) li' PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 224 (7718) TRST, torek, 6. oktobra 1970 prot .re« NA SEJI VRHOVNEGA IZVRŠNEGA ODBORA ARABSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Sadat soglasno določen za kandidata za predsednika egiptovske republike Njegovo imenovanje bo moral potrditi parlament, ki se sestane jutri, in končno ljudski referendum - Počasna normalizacija položaja v Jordaniji KAIRO, 5. — Začasni predsednik ZAR Anvar Sadat je bil imenovan danes na seji vrhovnega odbora Arabske socialistične zveze za Kandidata za predsednika republike. Njegovo imenovanje je pozneje ) (7 Potrdil centralni komite egiptovske vladne stranke, odobriti pa ga bo ) (f morala še nato nacionalna skupščina, ki se sestane v sredo, z dve-betjinsko večino in končno ljudski plebiscit, vendar pa po današ-_ njem imenovanju vse kaže, da bo prav Sadat tisti, ki bo prevzel breme Naserjeve dediščine. Kandidaturo Sadata, --------------- ki je bil do- ?'?) Podpredsednik republike in ki te po Naserjevi smrti začasno o-pravljal funkcijo predsednika, so sprejeli na današnji seji vrhovne-9a izvršnega odbora Arabske socialistične zveze soglasno. Odbor J® todi pozval 150-članski centralni •Tl nai podpre Sadatovo kan- stt didaturo, kar je CK tudi storil. Jutri ) « št. ska se pomika proti svojim naravnim položajem «na črti spopada z izraelskim sovražnikom*. Zadnja faza umika fedajinov iz Amana in Žarke se je prav tako začela včeraj. Minister je izrazil upanje, da se bo ta faza zaključila že danes ter dejal, da so v teku prizadevanja, da bi vse sile združili proti Iz- . k° morala kandidaturo odobriti še raeiu in da bit se položaj v Amanu st. nacionalna skupščina, ki šteje 360 in drugih jordanskih mestih norma- imiii elanov. Končno kot rečeno, bo moralo Sadatovo imenovanje potrditi egip- S '“i vattf Anvar Sadat ljudstvo z referendumom, bd bdi, po priporočilu izvršnega odbora, 15. oktobra. Anvar Sadat se Je rodil 25. de-E Tpoembra 1918 v vasi Mit Aboul Kdum v severnem Egiptu. Opra-po vil je vojaško akademijo. Med dru-■ijeiti Bo svetovno vojno se je boril proti ajini britanski zasedba ter bil v prvi vr-^ j.sti pri organiziranju sabotažnih , ji ®kioij. Britanske oblasti so ga are-x ji tirate, vendar mu je uspelo zbeža-iTOit t>. Po vojni je bil nekaj časa spet , v zaporu ter je zapustil vojsko. Do aarfr lete 1950, ko se je vrnil v vojsko, e V J« opravljal časnikarski poklic. Sobolj deloval je pri vseh zarotah proti Faruku ter leta 1952 bol med enaj-stimi častniki, ki so sestavljali svet revolucije. Med državnim udarom proti Faruku 23. julija je imel ml». halogo zasesti poslopja radia ter prekiniti telefonske zveze. V prvi Naserjevi vladi je bil Sa^ (24)> dat državni minister, nato pa ge--'raH' beralni tajnik nacionalne unije. (J), Nato je opravljal funkcije predsednika nacionalne skupščine, člana Gaf Predsedniškega sveta in podpred-ieoKl sodnika republike do Naserjeve GiT smrti. (12)' V Jordaniji Je medtem položaj "*Jub sporazumu med vlado in fe-h * daijinj še vedno napet. Glasnik palestinske organizacije «A1 Fatah» 'f Bejrutu je danes sporočil, da so kraljeve sile s tanki in topništvom j< ^Padle vas Harimah v severni ezofll Jora je Huseinova vojska zgubila v državljanski sojni. i sla- po drugi strani pa Je jordanski JPtolster za informacije Adnan Abu ■osto- °deh na neki tiskovni konferenci i od- obtožil palestinske gverilce, da na i tur- memo zavlačujejo Izvajanje kair-io e- skega sporazuma. Minister je de--igla- da je jordanska vlada poka-n do- svojo dobro voljo s tem, da tore) J® umaknila svoje čete iz Amana, medtem ko gverilci še vedno držijo znaten del svojih sil v Jordanci prestolnici. V svoji tiskovni konferenci pa je lja . minister za informacije dal tudi »tekaj pomirljivih izjav. Tako je na oma Pr. dejal, da je Jordanija venomer Podpirala in ščitila palestinsko od Porništvo, »kajti edini cilj Jordani Je je osvoboditev arabske zemlje, kj jo je zasedel izraelski sovražnik*. Glede kairskega sporazuma je 'Meh dejal, da se je jordanska vlada obvezala, da v celoti izvede postavke tega sporazuma. Prva faza '»mika jordanskih oboroženih sil iz n* A-mana se .je že zaključil. Izvajanje druge faze, je dejal minister, . s. Se i* začela včeraj: jordanska voj- drugih jordanskih liziral. V zaključku svoje tiskovne konference je minister izrazil svojo hvaležnost za delovanje medarab-skega odbora in vojaške komisije, ki nadzorujeta nad izvajanjem kairskega sporazuma. Predsednik medarabskega odbora, tunizijski ministrski predsednik Ba-hi Ladgam se je danes sestal s kraljem Huseinom, kateremu je poročal o rezultatih delovanja komi sije. Pozneje se je Ladgam srečal tudi s Jaserjem Arafatom v nekem poslopju pri obmejnem prehodu v Ramthi na meji s Sirijo. V nekem intervjuju jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug je Arafat izjavil, da je jordanska vlada med boji, ki so bili pretekli mesec v Jordaniji, dobila municijo iz Izraela. Palestinski voditelj je dejal, da so se gverilci polastili ročnih bomb izraelske izdelave ter da so videli več vojaških vozil prekoračiti mejo med Izraelom in Jordanijo. «Ne vemo — je dejal Arafat — kaj so ta vozila prevažala, vendar domnevamo, da niso ZDA mogle pravočasno nadoknaditi izgub jordanske voj ske in da so zato ukazale Izraelu, naj pošlje pomoč. Američani niso mogli sami dobavljati pomoč v ker so gverilci za nekaj časa nadzorovali amansko letališče.