani ter res ustavila ciganko in jo izročila stražniku. Aretirana ciganka je priznala, da je ukradla Evino torto, noče pa povedati, kdo je njen tovariš, o katerem pravi, da ga je spoznala šele na vrtu, kjer je nabiral hruške.
Najcenejši nakup vseh
Šolskih potrebščin
in šolskih Rcroflg M. Tičar, Ljubifana
k Nemško-slovenski slovar. S slovniškimi navodili in popolno terminologijo sestavila profesorja dr. Franc Bradač in dr. Janko Šle-binger. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Po subskripcijski ceni Din 96 dobi slovar, kdor ga naroči in plača do 1. januarja. Od novega leta dalje stane slovar Din 130.
k Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glovobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopo-čutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef* grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznenje črev. Najodličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josef« vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
mesta Ljubljane in okolice se zopet dobi v vseh knjicarnah in pri založništvu: ADANA, družba z o. z.. Ljubljana. Konaresni trg 3.
EfMJhljana
ISočna služba leUam
Nočno službo imata Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu.
k slapu, drugi pa so po jutranji molitvi opravili hišna dela in nato v dolino, da preskrbijo vee potrebno za službo božjo.
Med prvo sv. mašo so Martuljkovci kor-porativno pristopili k sv. obhajilu, med drugo so peli. Po sv. maši je zadonela zahvalna pesem za sklep tečaja in duhovnih vaj. Kako mi je bilo pri tej sv. daritvi in pri zahvalni pesmi v duši, ne more zapisati moje pero, le čudim se, da nismo mi in navzoče ljudstvo z nami planili v glasen jok; ko bi bilo to v Strugah med čustvenimi Dolenjci, bi ne bilo suho ostalo nobeno oko. Slovo in razhod po takih doživetjih!
Kakor da sem tudi jaz opravil duhovne vaje! Ves prerojen sem se vračal iz te izredne družbe proti Jesenicam. Nič ni bilo posebnega in nenavadnega, in vendar vse tako posebno, tako nenavadno! Kako čudoviti ljudje! In taki niso samo Martuljkovci. Na univerzi in po višjih razredih naših srednjih šol jih Je nekaj njim podobnih: priprosti so in ponižni. delavni in vztrajni, abstinentje so. športniki, navdušeni turisli, pri tem pa globoko-verni. čisti in zdravi in vedno veseli. Strmiš in se grabiš za glavo: Kje smo bili zaspanci polnih dvajset let? Saj ti ljudje niso vzrastli in bili vzgojeni v enem dnevu! Kakor da ni-
njAaagf videli, ničesar r>pB7.il| v«<» doslej, ko stoje pred nami dovršeno vzgojeni, do-raščajoči in dorasli ljudje? Neverjetne, kako življenje ua kmetih človeka petreficira! Paseš
svojih tisoč dušic, obdeluješ košček zemlje, jeziš se nad hlapci in deklami, in druge navlake, potrebne in nepotrebne, vse polno — čas pa drvi naprej in z njim kultura iu napredek. Začuden ju gledaš, ko prilezeš iz svoje luknje: kdo si in kaj hočeš? Kdo ste Vi, Martuljkovci in Vam podobni, in kaj hočete, sem se vpraševal, ko sem skozi Vintgar hitel proti Gorjam in Bledu. In prišlo je razodetje iz kipečih valov Radovine: To so kakor prvi kristjani! Tako so čutili in mislili, delali in živeli prvi spoznavalci Kristovi! Kar je nam glavno, je njim postransko, samopremagovanje, treznost, delo in žrtve so jim cilji življenja. Kako čudoviti, za naš čas nepojmljivi ljudje!
Bog te blagoslovi, Martuljek!* Naš vedno-mladi g. Knezoškof so te to poletje visoko pod Špikovim skalovjem osebno blagoslovili, naj nate obilno rosi svoje bla.crre tadi nebo! Rasti in procvitaj, da objameš na šitjbkih svojih gru-dih vso idealno našo mladino, narodu v odrešenje, poedincem v vstajenje! Začetek je tu, krepak in lep, da lepši biti ne more.
»Martuljek« se imenuje zadruga z o. z. bogo-slovcev in duhovnikov v Ljubljani. Delež je 100 dinarjev. Plačati moreš več deležev, kar je želeti, ima5 pa po pravilih le en glas. Vabim gg. duhovnike iz Slovenijo, ki i m rji /misel zn mladino, da pristopijo kot člani, n n nut teologom olajšamo delo, naj bi se v vsaki dekaniji en gospod za stvar zavzel. Potrebna bi bila na Martuljku še ena koča in lastna kapelica. Prijave sprejema: stud. theol. Vital Vodušek, Ljubljana, Duuajaka c. 15. — Pla.
O Slovo. Vse moje mnogoštevilne prijatelje in znance prosim, da mi blagovolijo oprostili, ako jih nisem mogel radi pomanjkanja časa osebno obiskati in se posloviti od njih povodom mojega odhoda v Francijo. Tem potom se jim najprisrčneje zahvaljujem za vso naklonjenost in ljubeznivost, katere sem bil v tako obilni meri deležen. Naj bodo uverjeni, da mi ostanejo v trajnem in najboljšem spominu. Odpotujem danes ob 17.40 z osebnim vlakom proti Mariboru. — Jean Findeisen, bivši tajnik francoskega konzulata v Ljubljani.
0 Poskusno klanje v mestni klavnici. Na zahtevo mestnega magistrata se je včeraj v meslni klavnici vršilo poizkusno klanje. Nakup i živine in klanje je nadzirala posebni komisija, v kateri so bili: Dr. Mayer, sanitetni referent pri velikem županu, dr. Kune, zastopnik tržnega nadzorstva, dr. Pless, tajnik trgovske zbornice, Toni, načelnik mesarske zadruge in občinski svetniki gg. Musar, Rebek in Zaje. Komisija je nadzorovala nakup treh volov. Enega je kupil g. Marčan. Vol je živ tehial 524 kg. Bil je po 8.125 Din, kar znaša 4257. 50. V četr-teh je imel brez kalo pa s privago (glavo, noge, srce, ledice in jetra) 259.50 kg. To hi znašal i po povprečni ceni a 16 Din kg 4152 Din. Loja je imel 17.50 kg, po 5 Din znaša 87.50 Din; ko?a 40 kg n 20 Din je 800 Din; vampi in pljuča 8 kg a 6 Din je 48 Din; čreva 25 Din. Skupaj bi znašal izkupiček za vola 5112 Din. Ta vol izkazuje 855 Din dobička brez režije, davkov in drugih stroškov, ki jih je komisija ugotovila na 588 Din, tako da ostane mesarju kot plačilo približno 265 Din. — Drugega vola je kupil g. Perme. Dal je zanj 4359 Din po ceni 8.75 Din za kg. Ta vol bi po isti kalkulaciji dal dobička 638 Din. Če se odbije ista režija, ostane mesarju 50 Din. — Tretjega vola je kupil g. Breceljnik. Vol je bil po 8.50 Din in je po isti kalkulaciji dobička 920 Din. Če se odbije režija, ostane 332 Din mesarju za delo. Ugotovitve komisije pridejo pred anketo o tržnih cenah v Ljubljani. Komisija je izrazila mnenje, da mesarji ne služijo tako na debelo, kot je po Ljubljani javna govorica.
O Prebivalci Bežigrada imamo dve nujni želji. Predvsem si želimo, da se v našem okolišu naseli kak dober zdravnik. V okolišu je naseljenih več tisoč družin. Predaleč smo iz mesta in večkrat je pomoč nujna. Dalje prosimo mestni magistrat, da zasuje enkrat jamo ob Einspielerjevi ulici. Tam je sedaj zbirališče vse nesnage.
© Večer arij in pesmi Ho!Igren — gospa Staller-Stotterjeva. Na večeru arij ln pesmi,
Dijaki! Povsod zahtevajte edinole »Dijaški koledar Slovenske dijaške zvezel
ki se vrši jutri ob 8 zvečer v veliki unionski dvorani, bo prednašal znani švedski bariton Karel Hellgren od kraljeve dvorne opere v Stockholmu razne kompozicije, gospa Staller-Stotterjeva pa razne pesmi in arije. Za ta večer je v krogih našega glasboljubivega občinstva mnogo živahnega zanimanja. Vstopnice v Matični knjigarni. Klavirsko spremljevanje pesmi in arij je prevzel g. kapelnik Antonin Balatka. — V soboto se pa vrši istotako v .unionski dvorani slavnostni koncert »Grafike« kol uvod v razstavo »Tislu in slavnost 60 letnice organizacije grafičnega delavstva.
0 Mestni magistrat ljubljanski razglaša, da bo radi gradnje zbiralnega cestnega kanala Kette-Murnova cesta na delu med lenkovo ulico in Vil-harjevo cesto od četrtka dne 4. t. m. naprej za vozov™ promet do nada jnjega zaprta. Promet v Vod-mat se vrši neovirano po Jenkovi in Bohoričevi uhci iz Zelene jame in okolice, v mesto pa po Poljski cesti na Kette-Murnovo cesto, ali pa po Vilhar-jevi cesti na Dunajsko cesto. Pogrebi se vrše po Dunajski cesti, Vilharjevi cesti (preje Dovozna cesta), po podaljšku Kette-Murnove ceste in po Posavski cesti k Sv. Križu.
O Tatvina v pisarni dr. Ažmana. Ljubljanski odvetnik dr. Ažman je v torek zjuiraj odkril v svoji pisarni veliko tatvino gotovine. Ko je zjuiraj prišel v svojo pisarno na Dunajski cesti št. 6, je opazil, da jo eden od pisalniških predalov že odprt in da je iz njega izginilo za 5900 Din gotovine, za okros- 1600 Din kolkov, za 1400 Din znamk, 1 bankovec za 2 dolarja in 3 bankovci po 5 nemških mark. Skupna škoda, ki jo dr. Ažman trpi, znaša 9400 Din. Kako se je iavina izvršila in kdo bi jo izvršil, ni znano. Tat se je priplazil v pisarno v noči od 1. na 2. t. m.
0 Mož v ukradenih hlačah. V znano ljubljansko trgovino na Dunajski cesti je pred dnevi prišel hudo izbirčen mož. Izbiral in izbiral je hlače, toda kar nobene mu niso hotee biti všeč. Kup hlač se je nabiral pred njim, mož pa je še vedno izbiral. Ko se je nabralo še nekaj kujx:cv v trgovini, pa si je mož kar hitro izbral hlače, uporabil zmedo v trgovini in jo pobrisal s hlačami, ne da bi jih plačal. Predsinočnjcm pa je trgovski pomočnik, ki mu je tat hlače odnesel, zapazil pred Novotnijevo slaščičarno obraz, ki se mu je zdel nekam znan. Pogledal je še na hlače in brž uganil: »Pravi je!« Stojal je k njemu, ga f>otrkal po rami in vljudno jx>-baral: »Cujte vi, zanima me, koliko pa veljajo ta-kele hlače v Ljubljani?« Nagovorjeni se je ozrl, prebledel in jo brez pomisleka ucvrl, kolikor je !e mogel v ukradenih hlačah proti Gosposvetski cesti, trgovski pomočnik pa za njim. Ali v temni Vošnja-kovi ulici je tat izginil in trgovski pomočnik ni videl več ne njega in ne ukradenih hlač.
© Ukradene medene kljuke. V klet nove stavbe ing. Šukljeta v Beethovnovi ulici se je splazil ponoči neznan tat in odnesel 14 ventilov iz medenine, vrednih skupno 3000 Din. Ventili so bili last stavbenika Ivan Svetine in so bili namenjeni za centralno kurjavo v hiši.
© Nova vinska klet >Emona«. Glej oglas!
N& zamudite
znatnega popusta na vsa oblačila, pri
Jos. Rojlna, Ljubljana.
□	Slavnostno predavanje. Drevi ob 20 se vrši v avli tukajšnjega bogoslovja slavnostno predavanje mladega docenta za osnovno bo-goslovje in misiologijo dr. Jakoba Aleksiča. Predavanje, ki obravnava temo o »Mistični bit-nosti Cerkve ter nje odnosu do osebnosti in občestva< je namenjeno slušateljem bogoslovja, gg. profesorjem in drugim povabljenim gostom.
□	Akademska sveta maša bo od prihodnje nedelje, 7. oktobra naprej vsako nedeljo v tukajšnji frančiškanski cerkvi. Pred sv. mašo ob poi 12 bo kralka četrturna propoved, ki se prične točno ob četrt na 12. Propovedi bodo obravnavale aktualna vprašanja novodobnega življenja in so namenjene vsem katoliškim izobražencem.
□	Iz mariborskega bogoslovja. Za šolsko leto 1928—29 je sprejetih v vse lelnike tukajšnjega bogoslovja 50 bogoslovcev. Predavanja so se pričela včeraj.
□	Bahunove potegavščine. Pa je sklical skupaj šoferje oni dan. Dolgo so mlatili prazno slamo — očka Bahun. In celo to so hoteli uatvezti šoferjem, da bodo prišle v stanovanj-
j sko hišo za šoferje druge stranke. Konec. Očka i Bahun vse lepo vedo. pa so navzlic lemu zamolčali, po svoji stari navadi. Saj so se zadnjič naravnost hudo spoprijeli s sodrugom Gr-; čarjem pri seji IV. odseka — baš radi te za-' neve. Sodrug Bahun je celo očital sodrugu Ovčar j u politično suhauijo. Sodrug Grčar pa je seveda Bahuna okrcal. Zaenkrat pa so se očka Bahun hudo zmotili, če 8o mislili, da bo.
Nadležni kašelj
t odpravi se najhitreje s Krcsival-om
To že neštetokrat pre-iskušeno sredstvo o-mehča brzo in gotovo vsako zasluzenje. Pazite na originalni zavoj
do kar tako metali šoferjem pesek v oči. — laka je ta zadeva: Drugo nadstropje v poslopju tukajšnje Mestne hranilnice se da na razpolago dekliški meščanski šoli II. Dve stranki, ki sta sedaj stanovali zgoraj, pa prideta v stanovanjsko hišo za šoferje. To seveda le začasno. In niti en šofer ne bo zaradi tega prikrajšan. Seveda so očka Bahun to zamolčali, pa še nekaj drugega so zamolčali, kar bomo mi lepo povedali, da so namreč proti organizaciji mestnega avtobusnega prometa najbolj zgagarili ravno dragi sodrugi. Autobusnega prometa ne marajo, mestne šoferje bi pa radi varali. Vse zastonj, očka Bahun, saj Vas šoferji tudi že prav <'obro poznajo. Pa kako!
□	Enodnevni tofaj za izdelovanje sadnih sokov (brezalkoholnih sadnih pijač) se vrši v soboto, 6. oktobra na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 9 do 12 in od 14 do 17. Prijave naj se pošljejo do 5. oktobra ravnateljstvu šole.
1 u »P Poroke. V zadnjem času so se poročili: Jakob Mand!, posestniški sin z gdč. Ano Rodorekovo, zasebnico; Alfred Erbežnik, trgovski nameščenec, z
fac. Geralino Bisenčevo, šiviljo; Peter Cestnik, te->vadrn učitelj, z gdč. Berto Petričevo, telov. učiteljico; Otmar Horvat, trg. nastavljenec, z gdč. Margareto Stanogovo, zasebnico; Ivan Blumel, ključavničar, z gdč. Kristino Krasserjcvo, zasebnico; Kari Ocepek, pismonoša, z gdč. Marijo Prosenčevo, po-sestnikovo hčerko.
□	Smrtna kosa. Umrli sta 53 letna vdova po nadučitelju Marija Arnekš in Slrasser Terezija, hčerka prevoznika Ivana Strasserja.
□Nezgoda. Vratarju pri tovarni BUhl Valentinu Jančiču se je med vožnjo pri tvrdki Scha-mesberger v Kajžarjevi ulici polomilo kolo. Jančič se je pri jnenadnem padcu poškodoval na glavi, rokah in nogah. Interveniral je rešilni oddelek.
□	Gustinčičevo kelo v Vinici. K vlomu v Gu-sfinčičevo trgovino s kolesi, ki so ga izvršili doslej še neugotovljeni storilci, smo zvedeli, da je orož-niška postaja v Vinici sporočila tukajšnji policiji, da so tamkaj izsledili kolo znamke »Peugeot«, ki je izginilo pri omenjenem vlomu iz Gustincičeve trgo vine. Številka se čisto ujema. Dotično kolo je namreč kupil neki kmet za 700 dinarjev od — neznanega prodajalca. Za neznancem se je takoj izdala tiralica.
□	Čigavo je kolo? Na tukajšnji policiji se na
haja že par mesecev kolo znamke »Rampler«, katerega lastnik naj se blagovoli oglasiti v drugem nadstropju v poslopju tukajšnjega polic, komisarijata.
□	Sit življenja. V dermatološkem oddelku tukajšnje bolnice si je včeraj ponoči z robčevim trakom zadrgnil vrat 74 letni Anton Ivmctec, doma iz Tikul. Našli so ga pri oknu mrtvega. Slrrčku se je omračil um in je v tem stanju tudi izvršil samoumor.
□	Po njem, ker ni hotel dati za pijačo. V neki gostilni v Vetrinjski ulici sta se dobila; prej se menda na tem božjem svetu še nista nikdar videla — ključavničar Ferdo M. in delavec Lojze V. Ferdo je bil strašno žejen in je zahteval od Lojzlna, da mu plača pijačo. Ker se nista nobotala, je prišlo do ruveža in obračuna, ki se je še nadaljeval zunaj na cesti pred gostilno. Lojze je pri tem odnesel lažje telesne poškodbe na glavi.
Dopisi
Litija
Krošnjarji. Cesto dobivamo pritožbe o kroš-njarjih, ki v trumah preplavljajo litijski okraj. To so vam sami čvrsti fantje in mladi možje v najboljših letih. Svojo robo dajo za vsako ceno, a neizkušene tudi osleparijo. Govori se pa tudi, da razširjajo nemoralne predmete; po samotnih potih so tudi mladim dekletom nevarni. Zlasti pa motijo službo božjo, ker med mašo zbirajo mladino okrog sebe in barantajo za blago. Druge prodajalne morajo biti zaprte, tem je dovoljeno vse. Zato naj bi oblasti poskrbele, da naj se izženejo iz litijskega okraja v donmče občine, kjer je gotovo dovolj dela za tako mlade in čvrste ijudi. Orožniki naj tudi pregledajo njih robo, če je vse v redu. Pritožbe se slišijo že par let, treba jih je vpoštevati.
Na prenovljeni litijski most še zdaj ni postavljen nazaj stari križ. Ljudje se nad tem pritožujejo in zgražajo.
okr. zdravnik v Litiji
se preseli z K), oktobrom iz Koblerjeve hiše v Oblakovo. — Sprejema stranke od 9—12 in v popoldanskih urah do 6 zvečer.
Metlika
Nevihta. V pondeljek se je naenkrat dvignil hud vihar, katerega je spremljal silen dež in toča. To silno škoduje vinogradnikom, ker jim letos uničuje v veliki meri vinski pridelek.
Miholski sejm, ki je bil vsa leta zelo dobro obiskan, je nudil letos bolj žalostno sliko pravega sejma. Večina so se ga udeležili le sosednji Hrvati in Zuniberčani, domačini pa prav malo. Ovira jih delo, posebno trgatev, ki je sedaj v polnem teku, kot poje narodna pesem: »Došal je došal sv. Mi-hal, on ga bo zorii, ja ga bom bral.«
Ptuj
© Cercle francais. — Ptuj naznanja vsem članom in vsem tistim, ki se hočejo nanovo učiti francoščine, da se bodo otvorili trije tečaji: 1. tečaj za začetnike; 2. tečaj (nadaljeavnli); 3. tečaj združen s konverzacijskimi urami. Želeti je, da se do 8. oktobra prijavijo vsi obiskovalci tečajev pri gimnazijskem slugi g. Krapši ali pa pri društvenem tajniku. — Tajništvo.
© Poroka. Poročil se je nadporočnik g. Mla-den Cabrijan z gdč. Milko Bohakovo iz Ptuja.
© Samoumor. V noči od 29. na 30. septembra se je na Vičavi pri Ptuju zastrupil s kisikovo esenco pisarniški uradnik okrajnega glavarstva Jožef Krivec.
Na Ljubljanskem velese.inu
od 7. do 14. oktobra
Razstava sadfa
Prvovrstna zimska jabolka in hruške Vhod: Lattermannov drevored
& Mestno gledališče v Celju. Po znanem nestrpnem zadržanju uprave Dramatičnega društva, kakršnega smo morali žalibog ugotoviti ob priliki zadnjega občnega zbora tega društva, je menda oo-stalo tudi za odbor jasno, da je vzdrževanje mestnega gledališča po strankarsko orijentirani organizaciji nemogoče. Tako gledališče bi izgubilo značaj mestnega gladališča in bi z upravičenostjo meščani dvomili v umetniške cilje gledališča ter ga seveda ne poseča:i. Ker je z odhodom gospoda V. Bratine doživel tudi igralski an-sambl društva precejšnje vrzeli, je baje Dramatično društvo sklenilo poseben dogovor z upravnikom mariborskega gledališča, po katerem naj bi po dvakrat na mesec gostovalo (o gledališče v Celju. S to rešitvijo seveda pridemo z dežja pod kap v gledališkem vprašanju v Celju. Izključeno je namreč, da bi mog:o mariborsko pledališče pri svojem mizernem gmotnem stanju žrtvovati kaj še za Celje. Radi tega se upravičeno bojimo, da nas bo pitalo z lahko literaturo, ki vleče, ter s komadi, ki jih je mogoče zasesti s čim manjšim številom igralcev. Pri znani apatiji celjskega prebivalstva do mestnega gledališča je lahko soditi, da bo poskus z mariborskim gledališčem ostal le poskus. Povdarjamo: Celju je gledališče potrebno. Zalo pa je skrajni čas, j da pride reševanje gledališkega vprašanja v roke ljudem, ki jim bo gledališče prva stvar. Osnuje se kuratorij pod okriljem mestne občine. V leni kura-toriju nai se da celjskim kulturnim delavcem brez razlike rtrank možnost udejstvovanja!