* Arafat je končno obtožil ameriško obveščevalno službo CIA, da je izdelala načrte za napade preteklega meseca proti palestinskim silam ter dodal, da »je bila jordanskim četam poverjena samo naloga, da te načrte izvedejo*. Komisar pri OZN za pomoč palestinskim beguncem Lavvrence Mi-chelmoore je predložil medtem generalni skupščini svetovne organizacije poročilo o posledicah državljanske vojne v Jordaniji. V poročilu pravi, da je vojna povzročila ogromno škodo v vsej državi in predvsem v dveh velikih taboriščih, v katerih je okrog 70.000 Palestincev. Po poročilu znaša materialna škoda okrog milijon dolarjev, kateremu bo treba prišteti še škodo na področju Irbida, ki ni bila še ocenjena. Iz obveščenih krogov v Jeruzalemu se je zvedelo, da je ameriška vlada naklonila Izraelu kredite za nakup orožja za leto 1970 v višini 450 milijonov dolarjev (okrog 280 milijard lir). O trii kreditih, poročajo v istih krogih, so se zmenili med obiskom, ki ga je izraelski finančni minister Spair opravil pretekli mesec v Washingtonu. Prepovedano izkrcanje palestinskim gverilcem na bejrutskem letališču BEJRUT, 5. — Libanonske oblasti niso danes dovolile potnikom nekega letala, ki je prihajalo iz Bagdada, da bi se izkrcali na bejrutskem letališču. Potniki so pa- lestinski gverila, pristaši proiraško usmerjene «Arabske fronte za osvoboditev*, ki so se morali vrniti v Bagdad. Letalo s 43 Palestinci je pristalo v Bejrutu sinoči ob 21.50 (po krajevnem času). Potniki so doma iz Libanona, vendar so ob izbruhu državljanske vojne v Jordaniji odšli v Irak in se od tam pridruž;li fedajinom v Jordaniji. Po doseženem sporazumu med kraljem Huseinom in Arafatom so se hoteli vrniti v Libanon, vendar jim tega niso dovolili. V spor med 1'banonskimi oblastmi in potniki letala so posegli veleposlaniki nekaterih arabskih držav v Bejrutu, med njimi tudi iraški diplomatski predstavnik, ki je pristal na to, da se je letalo vrnilo v Bagdad. Po uradni verziji libanonskih oblasti niso potnikom dovolili izkrcanje, ker je bejrutsko letališče namenjeno zgolj civlnemu prometu in se ga zato vojaški oddelki ne smejo posluževati. Kljub temu pa je sedem potnikov smelo ostati v Bejrutu. Incident na letališču se je nekoliko zapletel, ko so Palestinci ob držali kot talca na letalu predstavnika letališča, ki. se je prišel pogajat z njimi. Kot represalijo pa so letališke oblasti pridržale pilota in dva člana posadke. Vse te so nato osvobodili. NEW YORK, 5. — Delegacije držav članic zahodnoevropske skupine so danes kandidirale za nestalna člana varnostnega sveta Italijo in Belgijo. Volitve bodo ob koncu meseca na zasedanju generalne skupščine OZN. SEJA CK ZVEZE KOMUNISTOV^ SLOVENIJE Razprava o političnem in gospodarskem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji Obširno poročilo predsednika CK Franca Popita (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 5. - Danes je bila v Ljubljani 16. seja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Na njej so ocenili uresničevanje akcijskega programa centralnega komiteja Zveze komunistov, ki so ga sprejeli na prvi seji konference Zveze komunistov Slovenije. V razpravi so izmenjali poglede na aktualne politične razmere v Sloveniji in v Jugoslaviji, povedali stališča, predloge in ocene, do katerih so v tem obdobju prišli. Predsednik Zveze komunistov Slovenije Franc Popit je v uvodnem referatu med drugim dejal, da v letošnjem letu zaznamuje izredno razvejano politično aktivnost Zveze komunistov in drugih družbeno - političnih organizacij. Za zvezo komunistov je še posebej pomembna odločna usmeritev k načelni agrarni politiki in h konkretnemu reševanju odprtih problemov na tem področju, kar vliva zaupanje v pripravljenost in sposobnost Zveze komunistov pri tistem delu prebivalstva, ki se je že dolga leta počutil v slo venski družbi nekako odrinjen in ki sedaj pričakuje hitrejšo ekonomsko in socialno preobrazbo vasi, boljše pogoje in večjo perspektivo. Na zelo dober poziv so naletela tudi stališča Zveze komunistov o Predsedstvo ZKJ sprejelo predloge o reformi političnega sistema Na seji, ki je bila v nedeljo v Beogradu, je predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije sprejelo osnovne smernice o reformi jugoslovanskega političnega sistema, vštevši Titov predlog o ustanovitvi kolektivnega predsedstva SFRJ. Poročilo objavljamo na 4. strani. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinvnifHiiiiiiinnininimiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiuiniiuiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiunmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO POJAVU «PROSTIH STRELCEV» PRI GLASOVANJU O RAZPOROKI Zaostritev odnosov med skupinami v senatu in poskus posredovanja senatorja Leoneja Včeraj so se sestali načelniki vseh skupin senata brez dokončnega rezultata - Bojazen KD, da bi prišlo do zaostritve pri štiristranskem sodelovanju - Nadaljuje se razprava o vladnem dekretu RIM, 5. — V senatu se nadaljujejo nepretrgana zasedanja, ki trajajo ves dan s kratkimi premori in torej, dopoldne, popoldne in zvečer in na katerih obravnavajo dve zelo pomembni vprašanji: odobritev vladnega dekreta o konjunkturi in zakon o razporoki. Glede vladnega dekreta se pričakuje dolga razprava, ker je bilo vloženih na stotine popravkov (samo PSIUP je vložila 400 popravkov), vendar pa se ne pričakujejo resnejše nevarnosti za vlado, oziroma resnejše zaostritve tudi v vidu sporazuma, ki je glede pomembnih vprašanj dveh važnih reform bil sprejet med sindikati in vlado. Seveda se bo še nadalje bila bitka glede nekaterih spornih vprašanj o vladnem dekretu, vendar pa je dekret vsaj v določenem smislu povezan z reformami, tako da s0 polemike izgubile največjo ostrino. Zaostrujejo pa se stvari glede razporoke in to še zlasti po zadnjem tajnem glasovanju v senatu, ko so se pojavili med vrstami »laične fronte* tako imenovani »prosti strelci*, katere je posl. Fortuna obdolžil, da so se priključili demo-kristjansko - fašistični fronti pod pritiskom korupcije in izsiljevanj. Te obtožbe, ki so se kasneje čule tudi iz drugih krogov in ki se ne nanašajo več toliko na vprašanje Predsednik Nixon zaključil 8-dnevno evropsko turnejo Šef Bele hiše je obiskal Italijo, Jugoslavijo, Španijo, Veliko Britanijo in Irsko - Srečanje z načelnikom delegacije ZDA na pariških pogajanjih za Vietnam DUBLIN, 5. — Ameriški predsed-1 gnila premakniti pogajanja z mrtve nik Nixon je končal svojo osem točke. V tej zvezi pričakujejo tudi, dnevno turnejo po Evropi, med ka- 1 da bo sam Nixon v prihodnjih dneh tero je obiskal Italijo, Jugoslavijo, Španijo, Veliko Britanijo in Irsko, in se vrnil v VVashington. Danes zjutraj .je Nixon obiskal grob nekega svojega prednika iz 18. stoletja v irski vasici Timahoe, zatem pa se je v Dublinu sestal s predsednikom Irske republike Ea • monom De Valero. Ko se Nixon bi'šal dublinskemu gradu, kjer je bil sprejem, je prišlo do majhnega incidenta: iz množice, ki je pozdravljala gosta, so vrgli nekaj jajc, ki so se razbila ob steklo predsednikovega avtomobila. Policija .je a-retirala pet oseb, eno žensko in štiri moške. V zaporu v Limericku pa sta danes začela gladovno stavko mladeniča, ki so ju aretirali v soboto, ker sta se udeležila pk> testne povorke proti obisku ameriškega predsednika. Pred odhooom iz DubVna Je predsednik Nixon ob zaključku svoje evropske turneje izrazil upanje, da »bo to potovanje ostalo v spominu kot trenutek važnega prispevka k svetovnemu miru. Mi smo si prizadevali za dosego tega cilja*. ' Po mnenju opazovalcev je mislil Nixon pri tem predvsem na svoj včerajšnji sestanek z načelnikom a-meriške komisije na pariških pogajanjih o Vietnamu Davidom Bru-ceorn in z njegovim namestnikom Phillpom Habobom. Na srečanju, ki 3ta se ga udeležila tudi zunanji minister Rogers in svetovalec Bele hiše za zunanjepolitična vprašanja Kissinger, naj bi Nixon dal pogajalcem nova navodila, ki bi ute javno sporočil podrobnosti svoje nove »mirovne pobude*. Zanikane vesti o podmorniškem oporišču SZ na Kubi WASHINGTON, 5. — Načelnik komisije za zunanje zadeve ameriškega senata sen. William Fulbright je izjavil, da vest o gradnji sovjetskega podmomiškega oporišča na Kubi, ki jo je pred kratkim razširil Pentagon, ni nič drugega kot poskus pritiska in širjenja paničnih vesti, da bi dosegli višja nakazila za obrambo. Gre za izigravanje, ki se ponavlja vsako leto in so lani potegnili na dan rakete SS-9, sedaj pa so na vrsti podmornice. Strokovnjakom Pentagona pretekli teden ni uspelo, da prinesejo noben učinkovit dokaz o gradnji te »slavne* podmomiške baze. Pentagon trdi, da se oporišče gradi v kubanskem pristanišču Cienfuegos, kar je kubanska vlada zanikala, priznala pa je, da uporabljajo to pristanišče kot oporišče sovjetske podmornice. Demokratični senator je nadaljeval, da se ameriška vlada zaman pritožuje zaradi prisotnosti sovjetskega atomskega orožja v bližini svojih meja, ko ima istočasno sama tako orožje v Grčiji in Turčiji in torej v bližini sovjetske meje. razporoke, ali proti njej. temveč na način obravnave vprašanj in na odnose med strankami na splošno, so verjetno privedle, da je danes senator Leone sprožil »osebno pobu do* in je pozval predstavnike vseh skupin, da se sestanejo in da pro-uče »vprašanja, ki so povezana z razpravo o popravkih členov zakonskega predloga Fortuna - Baslini*. Do sestanka je prišlo ob 18. uri v studiu sen. Leoneja in so se ga udeležili: Pieraccind (PSI), Spagno-li (KD), Cifarelli (PRI in tudi kot predsednik mešane skupine), Ian-nelli (PSU), Terracini (KPI), Ber-gamasco (PLI), Nencioni (MSI), Carettoni (neodvisna levica), sodelujejo pa poleg navedenih načelnikov skupin še demokristjan Tarto-lomei, Falcucci poročevalka manjšine, Oliva in Coppola člana komisije za sodstvo. Prisoten je bil tudi posalnec Fortuna in predsednik skupine PSIUP Valori. Po sestanku je bilo okrog 21. ure izdano skupno uradno sporočilo v katerem je rečeno, da so se pred sedniki skupin v senatu zahvalili Leoneju za njegovo pobudo, da so obširno razpravljali in da so sklenili, da se ponovno sestanejo jutri zjutraj, da poglobe različna vprašanja, ki nastajajo z zakonom o razporoki v zvezi z različnimi stališči. Predstavniki skupin, ki zagovarjajo razporoko, so se nato zadržali dalj časa in so