0Hudega psa ima g. Adoll Vojsk v Oaberju. Velik, črn je in ni mu varno priti preblizu. To sta izkusila pred nekaj dnevi delavca Miha in Ivan. Okoli dveh popoldne sla kolesarila skozi Gaberje. V bližini gostilne Lerkovšck sta prišla v konflikt z omenjenim psom, ki ju je obgrizel v noge. Miha je čutil pasje zobe v levi nogi, čutile so jih pa tudi njegove hlače, na katerih je pasja mrcina povzročila za Dir. 150 škode. Sc večji revež jc bil Ivan, ki mu je pes puščal kri na desni nogi, hlače pa napravil kar za Din 300 manj vredne. Živinozdra-nik je ueotovil. da je pes zdrav in da Mihi ter Ivanu ni treba v Pasteurjev zavod.
Redni občni zbor
Društva Zoo v Ljubljani
bo 6. oktobra t. I. ob K9 zvečer v Prešernovi sobi restavracije »Slon«. - Zaradi važnih sklepov naj se zborovanja udeleže v s i člani. — ODBOR.
Slovenska Krajina
Najbolši odgovor na kvašenje »Domovine«: o čudni podpori mariborskega oblastnega odbora je je poročilo prizadetih. Takole poročajo: Pet mesecev je že, ko nam je toča uničila vse — žito, sadje, gorice in tudi poslopja se zelo poškodovana. Z največjim strahom smo gledali v bodočnost, dokler nismo dobili prve pomoči. Mariborski oblastni odbor nam je poslal ajdo in proso in zdaj smo dobili pšenico in rž. Vse zrnje je jako lepo in s tem, da nam sedaj ni bilo treba nič plačati, nam je zelo pomagano. V desetih letih človek že nekako plača, a sedaj bi bilo pri večini to. izključeno Zato se ob tej priliki najsrčnejše zahvaljujemo velikodušnosti mariborskega oblastnega odbora in razen tega se zahvaljujemo tudi domačemu gospodu kaplanu za vsa njegova posredovanja.
Kako je s škrlatinico? G. dr. Glančnik, okr. sanitetni referent v Murski Soboti je izdelal poročilo, kako je s škrlatinko v Slovenski Krajini in zakaj, da se ta bolezen še lii zatrla. Med drugim pravi, da je obolelo 1. 1926. 145 ljudi, umrlo 40%, I. 1927. 37 oseb in umrlo 18%, a letos je obolelo
19 oseb in med temi sta umrla dva. t. j 10.5%. —
Iz tega se vidi, da umrljivost leto za letom pojema. »
Grosuplje. V nedeljo smo na Grosupljem dočakali težko zaželjeni dan Blagosloivli smo novo šolsko poslopje. Uresničila se je naša 40-letna želja. Lahko pa smo ponosni na krasno in moderno urejeno šolsko poslopje. Na deželi boste težko kje dobili kaj takega. Štiri le pe, prosit rne zračne sobe,^ udobna učit. stanovanja, lepa upraviteljeva pisarna, zbornica, kabinet za učila, kuhinja za gospodinjsko šolo, stanovanje za šol. služkinjo, vodovod v šoli, povsod elekrične luči in še marsikaj — in to na deželi! Pa naj reče kdo, da naše ljudstvo ni napredno! Velepomemben dan pa smo praznovali takole: Ob 9 smo imeli sv. mašo, katere se je udeležila vsa šolska mladina, gasilno društvo in več fantov in deklet v narodnih nošah. Sv. mašo je daroval g. dekan Pešec. Pri sv. maši smo opazili tudi gosp. dvornega svetnika Ferjančiča, šol. nadzornika Štruklja, inženjerja Perka, stavbenika Ogrina in nabito polno cerkev ljudi. Po sv. maši se je vsa množica podala pred šolsko poslopje, ltjer je imel g. dekan Pešec lep, v Slomškovem duhu podan govor, na kar je izvršil blagoslovitev. Po blagoslovitvi se je vse podalo v šolsko poslopje, v katerem je prvi govoril g. dvorni svetnik Ferjan-čič v imenu javne uprave, v imenu šolske uprave pa nadzornik Štrukelj, dalje g. Šinkovec, kot član stavbnega odbora, šolski upravitelj Ferjan v imenu učiteljskega zbora. Nastopili sta tudi dve deklici, ki sta istotako lepo rešili svoji nalogi S petjem »Bože pravde«, s »Hej, Slovenci« smo zaključili lepo svečanost. Pri svečanoslnem obedu v gostilni g. Rusa pa je g. dvorni svetnik imel lepo zahvalno napitnico na gosp. župana Adamiča ter vse občinske odbormke, g. Šinkovec pa na g. dvor. svetnika, ki ima tudi svoje zasluge pri zgradbi šole. Končno povemo, da je načrle za to res moderno šolsko poslopje napravil inženjer Perko, zgradil pa g. stavbenik Ogrin iz Ljublajne. — Kjer mislite zidati novo šolsko poslopje, pojdite prej na Grosuplje ogledat si ga.
Dol pri Hrastniku. V nedeljo, dne 30. septembra smo doživeli pri nas prijetno presenečenje. Obiskal nas je mladinski zbor iz Trbovelj pod vodstvom svojega pevovodje in kateheta g Radanoviča. Po letih sicer še res mladi, menda od 10 do 14 let stari pevci in pevke so si s svojim sigurnim nastopom, lepim prednašanjem in razmeroma prav dobrim glnsovnim materijalom mahoma osvojili srca poslušalcev. Podali so nnm brez večjih presledkov 16 dvo- in troslnsnih pesmic; uekatere celo s spremljevanjem glasovirja.
dta negovanje naravne lepote
Velika priljubljenost E!ida=artikfev je utemeljena v njeni neprekosljivi kakovosti. Proizvod, ki je najmanj toliko vreden kot najfinejši izdelki inozemskega izvora. Eiida nudi v njenih obilnih proizvodih vse, kar rabite za negovanje Vaše naravne lepote.
ELI DA
Horssa
3. oktobra 1928.
DENAR.
Današnji devizni promet je bil prav znaten. Privatno blago je bilo zaključeno samo v devizah Newyork in Trst, vse ostalo pa je dala Narodna banka (skupno nad 3 milj. Din). Popustil je tečaj Londona, Newyorka, zlasti pa Dunaja.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
3. oktobra I92K
	povpraš	pon.	srednji	sr. 2 X.
Amsterdam	—	2283.50		__
Berlin	1355.—	1358.—	1356-50	1357.—
Bruselj	—	791.24	—	_
Budimpešta	—	992.64	—	—
Curih	1094-10	1097.K	1095.6C	1095.60
Dunaj	799.84	802.84	801.34	801.64
London	275.69	276.49	276.09	276.11
Newyork	S6.S3	57.03	56.93	56.93
Pariz	221.55	223.55	222.55	_
Praga	168.37	169.17	168.77	168.77
Trst	296.55	298.55	297.55	—
Zagreb.	Berlin 1355—1358, Curih 109410 do			
"""J . ir i 'JV-V^j L,VUUUU	UU
276.49, Newyork 56.806—57.005, Pariz 221.63 do 223.63, Praga 168.37-169.17, Trst 296.42- 298.42.
Curih. Belgrad 9.12875, Berlin 123.75, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.155, Dunaj 73.13, London 25.19, Newyork 519.50, Pariz 20.3125, Praga 15.395, Trst 27.15, Sofija 3.74, Varšava 58.20
Dunaj. Devize: Belgrad 12.48875. Valute: dinar 12.4575.
Trst. Zagreb 38.58—33.62, London 92.76 do 92.78, Pariz 74.75—74.65, Ne\vyork ia08—19.0U, Curih 368.40- 368.50.
VKEPNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 920 den., Kred. zav 175 denar, Vevče 105 den. Ruše 265—285, Stavbna 56 denar, šešir 105 denar.
Zagreb. — vojna škoda ar. 437.50—438, kasa 436.50—438, termini: 10. 437.50, 12. 447.50—418.50, 7 odst. inv. pos. 85.50—86.75, agrari 55£0-56i, Hipo 58—59, Poljo 17.50—19, Hrv. 58. Kred. 85, Jugo 88—88.50, Lj. Kr. 126-130, Medjun. 57.50, Nar. 6900, Prašted. 920—925, Srpska 151—152, Zem. 120—140, Etno 160—180, Kat. 36, Gutmann 180—197.50, Slnvonia BfO-4, Slaveks 100—102, Šečerana 480—435, Osj. ljev. 160—170 Brog. vag. 80—86, Union 260, Isis 109—110.50, Ragusea 470 do 480, Trbovlje 460—470, Nar. šum. 16, Piv Sar. 300, Narod. Mlin. 19.50.
Dunaj. Podon.-savska-jnriran. 85'. 15, Živnio 122.15, Alpine 44.10, Trbovlje 58.75, Gutman 23.65, Mundus 172.25, Slavonija 0.75.
Žitni trg
Danes je bila ponudba v pšenici po neizpre-menjenih cenah nekoliko živahnejša, kupčije pa ni bilo veliko več Več povpraševanja je bilo po laplatski koruzi, ki se je danes trgovala po 290 Postojna trs. za oktober. V ostalem je pol oži j ne-izpremenjen v znamenju nekoliko nižjih ameriških notacij. Ječmen iz BnČke se ponuja po 250 do 255 nakl. post., oves iz BnČke pa po 240 do 245 nakl. post. Moka srednje kfkovnsti velja Din 360 v Vojvodini in se drži čvrsto, ker so mnogi mlini razprodani.
V Ljubljani notirnjo:
Dež. pridelki, (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni. dobava prompt.) Pšenica baška 78—80 kg, 2% 290—292.50, za okt. 295- 297 50, za nov. 302 50—305, moka Og 430-435, koruza 347.50 do 350, ameriška 310—812.50. ajda 300—305, oves 275-280. ječmen 305—307.50, rž 295-297.50. — Zaključek en vegon koruze. Tendenca čvrsta.
Novi Sad. PSenica: bč. 247.50-250, ar. bč. 247.50—250, bn. 242.50- 245. Ječmen: 245 -250. Oves: 242.50-245 Koruza: 307.50-312.50. Seno: bos. 102.50—107.50, bč 115-117.50. Moka: (10 gg 350—365, št. 2 330—345, št. 5 310-325. št. 6 205 do 280, št. 8 200 210. Otrobi: bč. 182.50-137.50. Promet: 68 vagonov pšenice in 17 koruze.