nadaljevali s proučitvijo položaja. Po sestanku je predsednik liberalne skupine senatorjev Bergamasco izjavil novinarjem, da meni, da obstajajo majhne možnosti, da bi se lahko sporazumeli. Načelnik socialistične skupine senatorjev Pieraccini pa je dejal, da so izmenjali stališča in da je fronta za razporoko kompaktna. Nadaljeval pa je, da so v prehodnem razdobju, ker se bodo jutri ponovno sestali. Misšnski načelnik Nencioni je dejal, da je bil sestanek koristen, ker je fronta za ločitev morala priznati, da zakonski' predlog ni popoln, tako da bo imel sodnik, ki se bo ukvarjal z razporoko, težavno delo. Tudi on je povedal, da se Giovsuuii Leone bodo jutri ponovno sestali. Iz navedenih izjav ni mogoče razbrati, kakšni so bili zaključki sestanka med načelniki skupin v senatu in je očitno samo, da so se dogovorili, da ne bodo dali pomembnejših izjav, da ne bi zapletli že sako dovolj težavnega položaja. Na vsak način pa gre za pritisk demokristjanov, da bi dosegli '.saj kakšen popravek zakona, kar pa bi v resnici lahko pomenilo odložitev zakona za zelo dolg rok, če že ne sploh za vedno. De.mokrist.ianske zahteve v tej zvezi so predvsem dvojne. Tako gre za drugi člen zakona, za katerega zahtevajo, da bi razporoka veljala samo za civilne zakone, za vse ostale pa še vedno cerkveno sodišče »sacra ruotev. Naslednja zahteva pa se nanaša na rok stvarne ločitve (od 5 na 10 let), ko pride nekako avtomatično do razveze. Pristanek na kakršen koli popravek, pa pomeni, da je treba o zakonu ponovno razpravljati in glasovati v poslanski zbornici. Demo-kristjanska agencija Kronos v tej zvezi govori o možnem kompromisu, da bi sicer pristali na podaljšanje omenjenega roka (s pet na deset let) istočasno pa bi se vsi poslanci, ki so proti razporoki, obvezali, da bodo v poslanski zbornici takoj po glasovanju o vladnem dekretu o konjunkturi razpravljali in odobrili tako popravljen zakon o razporoki. V Rimu krožijo govorice, da je Colombo zaskrbljen, da bi prišlo do zaostritve in do krize, ki bi pomenila razbitje parlamenta in političnih sil na polovico, kar bi seveda ne bilo ugodno za KD in da je zaradi tega tudi pobuda senatorja Leoneja sicer predstavljena, kot njegova osebna pobuda, dejansko pa da gre za pobudo širšega značaja. Zanimiva je tudi pozicija liberalcev, ki odločno vztrajajo, da v njih vrstah ni prostih strelcev. Zveza za razporoko (LID), pa prav skupino njih senatorjev dolži, da so »izdali* skupno fronto. Manjšina v stranki PLI v svojem glasilu »Pre-senza liberale* trdi nekaj podobne ga in zahteva takojšnje sklicanje vodstva stranke, o čemer pa tajništvo ničesar ni odgovorilo. V tej zvezi pravijo, da je treba takoj razčistiti položaj in da je dolžnost obdolženih senatorjev, da javno povedo, kakšno je njih stališče. V senatu se je zaključila splošna razprava o vladnem dekretu o konjunkturi, v katero sta danes posegla minister za finance Preti in minister za zaklad Ferrari Aggra-di- Nato se Je pričela dolga razprava o resolucijah, ki so jih po večini predložili komunistični im socdaiprodetareki senatorji in glede katerih so zahtevali tajno glasovanje. Senatorji so se prvikrat poslu-žilll nove elektronske naprave, ki so jo med počitnicami nalašč za glasovanje uredili v palači Martama. Glasovanje je trajalo komaj 17 sekund, namesto ene ure, kot je bito do sedaj običajen čas potreben za to operacijo. Prvo glasovanje se je vršilo o resoluciji, ki se je nanašala na nakup nemških tankov vrste »leopard«. Minister za zaklad je povedal, da Je predviden nakup 800 tankov te vrste, odnosno da jih bodo samo 200 kupili v Nemčiji, za kar je še podpisana ustrezna pogodba, nadaljnjih 600 pa bodo izdelali v ItaMJd in to taiko, kot bodo dopuščala razpoložljiva sredstva obrambnega ministrstva. Senator Anderll-ni je vztrajal pri zahtevi po tajnem glasovanju, tržaški komunistični senator Serna pa je zelo ostro nastopil in pravi agencijsko poročalo, da je prišlo med njegovim govorom do kričanja v dvorani. Resolucijo so zavrnili s 137 glasovi proti 89. Nato so zavrnili še dve resoluciji, Id sta se nanašali na TV v barvah in na zmanjšanje programa gradnje avtostrade. V poslanski zbornici so danes obravnavali vprašanje upravnega osebja dežel in je odgovorni minister Getto na vprašanja komunističnih poslancev odgovoril, da je do sedaj samo petsto državnih u-radndkov zaprosilo, da jih preme-ste v novo ustanavljajoče se deželne uprave. Vendar pa gre predvsem za zahteve dežel, samih, saj si morajo same ustvariti ustrezne upravne organizme, v točno določenem finančnem okviru in vedno tako, da prevzamejo osebje iz ob- Tito sprejel predstavnike SR Slovenije Razgovor se je nanašal na aktualna vprašanja dvostranskih odnosov z Italijo BEOGRAD, 5. - Predsednik Tito je v soboto sprejel delegacijo republike Slovenije. V delegaciji, ki jo je vodil predsednik skupščine Sergej Kraigher, so bili Franc Popit, Stane Kavčič in Janez Vipotnik. V razgovoru s predsednikom Titom so proučili nekatera aktualna vprašanja dvostranskim odnosov z Italijo in n a daljnega razvoja sodelovanja s sosednjo Italiio. Razgovora so se udeležili tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, član predsedni-šbva Zveze komunistov Jugoslavije čin, pokrajin in drugih državnih I Stane Dolanc m namestnik držav-uradov. Vse to delo pa je šele pri nega tajništva za zunanje zadeve začetku. | Anton Vratuša. Obisk Pompidouja v Sovjetski zvezi Obisku daje sovjetski tisk izreden poudarek PARIZ, 5. — Jutri se bo pričel uradni obisk predsednika Francije Pompidouja v Sovjetski zvezd, Id bo trajal sedem dni. Program predvideva pet ur in pol razgovorov z najvišjimi sovjetskimi osebnostmi, ogled vesoljskega raketnega izstre-lišča Baifconur, mesta znanstvenikov Akademgorodok, Novosibirska, Taškenta in samarkande. Pompi-dou bo osemkrat govoril v javnosti in bo menda najpomembnejši govor, ki ga bo Imel jutri zvečer med večerjo, ki mu jo bo priredil vrhovni sovjet v Kremlju. Obisk v Sovjetski zvezi Je drugi pomembni obisk predsednika Francije po svoji izvolitvi in je bil prvi važni obisk v ZDA, saj so se odnosi med Francijo in Ameriko o-hladili. Moskovski tisk daje temu obisku izreden poudarek, tako da se diplomatski opazovalci sprašujejo, če nd vse podobno, kot Je bito, ko je bil na uradnem obisku de Gaulla. Gre pa tudi za zanimiva vprašanja, o katerih bodo razpravljali in med njimi predvsen* za evropsko konferenco o varnosti in za aspekte pogodbe, ki Jo je Sovjetska zveza podpisala z Zapad-no Nemčijo. Predsednik Tito na uradnem obisku v Belgiji BEOGRAD, 5. - Na vabilo belgijskega kralja bo predsednik republike maršal Tito jutri s soprogo odpotoval na obisk v Belgijo. Po uradnem obisku v Belgiji, bo maršal Tito obiskal tudi Luksen-burg in Holandijo. Ne izključe se možnost, da se bo predsednik re- v Parizu sestal tudi s predsednikom francoske republike Geor-gijem Pompidoujem. Ceausescu obišče ZDA WASHINGTON, 5. - Po vesteh iz diplomatskih krogov bo predsednik Romunije Nicolae Ceaosescu še ta mesec obiskal ZDA. Ceausescu bo 13. oktobra v New Yorku, kjer bo sodeloval na jubilejnem zasedanju OZN in bo nato podaljšal svoj obisk in bo uradni gost vlade ZDA. Gre za vabilo, ki ga je izrekel Nixon med svojim obiskom v Bukarešti avgusta 1969. Vojaški manevri v Vzhodni Nemčiji BONN, 5. - V teh dneh se vršijo v Vzhodni Nemčiji vojaški manevri, ki so jih nazvali »bratstvo v orožju« in pri katerih sodelujejo enote varšavskega pakta in tokrat tudi romunske edinice. Manevrom so dali izredno publiciteto in se vrše na področju Magdeburga, ki nd daleč od meje z Zahodno Nemčijo. PARIZ, 5. — Bivši francoski ministrski predsednik in bivši zunanji minister Couve De Murville je danes odpotoval v Peking, kjer bo tri tedne na zasebnem obisku. Pred odhodom je zanikal vesti, da mu je De Gaulle poveril zasebno pismo za Maocetunga. Dejal je, da gre raziskovat položaj in da bo imel razne stike, da njegov obisk še ni dokončno dogovorjen, tako ne ve, če ga bo sprejel predsednik Maocetung ali publike pri vrnitvi s teh obiskov I predsednik vlade Čuenlaj. kulturi in o dejavnosti Zveze komunistov in sindikatov pri razvijanju samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah. Na področju gospodarstva je čutiti dokaj ugodno rast proizvodje, ugodnejše gibanje v zaposlovanju, porast osebnih dohodkov, povečan obseg blagovnega prometa v trgovini, gostinstvu in turizmu, integracijska gibanja v gospodarstvu, oblikovanja zasnov za reševanje vprašanja nezadostno razvitih območij v Sloveniji, povečana materialna sredstva v šolstvu itd. Popit je omenil tudi razmeroma ugoden razvoj dogodkov v svetu. Posebej uspešna konferenca neuvrščenih držav v Lusaki daje upanje na ugodnejši razvoj v ekonomskih in pjoiitdčnih odnosih v današnjem svetu. Za Jugoslavijo je zelo pomembna tudi stabilizacija odnosov v Evropi. Težišče referata Franca Popita pa je bilo na analizi sedanjega stanja v gospodarstvu in v prikazu nekaterih negativnih pojavov v razvoju gospodarstva. Na šestem kongresu se je Zveza komunistov Slovenije odločila je dejal Franc Popit, mobilizirati vse možne in u-stvarjalne moči, posameznike, strokovnjake, vse delovne ljudi, povezane v socialistični zvezi, sindikatih, zvezi mladine in v samoupravnih organih, k izdelavi dolgoročnega koncepta družbenega in gospx>darskega razvoja Slovenije v okviru jugoslovanske pioditične in ekonomske skupnosti. Ta pomen in iniciativa je doživela popolno pod-p>oro širokega kroga delovnih ljudi, ki z njo povezujejo reševanje svojih življenjskih vprašanj. V razvoju in preko sprememb političnega sistema, je dejal Popit, smo si prizadevali ustvariti sodobno demokratično in učinkovito družbo.. Žvljenje je sprejemalo in potrjevalo samoupravno in demokratično usmeritev socialističnega družbenega razvoja, pokazalo pa je tudi, da so se v praksi nekateri odnosi in načela uveljavljali prepočasi, premalo odločno, kar je bilo predvsem rezultat spopada objektivnih usmeritev. Zato slovenski komunisti iz praktičnih in političnih razlogov podpirajo prizadevanja za nadaljnji razvoj in dograjevanje političnega sistema, kot ga je spodbudil tovariš Tito in utemeljil tov. Kardelj na seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. Slovenski komunisti se zavzemamo za takojšnjo rešitev vprašanj o vlogi federacije in odnosov med republikami, opredelitve političnih in ekonomskih funkcij federacije ter odnosov med skupščinami in samoupravnimi organizacijami ter politično izvršilnimi in upravnimi