Budimpešta. Pšenica: oktober 25.96—26.04. zMdj. 26 0? 04. mnrec 28.72 28.76, zaklj. 2^76 do 28.78, maj '49.52—20.54, Zaklj. 29.54- 29.56. Rž:
oktober 25.40-25.34, zaklj. 25.34—25.36, marec 27.68-27.72, zaklj. 27.66-27.68, Koruza: maj 28.88 do 28.90, zaklj. 28.00-28.92, julij 29.40-29.48.
Les
Zadnje dni se v našem lesnem gospodarstvu mnogo razpravlja o nameravanem povišanju tarif za mehki stavbni les. To je za Slovenijo izradno važno, ker živi ogromen del prebivalstva tako od lesne produkcije kakor lesne industrije in trgovine. Železniški tarifi za les so važen kalkulncijski faktor. Gre pa zlasti za našo konkurenco na svetovnih tržiščih in Zet to bo imelo povišanje lahko slabe posledice. Predvsem bo to povišanje' zadelo Slovenijo, ker se rezan mehki stavbinsld les producira le v Sloveniji in se ima boriti z močno avstrijsko konkurenco. Ta pa ima velike ugodnosti pri železniškem prevozu, ker ima pogodbeni tarif z Italijo in znaša razlika med nr.šo in avstrijsko voznino ca. 30 Din pri kub. metru. To pa je kosmati zaslužek naše izvozne trgovine pri in3. S povišanjem bi se ta razlika še povečala. Tudi zahteva slovensko lesno gospodarstvo, da se dosedanji luški tarif za Split ostane neizpremenjen, raztegne pn se naj tudi na les, ki gre za Split, ne samo kakor dosedaj' za pomorski prevoz. Naša trgovina s Splitom, ki je že sedaj živahna, bi se prav znatno povečala in bi se na ta način dobili še večji dohodki kakor so dosedaj.
Dne 26. sejrtembrn t. 1. se je vršila v Ogulinu licitacija bukovih in jelovih debel, ki so lasi ogu-linske imovinske obči ne. Srednja dosežena cena za bukovino je bila 71 Din za kub. meter. Za boljše vrste in bližje železnice se .je plačalo kub. meter jelovine po 112, bukovine pu 149 Din. Prišlo je vsega skupaj 32 ofert, najboljša ponudba pn je bila za neko skupino, kjer je bilo doseženo 98.1% več, kakor je znašala cenilna vrednost.
V Milanu so naslednje notacije: jelka hlodi 180—2:0, trami uso Trieste 180—195, deske 1. 470—520, II. 320-350, III. 250-270, morali 4 m 280—300, m očesen deske I. 600—630, II. 410 - 430, III. 250—260, bukev nar. deske merk. 340—380, parjena I. 650—660, hlodi 22—24. hrast slav. 900— 1000, oreh deske merk. 1000—l."00, kostanj deske merk. 340-400 lir fko vag. Milan.
Na ljubljanski borzi so bili 3. t. m. zaključeni 3 vagoni nežamane bukovine. Tendenca je neizpremenjena.
Živina
Na ljubljanski sejem 3. t. m. je bilo prignanih (v oklepajih podatki zn zadnji sejem 17. sept.): konj 195 (47), volov 39 (46), krav 66 (50), telet 17 (21) in prašičkov za rejo 215 (138); oro-danih pa je bilo: konj 20 (37.) volov 25 (36), krav 32 (25), telet 14 (15) in prašičkov za rejo 115 (45). Dogon konj in prašičkov za rejo je bil prav znaten, nasprotno pa je bilo ostale živine manj. Sejem je bil živahen. Nekaj goveje živine se je kupilo za izvoz v Italijo. Cene so ostale neizpreme-njene: voli I, 8 50 Din, II. 7.50, III. 6. krave debele 5—6 Din, klobasarice 3—4, teleta 11—12 Din, prašički in konji po kakovosti in velikosti.
V Milanu notirajo: voli I. 4.50—5, II. 3.80 —4.40, III. 2.50—3.70; biki I. 3.70—4.20, II. 2.80— 3.60 in krave I. 4.20—4.80, II. 3.20—4.10, III. 2— 3; cene so se napram preteklemu tednu učvrstile vsej živini za 10—20 centezimov pri kg žive teže.
Na praški sejem 1. t. m. je znašal dogon 1004 glave goveje živine, od tega iz Jugoslaviji ,>.), cena bikom 5.50—7 Kč. Prašičev je bilo prignanih 5508, od tega iz Jugoslavije 228, cena zanje 13.20 do 13.50 Kč za kg žive teže. Cena se je napram pret. tednu učvrstila.
Nn dunaj'ski goveil sejem 1. t. m. je ''.nnšal dogon 3358 glav, od tega iz Jugoslavije 475 glav. Cene so ostale neizpremenjene. I. in II. blago je čvrsto Notirajo: voli najboljši 1.90- 2.05. I. 1.60— 1.85, II. 1.20—1.56, III. 0.90-1.15, biki 0.&5-1.20 (izjemoma 1.30), krave 0.8f>-1.45 (izjemoma 1.00), klavna živina 0.60—0.75 šilinga za kg žive teže.
Na dunajski prašičji sejem 2. t. m. jo znašal dogon 18.513 glav, od tega špeharjev 4SOO, mesnatih prašičev 13.748; iz Poljske je znašal dogon 12.043 glav, iz Jugoslavije 1991, iz Romunije 912 in iz Madjarske 1856. Zaradi povečanega do-gonn so se špeharji pocenili za 10 grošev, mesnati prašiči p;; za 5—10 grošev. Notirali so: špeharji I. 2.45— 2.50 (izjemoma 2.55), angl. križani 2—2.40 (izjemoma 2.45), kmetski 2.25-2.30. stari 2.30 do 2.40. mesnnti 1.70 2.30 (izjemoma 2.35) šilinga za kg žive leže.
Mete
veld livhnhh vrvenjem
Delavci s plinom za svoje groše
Bakrovaljarna v Bautzenu na Saškem je prišla v konkurz. Pravzaprav po krivici, ker je bila po mnenju strokovnjakov popolnoma sposobna za življenje in je imela obilo naročil. Toda banke so ji nenadoma odtegnile kredite in tako je morala ustaviti delo. Glavni ravnatelj se je ustrelil, a delavci so ostali na cesti. Delavci so bili pa že po drugi strani strahovito udarjeni. V podjetju so imeli svojo pokojninsko blagajno, v katero so se stekali dolgoletni delavski prispevki. Uprava je bila v rokah tovarniških lastnikov in jo je oblast pritegnila v konkurzno maso. Delavci so si prizadevali, da bi se njihovi žulji izločili iz konkurzne mase, toda banke tega niso dovolile. Nato so zahtevali, da naj se prizna njihovi terjatvi predpravica, toda tudi to so banke odklonile. Nato so dale banke vse surovine in druge vrednote v tovarni zarubiti, to se pravi zavarovati zase, a naročila so prodale drugim podjetjem. Sedaj se je delavcev polotil obup. Zastražili so tovarno in pometali eksekutorje in kupce na cesto. Ko so pri tem omagali, so odprli generatorje in spustili plin, ki je napolnil vse prostore. Seveda pa delavcem to ni pomagalo. Kapitalizem ima na razpolago vojaštvo in bajonete, da brani svoje predpravice. Tudi v Bautznu je nastopilo vojaštvo, udrlo v tovarno, prezračilo prostore in z bajoneti zavarovalo rubežen in razprodajo. Delavstvo pa se bo za svoje težko prisiužene groše po vsej priliki — obrisalo.
tiroi Albert Apponyi, vodja madjarske delegacije pri Društvu narodov.
Konec kleptomanije
O tem predmetu piše v »Matinu« dr. J. Roubinovitch. Spominja, kako so se začeli pred 'ribližno 30 leti množiti slučaji kleptomanije posebno v Parizu. Med zasačenimi taticami, ki so kradle po tedaj ustanavljaj očili se veletrgovinah, so bile tudi ženske iz odličnih družin. Vse te zasačene tatice so pri zaslišanju na policiji in sodišču izjavljale, da so segle po tuji lastnini iz neodoljivega nagona, ki so se mu zaman upirale. Izvedenci so v večini slučajev izrekli, da so obtoženke podlegle kleptomaniji in sodišča so dosledno izrekala oprostilne razsodbe. Slednjič so pa oblasti in tudi okradeni trgovci postajali strožji nasproti »kleptoman-kam«, posebno ko je prišlo v več slučajih na dan, da so bile le-te članice tatinskih družb. In kakor je strogost naraščala, kakor so postajale redkejše oprostilne razsodbe, tako je padalo število tatvin po trgovinah. L. 1920. je bilo po naj-
večjih pariških trgovinah povprečno po 179 tatvin mesečno, letos pa jih je samo še po 115; izboljšanje znaša torej v zadnjih osmih letih približno 35 odstotkov. Resničnih patoloških tatvin, izvršenih iz kleptomanije, je izredno malo.
Zanimivo je vprašanje, kako je došlo svoj čas do laži-kleptomanijske epidemije? Dr. Roi-binoviteh pravi, da je razkošna obilica svile in vseli mogočih predmetov, tako vabljivih ženskim očem, ki so jih gromadile in razstavljale v svojih prostorih velike trgovske hiše, dejansko močno vplivala na moralno šibke ženske značaje. lzkušnjavo je pa prav posebno povečal nauk o dedni obremenjenosti potomcev živčno bolnih staršev, o raznih »manijah«, ki so jim taki ljudje brez hrambe izročeni in jim morajo podleči proti svojemu boljšemu prepričanju, fa nauk, ki se je začel širiti v drugi polovici 10 stoletja, je populariziral zlasti slavni dr. Ma-gnan. Duševno obremenjen človek, tudi iz najboljših krocrov, more postati tat proti svoji boljši volji, ker se enostavno ne more upreti iz-kušnjavi. Tako so razlagali kleptomnnijo. To so izkoristile prebrisane, moraino vsekakor manj vredne ženske in začele krasti po trgovinah. Oprostilne ra7sodbe so jih "posumile še bolj in pridobile mnogo posnemovalk. Tako se je lažikleptrmanija bohotno širila Toda sledniič je bil tudi ta žakelj poln in danes se kleptoma-nija ne izplača več.
V	dve£) -r tre I) vrslat)
Prepoved alkoholnih pijač na nemških drž. železnicah. Družba državnih železnic v Nemčiji je pravkar strogo obnovila prepoved alkoholnih pijač za celokupno železniško osobje. Uvedla se bo obsežna treznostna propaganda. Na postajah bodo poskrbeli za zdravo pitno vodo, sveže mleko in druga osvežila po nizkih cenah. Po kantinah se žganje ne sme prodajati. Zdravniki morajo pri prosilcih za službena mesta posebno paziti, če niso alkoholiki.