organi. Ko je Franc Po-pnt govoril o težavah v gospodarskem razvoju, je dejal, da je mimo pozitivnih teženj tudi očitno, da se nekateri poglavitni cilji reformne politike ne uresničujejo. Eden izmed pomembnih vzrokov rastoče inflacije so nepokrite investicije in neusklajena delitev naložb v osnovna sredstva. Ekspanzija investicijske porabe absorbira skoraj celotno domačo proizvodnjo, črpa zaloge, povzroča hud pritisk na uvoz in razširja žarišča financiranja. Zadržuje se zastarela tehnologija in proizvodnja ter nizka produktivnost itd. Omenil je tudi inflacijo, ki jo še nadalje zaostruje visoka splošna poraba. Zunanjetrgovinski blagovni primanjkljaj se je prav zaradi tega povečal v jugoslovanskem in tudi v slovenskem merilu. To pomeni, je poudaril Franc Popit, da bo potrebno pričeti uresničevati politiko stabilizacije in utrjevanje materialnega položaja proizvodnih delovnih organizacij z odločnimi posegi prav na področju potrošnje in odnosov. Tu bo potrebno storiti prvo potezo k uresničevanju stabilizacije in sicer z radikalnim posegom. Franc Popit je govoril nadalje o potrebi hitrejšega razvoja samoupravne prakse in odnosov v delovnih organizacijah. Zavzel se je za ustrezno nagrajevanje strokovnjakov in kvalificiranih kadrov, da bi tako preprečili njihovo odhaja-janje v tujino. V naših delovnih organizacijah, je dejal Popit, bi morali razmišljati, kako bi tisto delo, ki se približuje storilnosti sosednih industrijsko bolj razvitih dežel plačali podobno kot pri njih in tako zmanjševali razlike v standardu, s čimer bi izločili enega od glavnih vzrokov za ekonomsko e-migracijo ljudi iz Slovenije. Ko je Franc Popit govoril o p»-ložaju v Zvezi komunistov Slove-rtijri Je dejal, da je za sedanjo organizacijsko px)Utično usmeritev Zveze komunistov značilno živahnejše in smelejše odpiranje pjrogre-sivne demokratične fronte povsod tam, kjer živijo in delajo delovni ljudje. Na koncu je Franc Popit poudaril dejstvo, da je slovensko komunistično gibanje prispevalo v zakladnico kulturnih vrednot slovenskega naroda tudi marksistično miselno kulturo, ki je bila v to zakladnico prenesena kot živa konkretna misel razrednega in narodnoosvobodilnega boja ter socialistične graditve, kot misel družbenozgodovinskega revolucinonamega gibanja. DRAGO KOŠMRU . TRŽAŠKI DNEVNIK DREVI IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V TRSTU Na dnevnem redu maloobmejni promet in predlog o nižji ceni bencina Predstavniki levosredinskih strank o možni preureditvi italijanskega mornariškega gospodarstva: nesprejemljiva katerakoli rešitev brez predhodnega posvetovanja s tržaškimi oblastmi, deželo in delavskimi organizacijami Drevi se sestane na izredrv' seji tržaški občinski svet. Na dnevnem redu bo razprava o gospodarskem položaju v Trstu, s posebnim ozi ram na vprašanja maloobmejnega prometa in omejitev pri nakupovanju goriva. V tem smislu bo stekia razprava tudi o predlogu nekaterih strank, naj bi Trst prejel ustrezen konkngent bencina po znižani ceni. Doslej je resolucijo v tem smislu predložil že psiupovec prof. Mon-falcon, najavili pa so jo tudi mi sovci. Sinoči pa so se sestala tajništva tržaške levosredinske pete V nedeljo zvečer se Je skupina riee (PSU KD PSI PRI SSII l^^bnov lotila znamenja, ki je ob 1cesti, na poi poti med Bazovico m občinski odbor, prehod Mocchija k pododborrvštvu s širokimi pooblastili in zamenjava nekaterih odbor-ništev (Vascotto k proračunu od splošnih zadev. Verza od proračuna k javnim delom itd.) Ustanovljeni so bili nekateri novi uradi, med temi urad (oriroma odbomiš-tvo) za krajevne decentrirane e-note in rajonske konzulte. Vandalizem in obravnavale vprašanja tržaškega gospodarstva. V prvi vrsti so se predstavniki levosredinskih strank, Padričami, verjetno z namenom, da hi ga uničila. Na oementnem pod- demokristjan Coloru. republikanec; “\Je “ zJ^xlsam' Mauro, socialist Pesante. socialdemokrat Elleri in član vodstva SS dr. Štoka razgovarjali o zaskrbljujočih glasovih o ponovni reorganizaciji pomorskih pr>g PIN in so razburili sindikalne in delavske kro ge (o tem poročamo v drugem član ku). Levosredinski predstavniki so predvsem mnenja, da gre za sta-Iršča krogov iz vrst Finmare. Znano je, da mora.jo o preureditvi italijanskega momarištva razpravljati najprej pristojna ministrstva (trgovska mornarica, državne soude ležbe). Stališča obeh ministrstev bo preučil medmdrrstrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE, tedaj pa je obvezno posvetovanje slednje ga organa z deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Jasno je torej, da ni taka reorganizacija ne mogla iti mimo krajevnih političnih in gospodarskih oblasti. V tem smislu so levosredinske stranke obnovile skupno obvezo, da bodo nastopile za to, da prejme Trst ustrezna jamstva o svoji pomorski vlogi, ki je v splošni koristi italijanskega momarištva. Ta svoja stališča, od katerih ne nameravajo odstopati, bodo predstavniki levosredinskih strank orisali pri pristojnih rimskih oblasteh in vladnih predstavnikih. »Nesprejemljivo bi bilo. če bi se kakršenkoli sklep sprejel brez predhodnega posvetovanja s krajevnimi oblastmi in delavskimi orga-nizaerjami*, se nadaljuje sporočilo levosredinskih strank. V tem smislu je dal ustrezna