V	Nemčiji je preveč zdravnikov. Hart-mannova zveza v Lipskem je izdala o priliki vpisov na univerze svarilo, naj se dijaštvo čim manj vpisuje na medicinske fakultete, ker je zdravniški poklic prenapolnjen. Juristom in tehn:l om se odpira mnogo več eksistenčnih možnosti nego zdravnikom
Nova Rockefellerjeva ustanova. Rocke-feller je poklonil univerzi Cambridge novo ustanovo v znesku 700.000 funtov ali 24 milijonov šilingov.
Število žrtev pri gled^škem požaru v Madridu šc vedno ni zaključeno. Vsak dan najdejo pod razvalinami nadaljne mrliče. Med drugim so izvlekli več otroških okostnjakov.
Orjaško letalo. Pri Rumplerju v Berlinu začno graditi orjaško letalo, ki bo opremljeno z desetimi motorji po 1000 PS. Letalo bo s potniki in tovorom tehtalo 115.000 kg. Potnikov bo moglo sprejeti 170. Hitrost bo znašala 300 km na uro.
Ženska za kazensko-sodno mizo. Tc dni je v Berlinu prvič nastopila pri neki kazenski razpravi zaradi goljufije sodnica — deželno-sodna svetnica Kless. Oblečena je bila v sodniški plašč, okolu vratu pa je imela niz biserov . . .
100 kilogramov uradnih listin ukradli. V j
Saarbrucken-u bi bilo imelo biti neko tovar- j niško podjetje obsojeno na milijonsko globo. Nato je iz finančnega urada zmanjkalo nad j 100 kg aktov. Osumili so tatvine aktov prizadeta tovarnarja Stonn in Blocha in ju tudi zaprli.
Črn dan. Minolo nedeljo se je pripetilo v Združenih državah Severne Amerike 34 smrtnih nesreč, večinoma pri vožnji z avtomobili in na železnicah.
Strahoten obračun s cigani. V bližini slovaške vasice Podejin pri Vagu je ciganska na-
Radio v šoli.
selbina, ki šteje do 150 duš. Pred kratkim so zasačili cigane na tafvini in jih par zaprli. Cigani so nato zažgali kmetom dve šupi. Minolo nedeljo so s- zbrali opiti kmetje, se oborožili s kosami in podobnim orodjem ter šli nad cigane, da se maščujejo. Prišlo je do strahovitega boja, v katerem jc bilo ubitih 5 ciganov. Dve ciganki sta smrtno ranjeni, 7 težko ranjenih ciganov so odpeljali v bolnico. Orožništvo je bilo nasproti razjarjenim kmetom brez moči.
Beg prod smrtjo. Felix Neumann, ki je bil 1. 1925. v pravdi nemške »Ceke« pred berlinskim državnim sodiščem obsojen na smrt, je te dni iz bolnišnice, kamor so ga bili prenesli, da bi mu izprali želodec, ušel.
Najnovejše nemško velemesto. Industrijsko mesto Hagen na Vestfalskem je štelo 1. 1865. komaj 10.000 prebivalcev, 1876. leta že 25.000, 1900 66.000 in februarja 1928 je doseglo 100.000 duš. Število prebivalstva se je v 50 letih početvorilo ter znaša gostota prebivalstva 30.36 ljudi na hektar.
Prvo delavsko srednjo šolo v Avstriji so otvorili 1. t. m. v Linzu. Pouk se vrši zvečer; šola je državna.
Največji toplomer na svetu so pravkar dovršili na Nemškem muzeju v Miinchenu. Toplomer sega štiri nadstropja visoko, zabe-ležbe od minus 25 do plus 35 stopinj so visoke 20 metrov in jih je mogoče od daleč citati.
Ostanki (romotornega letala »Deutschland«, ki je moralo na poletu iz Pariza v Berlin zasilno pristati ter je popolnoma zgorelo. Človeških žrtev ni bilo.
Juha
m srce
Razvaline zgorelega gledališča v Madridu
Ljublj. drama: Kros s kredo
Igra v petih dejanjih. Po kitajskem spisal Kla-bund. Poslovenil O. Župančič.
Režiser C. Debevec. Inscenacija Fr. Vavpotiča.
Ce smemo sklepati po uspehu premiere, bo »Krog s kredo- gotovo eria najbolj privlačnih iger letošnjega leta. Že davno se ni pri kakem delu sprožilo toliko iskrenega odobravanja, kakor se je to zgodilo po prvem dejanju »Kroga«. Pravljična csnova igre z usodno ironijo in prisrčno dobroto, ki vse slabo kaznuje in dobro poplača, povrhu pa sodobno pojmovanje sveta, napravlja, da je igra všeč bodisi preprostemu bodisi literarnemu človeku. Poznavalec gledališča pa poleg resnične poetičnosti najde tudi mnogo oblikovnih zanimivpsti, predvsem pa prav močno dramatično urejenost, ki že vnaprej pregledano zgodbo uklepa v trajni napetosti prav do konca. Zgodba sama je zelo živa. Mali proda radi revščine svojo krepostno hčer Cang-Haitang v zabavišče — tam jo kupi bogat mandarin, ki je kriv, da si je oče deklice vzel življenje. Mlad tujec bi jo rad rešil, pa nima denarja. Lepa Cang-Haitang postane druga mandarinova žena. Ob nji se tudi mandarin ves spremeni in se hoče ločiti od svoje prve žene, ki ga vara in nima otrok. Hudobna Yii Pei pa zastrupi moža in obdolži Haitang umora in ji hoče vzeti tudi otroka. Pred sodiščem jo obsodijo na smrt. Tedaj umrje cesar in vlado nastopi princ Pao. On sam razsodi pravdo in spozna, da je prava mati Haitang in Yti Pei prizna, da je ona umorila moža. Haitang ji vse odpusti. Tedaj spozna cesar, da je Haitang deklica iz zabavišča. Ona mu pripoveduje, da se ji je prvo noč pri mandarinu sanjalo, da je prišel k nji on. ki je prej ni mogel rešiti — in on ji pove, da to niso bile sanje. — Otrok ni bil manda-rinov, ampak je njegov. Haitang postane cesarjeva žena in njen brat Liug, član »družbe belega lotosa-r, ki preganja nasilnike, slavi prvega pravičnega vladarja. — Ni mogoče ugotoviti, koliko se je Klabund naslonil na kitajski original; on, ki je prepesnil več orientalskih del, je znzl izoblikovali tudi tu veliko drobne in fine iztočne miljejnosti in poetičnosti. Zanimivi so originalni nastopi oseb. ki že sami povedo ekspozicijo. Tq nekaka romantična igronija v mnogočem spominja na srednjeveške
simbolične igre. pa je pristno kitajska inanirn. _
G. C. Debevc je igro zelo izrazilo in fino pripravil. Pri njem smo že nekajkrat opazili, da s pristnimi sredstvi išče pravo vsebino dela. Prav jo tudi, da je izostalo četrto dejanje, ki ni v bistvenem redu s celoto. Središče iere je bila sa Saričevn kot Haitang, ki je v lep lik podala vso toploto in ljubeznivost. Pogrešena se mi zdi igro gdč. Mire Danilove. Pravljična ahsolutnn hudobnost, še poudarjena s patetičnim afektom, ni tu na mestu — Yii Pei je čisto človeška tekmovalka in si hoče pač ludi r. '.' ij-ro pomagali. Precej originalne preprostosti. ua v smešno in satirično stran je ludi v
vlogi višjega sodnika Ču-Cu, ki ga je podal g. Le-var s prav originalno dovtipnostjo. Lepo umerjeno je igral mandarina (zlasti v drugem dejanju) g. Skrbinšek, nadvse delikatna pa je bila igra g. Cesarja. Trojica: babica in oba kulija so skrbeli bolj z zapadnimi manirami za izrazito komiko pri sodišču. Ognjevitega revolucionarja brata Liuga je dobro igral g. Debevec, in g. Jan je simpatično izoblikoval princa Pao; boljši pa je bil v začetku kot na koncu. Nekaj črt bi bilo delo napravilo še izraziteje in za oder bolj gladko tekoče.	F. K. *
Gross-Deutschland Gross-Siidslawien. Camilo Morocutti. Založil Wilhelm Braumiiller, Wien-Leipzig. — Ta knjiga, koje vodivna misel je, da je bodočnost Jugoslavije samo v naslonu na Nemčijo kot predstaviteljico zapadne kulture dela, reda in prava, bo predmet najživahnejših in strastnih diskusij, tembolj ker zadeva manjšinsko politiko. Brez dvoma se bo ob njej tudi v našem časopisju
še veliko pisalo. Stane 3 M.
*
Sto evropskih elegij, iz petdeset evropskih mrtvih in živih jezikov, med drugimi tudi iz slovenščine, prevedenih v angleščino, je izdal Watson Kirconnell, profesor klasičnih jezikov na Wesley College v Winnipeg-u pod naslovom: European Elegies. Ottavva, Canada. The Graphic Pubhshers. 1928. (166 str.) Prevodi obsegajo 80 pesnikov in enajst anonimnih pesmi. Od Slovanov so zastopani: Fet, Franko, Grčič, Havliček, Hviezdoslav, Jakšič M., Jož. KSIal, Lermontov, Navvrocki W., Novftk R L., Skitnik, Stritar, Vrchlicky z eno pesmijo, Jenko in Mickiewicz z dvemi, Puškin pa s tremi V uvodu prevajatelj načelno razpravlja o pesniških prevodih.
Religiozni preporod. Pod naslovom »La re-naissance rellgieuse« je izšel pri F Alcan v Parizu zbornik, ki obsega razprave različnih avtorjev o vprašanju religije v modernem svetu. V prvem delu so pod naslovom »Pogledi na religiozni preporod zbrani sledeči članki: Joes de la Bri-&re: »Preporod katolišlva v Franciji«; G. Berno-ville in P. Archambault: »Katoliška osnova v znanosti in mišljenju«; A. N. Bertrand: »Preporod duhovnega življenja v protestanllzmu«, H. GU-louin: »Protestantski vidik lato sensut; I. Weill: »Religiozni preporod v judovslvu«; A. Spire: »Judovski problemi v literaturi«; U Fernandez: »Humanizem in religija«; p. L. Couchond: ^Ločitev od krščanstva«. Drugi del »Dva aspekta religioznega preporoda« obsega le-le članke: 1 de Tonquedee: »Ali se moramo vrnili k tomizmu?« I. Chevnlier: »Povratek modernega mišljenja h krščanskemu realizmi!«; F. Sartiaux: »Ali je tomizem racionalna filnzmiia''«- P P h n lin...". . Aii	-...i,.* _ _, t •
„-i. , .. v-iuuaje. /.ah m jrc priti religiozna
obnova z vzhoda?«; p. Masson-Oursel: »Pogoji	za
sporazumljenje med vzhodom in zapadom«!	L
Brunschvicg: Humanizem zapadac Uvodni	in sklepni članek je napisal G. Guy-Grand.