zagotovila tudi m:-nister za trgovinsko mornarico Vit. torino Colombo. Drugo vprašanje, o katerem sn razpravljali na sinočnjem sestan ku, zadeva nakupovanje goriva in vprašanja bencinarjev. Levosredinske stranke so se o tej zadevi sporazumele in bodo predložile občinskemu svetu ustrezno resolucijo. Razpravljali so tudi o položaju v miljski ladjedelnici »Navalgiuliano*. Prihodnji sestanek levosredinskih predstavnikov bo prihodnji teden. Medtem pa je tržaški občinski odbor, ki mu predseduje župan Spac cini, sprejel preureditev odbomiš-tev. Nova slika tržaške občinske uprave bo odslej sledeča: župan Spaccini (poverjenik za urbanistiko), podžupan Lonza (občinske dajatve in takse), Blasina (odborništvo za higieno in zdravstvo). Chicco (osebje in pravne zadeve). De Gioia (ekonomat), Dolhar (socialno skrbstvo), Elvira Faraguna (vzgoja). Gasparini (demografski uradi, turizem in šport), Hreščak (javne industrijske usluge), Lonzar (kulturne ustanove m vprašanja mladine), Mocchi (splošne zadeve, statistika fn občinska konzumna ustanova EN CO), Puppi (pomožni odbornik za javna dela in urbanistiko). Romano (mestni redarji in cene). Va scotto (proračun in knjigovodstvo). Verza (javna dela), Vigini (upravna decentralizacija in decentrirane krajevne ustanove). Osnovne spremembe zadevajo vstop republikanca Gasparinija v da se tam ustavljajo in odpočijejo pogrebci iz Padrič. Podobno zname. nje je tudi na pol poti med Gro-pado In Bazovico, ki so ga neznanci oskrunili in precej poškodovali pred nekaj leti. Ko se je neki mladenič iz Bazovice v nedeljo okrog 21. ure peljal domov. Je nenadoma zapazil, da nekdo meče debelo kamenje na cesto. Oe ne bi močno zavrl, bi mu kamen padel na avto. Zaustavil je ln videl nekaj pobalinov, ki so razmetavali kamenje z obcestnega zida in imeli opravka s križem. Pohitel je v Bazovico ln obvestil karabinjerje. Kmalu nato je prišel karabinjerski avto in se je začel lov na vandalsko druščino. Ko so podleži, ki so šli po cesti proti Par dričam, zapazili karabinjerski avto, so skočila s ceste in bežali, kot so jih mogle nositi noge. Karabinjerji so nadaljevali preiskavo in so že včeraj dopoldne odkrili krivce. Bill so v treh in precej vinjeni. Prijavili jih bodo sodišču zaradi škode, ki so jo napravili. Znamenje so delavci že včeraj dopoldne popravili. Križ so pobalini odnesli dobrih 10 metrov vstran v bližnji gozdiček. Pripomba mimogrede. O vandalih, ki so oskrunili spomenik bazoviškim junakom, ul še nobene vesti, da bi jih policija odkrila. ČETRTI JESENSKI KONCERT VERDIJEVEGA ORKESTRA Dirigent Anton Nanut jutri zvečer v Avditoriju Zgodnji tržaški spomini . Plodna pedagoška in dirigentska dejavnost v Dubrovniku - Dirigent na številnih evropskih odrih NA POBUDO VSEDRŽAVNIH SINDIKATOV KOVINARJEV CGIL IN CISL V vseh tovarnah štiriurna stavka in skupščine delovnih kolektivov S stavko hočejo delavci kovinarske,' pa tudi kemijske industrije in pristaniščniki opozoriti vlado itn deželne oblasti na nujnost takojšnjega pristopa k uresničevanju korenitih družbenih reform V Trstu, kot po vsej Italiji, bo danes splošna štiriurna stavka delavcev kovinarske in kemijske industrije, pristaniščnikov in uslužbencev splošnih skladišč. Stavko sta oklicali enotni kovinarski sindikalni zvezi FIOM - CG IL in FIM - CISL, medtem ko se / obnovitvijo sindikalnega pritiska za takojšnjo uresničitev reform zdravstva, stanovanj in javnih prevozov ne strinja UIL. Stavkovni val, k5 je prejšnji petek zajel manj važne kategorije in ga ni bilo kdoveka.i občutiti, bo torej danes znatno močnejši. Pono-vii pa se bo v četrtek, ko bodo stavkali delavci gradbenih podje ti j. ............ Namen stavke, kot 'zhaja iz poročil CGIL in CISL. ni samo pritisniti na vlado in krajevne (v našem primeru deželne) oblasti, nai pristopijo h korenitemu reševanju vprašanja reform, v skladu z zahtevam-' delavstva in v oblikah, ki jih predlagajo sindikati in se znatno distancirajo od onih, za katere je izrekla viada svojo pripravljenost, temveč v prvi vrsti omogočiti široko demokratično posvetovanje na skupščinah delovnih kolektivov. FIM CISL in FIOM - CGIL menita namreč, da ne sme iti boi za reforme mimo delavske baze. Nasprotno ga mora ta vodti, preko svojih organizmov, od tovarniških svetov in delegatov v tovarnah do skupščin s sindikalisti. Zato pa bo stavka razčlenjena, v glavnem, na sledeči načn: nekai ur bodo delavci stav kali ’n med tem časom organizirali svoje skupščine, popoldne pa zapustili svoja delovna mesta dve ali dve in pol ure prej. V Tržaškem arzenalu Sv. Marka bo skupščina delovnega kolektiva od 10.30 do poldne. V imenu enot nih sindikalnih zvez bo spregovori tajnik tržaške FIOM Pino Burlo. Po skupščini bodo delavci nadalje- neka.i ur in vali z delom še nekaj ur in ga »UIIIIIIIIUšnilll*l»llllllllllMI»IIIIHHHHIŠII»inišlllll»U»ll8UUIŠt8lllllllšllšl»IMIMMIMI»IIIIIMIIIMšllllllllHIIIII» ZASKRBLJENOST CGIL Preureditev pomorskih prog bo spet prizadela le Trst? PROSEK danes ob 1930 barvni briljantni film: IL TERRIBILE ISPETTORE Igrajo: Paolo Villaggio, Fran-cesco Milič. KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri barvni Tetanus film: VIVO PER LA TUA MORTE Igrajo: Steve — Reeves Jutri, 7. oktobra, bo nastopil v