Nasznanila
Cfublfansko gledališče
Vse predstave se Trže t dramskem sleda lišču.
Četrtek, 4. oktobra: FANY, TETE, STRICI ITD.
Red A.	.
Petek, 5. oktobra: Zaprto.
Sobota, 6. oktobra: KUKUU. Premijerski abonma. Nedelja, 7. oktobra ob 15. uri popoldne: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Izven. Ob 20. uri zvečer: KROG S KREDO. Izven. Ponedeljek, 8. oktobra: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Sobota, 6. oktobra ob 20. uri: HLAPCI ab A. Pre-
mijera. Otvoritvena predstava. Nedelja, 7. oktobra ob 20. uri: MOJ OCE JE IMEL PRAV. Premijera.
Prireditve in društvene vesti
»Ljubljana« ima drevi ob 8 skupno pevsko vajo. Udeležba obvezna za vse. — Pevovodja.
Strokovno društvo javnih nameščencev in npokojencev v Ljubljani prosi, da vsi Slani, ki so prejeli plažilne položnice čim preje poravnajo zaostalo Članarino najkasneje pa do 10. t m. ker poteče ta dan termin, katerega je določil odbor. Gotovo je, da bi eventualna izključitev, katera bi zadela glasom pravil vse one, ki bi se plačilu ne odzvali, neprijetno iznenadila. — Odbor.
S. K. Grafika prične s plesnimi vajami v nedeljo, 7. oktobra, o<l 3. do 7. ure popoldne v zeleni dvorani hotela Union.
Driišvo državnih cestarjev kraljevine SHS ima v nedeljo, dne 7. oktobra 1928 ob 9 dopoldne
Cene/še itoi on
v zadnji sobi Konzumske kleti, Kongresni trg 2 v Ljubljani redni letni občni zbor. Ako bi ob 9. uri občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil v smislu pravil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu prisotnih Članov. — Pred občnim zborom se bo vršila seja društvenega odbora in sicer ob 8. uri v istem prostoru kot občni zbor.
Orel
Občni »bor Orlovske srenje Žalec se vrši dne 13. oktobra t. 1. v društveni sobi št. 3 v Žalcu ob 8 zvečer.
Naše dijaštvo
Dijaško podporno društvo. Redna menza se prične z 11. oktobrom. Prošnje z izpričevali, premoženjskim izkazom in nabiralno polo je vložiti do 8. t. m. Formularji prošnje se dobe v pisarni DPD v Akad. domu.
Cerkveni vestnik
Nočnim častilcem presv. Rešnjega Telesa se
vljudno naznanja, da bo drevi celouočno češčenje presv. Rešnjega Telesa. Molila se bo 10. ura: Zahvala za Božje dobrote. Vljudno vabimo može in mladeniče, da se v obilnem številu udeleže nočnega češčenja.
Poizvedovanja
Tz«nibil se je rjav Bernhardinec s pasjo znamko št. 619, sliši na ime Lord. Javiti proti nagradi 100 Din na naslov inž. Jos. Dedek, Ljubljana Ži-berfova 7.
Našel se je šop ključev. Dobe se pri g. Cernič, Hrvatski trg 4-2.
Programi Radio-rjublfana
Četrtek, 4. okt.: 12; Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Laščina, poučuje prof Ivas, Gruden. — 18.30: Radio-aparati, predava g Franc Bizjak, — 20: Radio-kvartet, vmesne solo-speve poje ga. Gidia Uuccarini Auffartb Točke: t. Mever-beer: Arija paža iz llugenotov; 2. Verdi. Aria lileo-nore iz Trubadurja; 3. Donizetti: Aria Lucije iz opere Lucia di Lammenntor; 4. Puccini: Molit*v iz Tosce; 5. Caruso: Angleški valček. — 21.30: Poročila.
Potok, 5 .okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Francoščina, poučuje dr. Stanko Leben. - 18.30: Slovenska hiša ob Italijanih in na Notranjskem, ciklus iz ljudske umetnosti, predava dr. Stanko Vurnik. — 20- Prenos koncerta švedskega baritona Hellgrena in operne pevke {je. Staller-Stotterjeve iz dvorane Unioua. — 21.30: Poročila.
Drugi programi
Četrtek, 4. oktobra.
Zagreb: 17 Lahka glasba - 19.30 Prenos !z Prage: Koncert češke filharmonije. Bella: Usoda in ideal — Novak: Serenada — Dvofak: Iz novega sveta, simfonija. — Breslau: 20.05 Življenje, ljubezen in smrt Cyrana de Bergerac, scenična balada za radio — 23 Plesna glasba. — Praga: 19.30 Simfonični koncert (spored glej pod Zagreb). — Leipzig: 20.30 Koncert francoske glasbe. — Stuttgart: 16.15 Popoldanski koncert — 20.15 Pester večer. — Bern: 20 Komorni koncert tria — 21.15 Angleške
V podzemskih prostorih
RAZPRODAJAH KAVADNF FMONA'
Se rtnhl „c/llA„r./n,, ,„„„„,„/.,_________________ l\Rf	f k* H I W ' ' M
st aobi vsakovrstno manu/akturno blago samo on
IRPtN, MARIBOR. o,ao„, ,rq «e». n

S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša ljuba hčerka in sestra
FINI
prevddena s svetimi zakramenti, po mnogoletnem trpljenju snoči Bogu vdano zatisnila za večno svoje jasne oči.
Pogreb bo dne 4. t. m. ob 4 popoldne z Lončarske steze št. 8.
Ljubljana, dne 3. oktobra 1928.
Družina Belč,

Točijo se vina prvovrstnih vinogradnikov in servirajo fina butelj-ska vina. Podnevi prigrizki, dopoldne sočni Fialov guljaš. Zvečer po sedmih za večerjo po dve specialiteti.
v vsaki množini, razpošilja tvrdka
J. Orašem - Moste pr; Uubliani
sprejme inženirja-kemičarja
v trajno službo. Predpogoj večletna praksa v kvasni produkciji in znanje angleščine. Ponudbe s curriculum vitae na poštni predal 146, Ljubljana.
Zahvala
Za mnogoštevilne izraze sočutja ob priliki prerane smrti drage hčerke, odnosno sestre, gospodične
Lojzke Pike!
za poklonjcno krasno cvetje in vence, se vsem najtopleje zahvaljujeva.
Posebno zahvalo pa sva dolžna vodstvu in uradništvu Ljubljanske kreditne banke, svojim predstojnikom, koleginjam in kolegom pri Trboveljski premogo-kopni družba, sostanovalcem, prijateljem in znancem za častno spremstvo na njeni zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo darovala r petek, dne 5. oktobra t. 1. ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba.
V Ljubljani, 3. oktobra 1928.
Žalujoča mati in brat.
Zahvala
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob nenadni smrti iskreno mi ljubljenega soproga

posesfniha in lesnega trgovca v Trbovljah
izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno zahvalo izrekam preč. duhovščini, na čelu duhovnemu svetniku in /.upniku g. Jak. Gašpariču za ginljiv in tolažilen govor trzkim gasilcem, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pozorno spremstvo na njegovi /adnji poti, ter vsem darovalcem krasnih vencev in lepih šopkov. Vsem Bog plačaj.
Trbovlje, 1. oktobra 1928.
Helena OreSnlh.
Rabite
Tungsram
barluni-elektronke
pesmi. — Katovice: 20.30 Koncert komorne glasbe.
—	Frankfurt: 18.30 Nasveti za posestnike malih vrtov — 20.15 Koncert del P. Graenerja — 21.15 Pester večer. — Brno: 19 Pesmi — 10.30 Koncert iz Prage. -- Rim: 21 Prenos operete in gledališča.
—	Langenberg: 17.45 Koncert — 20 Večerna glasba — 21 Nemške narodne pesmi. — Berlin: 16.30 Satire, Groteske in humor — 17 Beethovnova glasba — 19.30 Predavanje: Kako se poleg svojega poklica še nadalje izobražujem — 20.30 Simf. koncert — 21.30 Predavanje: Zračna pota v bližnji bodočnosti. — Dunaj: 11 in 16 Koncert godal, kvarteta — 19.30 Koncert. Selim Palmgren: Koncert za klavir in orkester — G. Maliler: 2. simfonija, c-tnol za mešani zbor in solo; nato poljuden orkestralni koncert. — Miinchen: 12.55 Opoldanski koncert — 20.05 Simfoničen koncert. — Milan: 20.50 Prenos iz opere. — Budapest: 18 Ogrske pesmi, s sodelovanjem Ciganske kapele — 20.50 Koncert s sodelovanjem solistov.
Tržič. Zimskosportna sekcija SKT sklicuje za soboto, dne 6. oktobra t. 1. ob 20 v prostorih kavarne g. Javornika sestanek, na katerega se vabijo vsi prijatelji zimskega športa. Za člane udeležba obvezna. Sestanek je važen, ker se bo sestavil nov odbor in določil program za sezono 1928-20.
nadomestuje umetno gnojilo, zato kupujete Isto, pa krmite slamo v današnji bedi živinskih krmil. Samo pri A. Birgmayer, Maribor, Meljski dvor.
Za številno izražena odkritosrčna sožalja, katera smo prejeli ustmeno in pismeno in za poklonjcne mnogoštevilne prekrasne vence oh priliki smrti našega iskreno ljubljenega sinčka, nri-roma bratca, vnučka in nečaka
i!a Mavric
dijaka IV. razreda humanistične gimnazije v Ljubljani
posebej pa še čč. duhovščini, vodstvu Marijanišča v Ljubljani ter č. g. pre-fektu Kordinu za nadvse ginljiv govor ob odprtem grobu.
Priporočamo prcblagega pokojnika v pobožno molitev.
Na Boh. Bistrici, dne 1. oktobra 1928.
Žalujoča rodbina Mavričeva.

Vsevolod Iv&nov:
Povratek Buddhe
(Povest.)	2
>Hvala vam, saj se res nisem slekel že dva te-
dna.
Državljan profesor in državljan vojak slačita obleko. Državljan vojak pomiva profesorjevo posodo. Profesor Safonov mu sedi nasproti v naslonjaču. Vojak ima umazana lica, čudno redko bradico in zelo črne, kakor lakirane oči. Profesor opazi še, da ima vojak gollno, ostro izgovorjavo.
Kožice ropočejo. Profesor skrbno zapre dušnik.
»V Hu hu-hoto je prišel neznano odkod puščav-nik Cagan-lama-Rašičžamčo. Ko je storil nekoliko čudežev v mestu, je odšel v planine. V planinah, državljan profesor...«
»Vitalij Vitaljevič. če dovolite...«
»V pl an ina h, spoštovani Vitalij Vitaljevič, se je naselil, da bi pobožno živel blizu skale Dumi hoda. Tam je preživljal čas v stalnem čitanju svetih knjig, pomagal ljudem se poglabljati v pravila buddhizma in vneto delal za nadaljnjo dovršenost svojega duha. Kmalu je odprl svoje k molitvi sklenjene roke in v lelu Rdečkastega Zajca ...«
»Leta 1020. približno?«
>1627, Vitalij Vitaljevič... tega leta je sezidal pet: izanjev v;sok tempelj4 v dolini ajmaka Tušutu-Khnna pole.? liriba Baubaj-bada-raliu in ob izviru rečice Ušutu Holo. Ram pa se je zazidal v Dungnisko skalo, da izprosi srečo za lame, huvarike' in vsa živa bitja. V tem položaju je živel sedem let, trpel pod težko zveličavno nalogo in širil Ruddbove nauke. Ifmrl je v 20. letu vladanja Suno-čžija, preživel je
•	Kitajski Iznnj ima m.
*	Budistični duhovniki različnih stopenj
skoraj 30 let v bogomiselnem premišljevanju. Njegovi glavni učenci — Cagaj-dajči, čabar-dajči in Erdeni-dajci so odprli s spodobnim spoštovanjem celico in niso našli Cagan-lama-Raši-čžamčijevih kosti, temveč pozlačen bronast kip — burhan6 Sidarta Gautame, ki ga zovejo Buddho... Tako se je izvršilo tristoto | zemeljsko prebujenje najvišjega lame Sakje, večnega rešitelja vseh živih bitij, darovalca vseh čednosti.. .«7
»Krasnok vzklika profesor. »Nikoli nisem čital te legende. Krasno! Dovolite, da jo zapišem. To je bilo, kakor pravite, državljan vojak, v letu Rdečkastega Zajca...«
Dava-Dorčži odnaša kožice v omaro. Profesor je privlekel mizico k železni peči. Črnilo se drži peresa kakor smola. Profesor ne piše, dotakne se z roko knjižne police in reče nenadno Mongolu:
»Lavisse in Rambaud. Zgodovina ČIČ. stoletja v 8 zvezkih ... Založba Granat'... Tmam tudi ,Dvor carice Katarine II., njeni sotrudniki in ljubimci', — skoro nova izdaja! Dal bi vam jo za pol puda\ Pomislite: Kdo drii(ri, fci ;ma veg znancev kakor jaz, bi vam jo komaj dal za to ceno, zlasti ker v revolucijski dobi narašča zanimanje za zgodovino ..
»Gospodarji ajmaka Tušutu-Khana so od nekdaj, pripoveduje vojak zateglo, ne da bi pogledal profesorja, »so od nekdaj varovali s spodobnim spoštovanjem Buddhin burhan. Njegova obleka je obrobljena z zlato žico kakor tudi nohti...«
Profesor odloži svinčnik in odrine pero. Gleda knjižno polico:
»Kaj naj vam ponudim, če vam ne ugajajo knjige? Poglejte sami. Kakšno ceno pa ima krompir v denarju?«
0 Budlslovska sveta podob?, ninlik.
7	Snkjn Moni je BikHIiovg duhovniško ime, kakor jc Si-dart Gnutumn — posvetno.
8	Moke. Pud ima 16 38 kg.
Vojak zanika s slabo ostriženo glavo. Zdaj vpraša profesor o moki. Vojak nima ne moke ne kruha. Profesorjeva čeljust se rahlo strese. Oba oblečela plašč, ker bo 40 minut kmalu minilo. Profesor Safonov gleda v tla in pričakuje, da mu vojak poda roko v slovo. Vojak Dava-Dorčži ima raskavo, krepko roko z ozko dlanjo. V veži reče bahaško:
»V ajmaku Tušutu-Khana, Vitalij Vitaljevič, imam tritisoč glav živine... V istem letu, ko so našli Bud h in burhan, se je prikazalo v peščeni puščavi.«
Profesor gleda njegov raztrgan ovratnik, krpo pod pazduho in jezno misli na 3000 glav živine. Spominja se toplih ovčjih kožuhov, ki jih je videl nekoč davno v Sibiriji, dvigne zapah in mrmra:
»Da, da, državljan, vsekakor bom zapisal vašo ljubeznivo ponudbo, da... povest. Nisem sicer strokovnjak, zanimam se za monopolske stvari samo kakor ljubitelj, vsekakor pa... Danes še ne morem zapisati, mraz je. Zapišem jutri ali danes zvečer, če bi zakuril.«
Na ovinku stopnic zapleda konec vojaškega plašča. Spodaj po kamenitih stopnicah škriplje hlod: nekdo vleče v stanovanje kurjavo. Bogve zakaj se smili profesorju Mongol, pa mu kriči:
»Na svidenje!«
Profesor si zavije noge povrh plašča v odejo in misli na kurjavo, krompir, denar. Zopet se spomni 3000 glav živine in se domisli, kaj bi bil moral reči Mongolu. Hoče potegniti izpod odeje prst in požugati, toda Mongola ni več. Profesor giblje samo z brado in poučuje:
»Ob času revolucije mora človek sedeti doma. če mu je kaj za življenje. No, in če j« vojska razpuščena, potem naj odpotuje človek takoi domov, ne, da bi nadlegoval zaposlene, jim jemal toploto in čas ter 40 minut pripovedoval pravljice o Buddhinih kinih. Po svetu <e dosti kipov! S 3000 "lov živine bi moral človek imeli vsaj slab ovčji kožuh.«
EIIIEIII
5"	C
=	05	C
2T	=»■	3
"	£	c/j
r	=•	w
=	5	>
N.	O
«= 3
iS S
S f =5
_ _ ,n _ —
W W -i » N>
B" B g"?» 2
g" "C O
3 2 >
« S ? 3 -
Si % £ *
S M" ;S 5 _ ^ i- 5*
g : ic ? w
S- 5' * g 2.
.. ^ as (ni
J i d" 5 S ' Z
V S v
(D —
S?	2 B
-	s	n » »
-t	• o
N'	"
-	t	S g
sr
■fa o
o — z:
2. o	g
S B
—	|
B K
s 2	g
M	2
r |	I
« s	s:
t	B
N m	TO
M *	05
tC	-i
-t	a
— o	•
5	S
— Z? 03
•O »
S JT
3
oc t::
M JQ
^	r.
■<-	B
N	er
<	CT
n	u
S	3
(d	—,
3*. >
S
c s n n
E?	2.
B '-i w
IEIIIE
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din Nejmaniši znesek 5Dir?.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslica2Din.Najmanjši zneseklODi«.Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Napismena vprašanja odgovarjamo le,če je prilože na znamka.Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.232fi
Vlužbodobe
Pletiljke
izurjenih, deset, sprejme takoj za stalno. — Ciril Vajt, Kranj.
Pomočnik
se sprejme za veletrgovino špecerijskega blaga ter deželnih pridelkov, koleri ima veselje do potovanja ter pozna Gorenjsko; pogoj: simpatičen, trezen, zanesljiv, agilen, fin nastop, ter dober prodajalec, obenem tudi izložbeni aranger, vojaščine prost, starost do 25
Mesar, pomočnika
dobrega, rabim za izdelavo raznih klobas. Na- j let; je lahko tudi začet-sop takoj. Naslov v upra-jnik. Plača po dogovoru, vi »Slovenca* pod 9539 Nastop s 1. novembrom ti ga leta; ponudbe je po-
Učenca
14 let starega, pridnega, močnega, poštenih kmečkih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, ki jc dober računar, išče trgovina mešan, blaga na deželi. Lastnoročno pisane ponudbe direktno na upravo »Slovenca« pod št. 9516,
3 mizar, pomočnike
se takoj sprejme. Naslov v upravi pod štev. 9548.
slati do 10. t. m. pod »Trajno in ugodno« štev. 9564.
Samostojni
ključavničarji
za izdelavo pločevinastih štedilnikov in pečnikov, se sprejmejo. Informacije daje »Zeljezno-prometno d, d., Bistrica pri Lim-bušu«.
Viničar	| Učitelj (ca)
oženjen, 29 let, iščem me- j	za nemščino
sta pri veleposestvu ali
manjšem, vešč vsakega poljskega dela, živinoreje in drugo. Nastop takoj. Naslov v upravi št. 9601.
Zailiiž^k
Sijajen zaslužek
okolu 100 Din dnevno inkasa in veliko mesečno provizijo nudi agil-nim zastopnikom cele države »Uspjeh«, Beograd, Dračka 9.
Čevljar, pomočnika
dobro izurjenega, za zbita in šivana dela, sprejme v stalno službo Josip Plcv-£ak, Kralja Petra c. 28, Celje.
Kleparskega pomočnika in vajenca sprejme takoj Ivan Rueh, kleparski mojster v Metliki št. 59.
Monterje
za centralno kurjavo in Posodim 5000 Din vodovode išče inženir G. na vknjižbo osameIi &0. Zemanek, Knafl)eva 10. spcj ali gospodični| ki mi ~ preskrbi službo v pro-2 Čevljar, pomočnika dajalni kruha ali gostilno za mešano delo sprej- na ™£un. - Pisma na mem takoj. Hrana in sta- uPrav0 Pod »Preskrbim« novanje v hiši. - Franc Marolt, čevljar, p. Videm 12, Dobrepolje.
Trgovski pomočnik
za trgovino mešan, blaga in vajenec se sprejmeta. Naslov v upravi št. 9557.
Prodajalka
pridna in poštena, s petletno prakso, za vodstvo manjše podružnice na deželi se sprejme. V svrho postranskega zaslužka v prostem času imajo prednost šivilje ali pletilke, če mogoče z lastnim strojem in nekaj kavcije. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »1. november« št. 9571.
Organist-krojač
samski, išče mesto. Ponudbe na upravo lista pod »Organist«.
Šofer
avto-mehanik želi preme-niti službo. - Naslov na upravo Slovenca št. 9599.
Dobra prodajalka
mešanega blaga želi ua-meščenja v kakršnikoli stroki. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Dopise na inseratni oddelek Slovenca pod »Sposobna«.
Izredna prilika
Sprejmem še nekoliko zastopnikov za prodajo ratne štete. Zaslužek je izredno velik. Ponudbe na tvrdko M. S. Serda-rušič, Beograd.
z nemškim maternim jezikom se išče takoj za par ur na dan. Ponudbe le v nemškem jeziku pod »Dcutschlehrer« št. 9583 na upravo lista.
Angleščina
potom dopisovanja. Prof. dr. Pavel V. Brežnik, Levstikova 19, Ljubljana,
Zasebno krojno
učilišče
Ljubljana, Stari trg št. 10.
8. oktobra pričetek novega poduka krojačem, šiviljam, nešiviljam, pletiljam. Preizkušeni, lahko razumljivi kroj. Pouk modelov 1928/29. - Pouk o oblekah čč. duhovščine, uniform po najnovejših predpisih. Važno vojnim obveznikom. Ugodni plačilni pogoji (na obroke).
Učcncem se preskrbi ofkrba. - Rekomandacija ev.
Opremljena soba
v novi vili za Bežigradom z električno razsvetljavo, parket, poseben vhod, krasen razgled, zelo zračna, se odda takoj. — Naslov v upravi Slov pod št. 8421
Trgovina z mešanim blagom
in vsem inventariem, okraj mariborski, desni breg, na prometni c^sti, pri farni in romarski cerkvi četrt ure od želez, postaje, se odda v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo Siovcn-ca v Mariboru.
Kočije in druge vozove
ter konjske opreme — prodamo vsled nabave avtomobila. - Tozadevno se izve v vinski trgovini Bolaiio, Ljubljana.
Okrasne letvice
za oprave Vam najceneje nudi izdelovalnica Ivan Dovžan, Ljubljana VII. -Zahtevajte vzorce in cenike!
10.000 Din mesečno
more vsakdo zaslužiti s ________ _________
prodajo državnih papir- služb. - Izdelava "krof lev, združenih z zavarovanjem na obroke kakor■ tudi ur Prodajalci vseh krajev naj se obrnejo na Zumbuloviča, Skoplje.
Drva.
Sprejmem zastopstvo za prodajo drv v Italiji proti proviziji. Veliko znanje z večjimi tvrdkami, ki jih obiskujem osebno. — Ponudbe pod »Zastopstvo drv« na upravo Slov.
Angleški tečaj
Poučuje profesor. Zmerne cene. Naslov v upravi pod št. 9592.
Vol je ušel
v Vikerčah pri Kovaču, vzel je smer proti Kranju; na glavi je lisast, na stegnu zastrižen. Kdor ga najde, naj se oglas: pri Marčanu, mesar, Prešernova ul. 16.
Metoda Berlitz
Pouk francoščine, angleščine, italijanščine itd. po profesorjih dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinoie v svoji materinščini. — Prijave samo: Kralja Petra trg S/I.
Inštruiram
latinščino in grščino. Priglase na Jernej Bricelj, Tavčarjeva ul. 1 /111.
Stanovanje
soba in kuhinia v Toir.a-čevem, se s 1. rov. poceni odrla. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. ?590.
Sobo
z vso oskrbo oddam takoj. Naslov pove uprava lista pod št. 9605.
Sobo s štedilnikom
iščem za takoj. Grem tudi za sostanovalko. Naslov pove inseratni oddelek »Slovenca« ped št. 9589.
Lokal z dvema sobama se odda v najem
takoj v sredi mesta na prometni ulici. Primerno za brivca ali pisarno. Naslov se dobi pri upravi »Slovenca« pod št. 9586.
Lep lokal
na Celovški cesti št. 50 sc odda.
Vodno žago
kupim ali pa vzamem v najem v gozdnatem kraju. Cenjene ponudbe naj sc pošiljajo na upravo "Slovenca« 9574.
Strojna pletilnica
v velikem kraju Slovenije naprodaj. Ponudbe pod »Pletilnica~ na upravo št. 9582.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko. dokler zaloga traja Imam tudi b*>ii puh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-na peria. Zagreb, Ilica 82.
Pletilni stroj
St. 8 ugodno naprodaj. -Istotam se prodajo skoro nove citre in malo rabljena violina Naslov se izve v uprrvi štev. 9389.
Salon
eleganten, skoraj nov, prodam. - Ponudbe pod »Salon« št. 9460,
Spalna zofa
zofa s fotelji, postelja (vse čisto), citrc in razne zaboje, prodam. Učiteljica glasovirja, - Bleivvei-Eova 15.
Prodam
hrastove stopnice za podstreho, 60 m pušpana za vrtno ograjo, okna, vrata. Piši ali vprašaj: J sip Oblak, Vič-Glincc XIII/U.
Ze sladkorno bolne
diabetike in bolne na želodcu hranilna sredstva, kakor kruh (Luftbrot), pecivo, prepečenec, keksi, čokolada in kompot tvrdke A. Fritz, Wien, ima vedno v zalogi samo delikatesna trgovina I. Buzzolini, Stritarjeva — Lingerjeva ulica. — Vsak dan sveža šunka.
Nagrobne svetilke
vseh vrst in druga kleparska dela izvršuje točno in solidno tvrdka Jos. Otorepcc, Za Gradom 9 (ob koncu Streliške ul.).

Dinamo stroj
dobro ohranjen, od 5 do 40 konjskih sil, tudi z akomulatoriem, kupim. -Franc Šmon. posestnik žage, Rodica, Domžale.
Drog in bradlja
dobro ohranjena, se kupita. - Ponudbe na orlovski odsek Begunje pri Cerknici.
Jedilni servis
porcelan, 124 komadov, fin, nerabljen, prodam za 2000 Din. Naslov v upravi Slovenca pod št, 9604.
Jedilnico
(Altdeutsch), zelo dobro ohranjeno, poceni prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9603.
Radic-aparat
štiricevni, kompleten, 5 slušalk, antena, akumulator, prodam za 2C00 Din. Naslov v upravi Slovenca pod št. 9602.
IREKIAMAv SLOVEflCU ;
j	naiuspešneisfl'^
žj^if ySCOVMECI,
I * ? *r— m Jrtl B
.Eli
Vsak petek
sveže
morsliB ribe
Ant. Stacul
Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
I
!tž, proso, ajdo In 'eOmeii kuplto nalccnrlp nrl
V VOLK. LJUBLJANA
vpletreovln« >lt« 'n mofcp
Razno manufakturno blago I
za jesen in zimo kupite najceneje v trgovini
Anton Savnik, Škofja Loka.	<
Kupim
registrirno blagajno. Ponudbe: S, Tičar, Jezdar-ska 19, Maribor.
Kupim
dobro ohranjeno, trakov« no žago, skobelnik, di-van, piano, železno peč, jesenov les (biti mora suh), razne debelosti. -Pišv ali vprašaj: Josip Oblak, Vič-GIince XIII/11,
Registraturno omaro
kupim. — Ponudite pod »Registratura« št. 9580 na upravo.
Kozenu-Šenoa-atlas
kupim. Ponudbe s ceno na upravo pod »Atlas«.
Berite
Slovenca•
in oglašujte v njem!
Najcenejše in najlepše suhno
za moške obleke se dobi v specijalni trgovin* sukna pri
Franc Bedič
razpošiljalnica sukna, Maribor, Aleksandrova 28.
Jabolk
kislih za pre&anje kupim več vagonov. Cenjene ponudbe na
Vincenc Kveder, Žalec.
Štev. 814/28
9490
V smislu odloka oblastnega odbora mariborske oblasti v Mariboru, št. 12.915/28 od 10. septembra 1928, razpisuje podpisano ravnateljstvo zdravilišča v Rogaški Slatini v zakupno oddajo sledeče restavracije, trgov, in obrt. prostore zdravišča:
1.	Glavna restavracija in kavarna v Zdraviliškem domu,
2.	Restavracija v Aleksandrovem domu.
3.	Lokal za modno trgovino v paviljonu zraven kritega šetališča.
4.	Lokal za delikatesno trgovino v istem paviljonu.
5.	Prostori za bančno poslovalnico,
6.	Brivnica in damski salon v Zagrebškem domu,
7.	Dva trgovska lokala v Tržaškem domu.
Od navedenih restavracij in lokalov se ima ponudba glasiti
Ad 1.: za restavracijo z delnim inventarjem in kavarno orez inventarja skupaj in ločeno za vsak obrat posebej. — Ad 2.: z delnim inventarjem. — Ad 3.: z delnim inventarjem. — Ad 4.: brez inventarja, — Ad 5.: brez inventarja, — Ad 6.: brez inventarja. — Ad 7.: brez inventarja.
Vsi navedeni trgovski in obrtni lokali se oddajo v najem za dobo treh let s pogojem, da se veljavnost najemne pogodbe podaljša vsakokrat za eno nadaljnje leto, če se ni odpovedala do 1. novembra vsakega leta. Ravnateljstvo si pa pridržuje pravico pogodbo skleniti tudi za daljšo ali krajšo dobo.
Ponuditi je temeljno najemnino in obrabnino za inventar v skupnem znesku. Pri obratih brez ali samo z delnim zdraviliškim inventarjem ga mora najemnik sam nabaviti odnosno izpopolniti.
Oddaja v zakup ni vezana na najvišjega ponudnika; prav tako je pridržana pravica, da se lokali sploh ne oddajo ali pa da se razpišejo na novo.
Vsaki ponudbi je priložiti potrdilo zdraviliške blagajne o položenem vadiju v višini 10% od ponudene najemnine.
Ponudbam je končno priložiti dokazila o strokovni usposobljenosti, državljanstvu oziroma domovinstvu in zadostni višini obratne glavnice.
Pismene ponudbe, opremljene s potrebnimi dokazili in pravilno kolkovane, je vložiti do dne
1. novembra 1928
pri ravnateljstvu zdravilišča, ki da na zahtevo tudi vsa potrebna pojasnila.
V Rogaški Slatini, dne 1. oktobra 1928. Ravnateljstvo oblastnega zdravilišča Rog. Slatina.
Dr, Šter s. r.
Opozarjamo na .Mali oglasnih'
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki
Mestni pogrebni zavod.
Brez posebnega obvestila.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskrenoljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična
Jerica Vrečko
Seržun svetovne znamke
„LINDEN".
Prvovrstna kakovost, zajamčene barve! V zalogi tvrdke
A. & E. SKA8ERNE. LJUBLJANA
dne 1. oktobra 1928, po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb pfeblagc pokojnice se bo vršil v četrtek dne 4. oktobra ob J^ll uri dop, iz hiše žalosti, Stara pot št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana - Maribor, dne 3. oktobra 1928.
Toni, Julčka, Fani in Nežica, sestre — ln vsi ostali sorodniki.
20 dobrih zidarjev in 10 dobrsh tesarjev
se sprejme. — K, Jezernik, stavbno podjetje, Celje, Prešernova ulica 5/II,
Šola za fezifoe po Berlštzotf metodi
Frnncošilno, miglrSClno, Italijanščino, nrniAftlno .t. d. pouGuJejo samo Izprašani profesorji dotlčnlli detel In sleor cillnolc r njih materinščini.
Pojasnita in pr glasi tvo: vsuk dan od 1(1. dopoldne do 1 zvečer
Ifralfo Petra trg 8/1.
ZaSro&Sa
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob prerani izgubi naše nepozabne, drage
[ari Černe
za obilo poklonjeno krasno cvetje in vence, se vsem najtopleje zahvaljujemo.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi na Viču v soboto, dne 6. oktobra 1928, ob V27. uri zjutraj.
Pod Rožnik, dne 3. oktobra 1928.
Žalujoči ostali.
Za Jugoslovansko tiskarno » Ltublianii Karel Cci
tzdaiateli: dr. Fi. Kolovrc
•Jrednik: Franc ferseglav)