kinodvorani v Skednju pod vodstvom prof. Eliane Zajec ORKESTER MIRAMAR (junior in senior) Harmonikarski ansambel bo nastopil z najlepšimi skladbami svetovnih skladateljev. Začetek ob 20.30. GLASBENA MATICA TRST Obveščamo otroški pevski zbor na Opčinah, da bo prva vaja v četrtek, 8. oktobra 1970 ob 16. uri v prostorih c*novne šole na Opčinah. Prva vaja otroškega pevskega zbora v Trstu pa bo v petek, 9. oktobra 1970 ob 18. url v šoli Glasbene matice v Trstu, Ul. R. Manna 29. Šolske vesti Ravnateljitvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois« . Str. dl Guardiella 13-1 - sporoča da se je začelo vpisovanje za dveletni tečaj srbohrvaščine ln da bo trajalo do 17. oktobra. Vpisovanja sprejema tajni, štvo zavoda vsako sredo In petek od 18 do 20. ure in po telefonu na St. 95-326. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »žiga Zois« obvešča vse profesorje, ki bi želeli poučevati srbohrvaščino, naj vložijo ustrezno prošnjo do 17. oktobra na Konzorcij za strokovno izobraževanje - Piazza della Borsa 14 - tel. 61-377. Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu organizira v nedeljo. 11. oktobra Izlet v Kobarid, Bovec in do. Uno Trente, Cena (prevoz ln kosilo) približno 3.000 Ur. Vpisovanje pri Gabrijeli Žerjal ln ostalih odbornikih društva. SPDT organizira 11. okt. avtobus-ni Izlet v zapadne Julijce z vzponom (po izbiri) na Polovnik ali na Pol. dašnjo špico, združenim s srečanjem planincev iz Slovenije, Izlet priporočamo posebno mladini In najmlaj-šim; posebno pa onim, ki bodo obl-skovali smučarski tečaj. Odhod ob 5.45 s Trga Oberdan, ob 6. url s Proseka. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Tel. 31119. Mali oglasi Ljubljančanka, Intelektualka, sim. patlčnega nastopa. Rt Ima sorodnike na Tržaškem, se želi seznaniti z gospodom v starosti med 45-50 let, višje postave, nevezanim, doma Iz Trsta, Gorice ali okolice. Ponudbe pod »Resnos. Gledaljšča AVDITORIJ Pri blagajni gledališča v Avditoti srt nadaljuje prodaja vstopnic : četrti koncert jesenske simfonične1 . zone orkestra gledališča Verdi, ki1 “ v sredo, 7. okt. Koncert bo dirigi' 1,1 slovenski dirigent Anton Nanut, * P» solist pa bo nastopil hornist J* lil Falout iz Ljubljane. ni Spored obsega: Haydn . Simfon' n: v C duru št. 48 (Marija Terezi!1 _ prvič v Trstu. Richard Štraus . W : cert št. 1 za rog in orkester, V1W Lutoslavski - Koncert za orkester (l toslavski Je eden najuglednejših gl' gl benikov zanimive sodobne poljske 1 0( le-> h, POLITEAMA ROSSETTl ZE Drevi ob 21. uri zadnja ponovit ^ glasbene komedije «Obljube, obl) *c be« s Catherino Spaak in JohnyJ^ za Dorellijem v glavnih vlogah, V os1 ni lih važnejših vlogah nastopajo 1 ja Mario Carotenuto, Duilio Del P** [a In Adriana Innocenti. Prodaja vstopic v pasaži Protti! (" . 36-972 - 38-547), kjer sprejemalo < 19 dl abonmaje za novo sezono Tea11 hi Slabile. Nazionale 16.00 »Tora! Tora! Tora (Napad na Pearl Harbour). Eden 16.00 «Splendori e miserie 1 Madame Royale», Ugo Togna d Maurice Ronet, V. Caprioli. Tech! color. Prepovedano mladini pod • letom. Fenice 16.00 »La cltti vlolenta« ft povedano mladini pod 14. letom, Grattacielo 16.00 «Colpo da 300 * lloni alla National Bank«, Ursu1 Andress, Stanley Baker, David Vi nes. Ezcelsior 16.00 »Tristana«, CatherH Daneuve, Franco Nero. Technit lor Prepovedano mladini pod 1 letom. Rltz 16.00 »Omlcldlo al neon P 1'ispettore Tibbs«, Sidney Polti' Martin Landan. Technicolor .P1 povedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 »Le calde nottl Poppea«. Technicolor. Prepoved* mladini pod 18. letom. FUodramraatico 16.30 «Fanny Hi1 (Vita intima dl una ragazza mod' na) Technicolcor. Prepovedano m1 dini pod 18 .letom Aurora 16.30 »Viva le donne« Tech! color. Cristallo 16.30 »Io non scappo, fugi' Alighiero Noschese Technicolor. Capltol 16.00 »I glrasolL, Sofla l ren, Marcello Mastroiannl Techi color. Moderno 16.00 »Sporco contralt' Lee Remlck. James Coburn. 1 chnicolbr. Impero 16.30 #11 giovane normal' Technicolor. Prepovedano mlad' pod 14 letom. Vittorio Veneto 17.00 »Ondate dl ' lore«. Jean Seberg. Technicolor. P' povedano mladini pod 14 letom. Ideale 1600 »E ITnghilterra šari 1 strutta«, George Aubert, Clara G> sard. Astra 16.30 «Nol slamo le colonn' Stan Laurel, Oliver Hardy. Abbazia 16,00 »I due volti della v« detta«, Marlon Brando, Karl M1 den. Technicolor. Prepovedano m' dini pod 16. letom. MILJE Verdi 17.00 »Luna 02», James Olso! Katerlna von Scheli Technicol«1 Fantastični film SOŽALJE Odbor prosvetnega društva 1 njer Katinara izreka svojemu čla Oskao-ju Kjudru svoje iskreno žal je oh Izgubi brata Milana. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) B. Barbo, Trg Garibaldi 4, Dl Gret. ta Ul. Bonomea 93, Godina »Al. 1’lGEAi, Ul. Glnnastlca 6, G. Papa. Felluga 46 (Sv, Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 11.39 do 1.39) AlPAlabarda Ul. Istrla 7, Al Oale. no, Ul, S. Clllno 36 (Sv. Ivan), de Leltenburg, Trg S. Giovanni 5. Miz zan. Trg Venezla 2 Naznanjamo žalostno vest, 6* nas je nenadoma zapustila naš* araga mama Jolanda Sossi vd. Carli Pogreb nepozabne pokojnice W danes, 6. t.m. ob 15.45 iz mrtvašn1' oe glavne bolnišnice na pokopališč v Trebče. Žalujoči sin Vojko, hči VivlaD* ln sorodniki ?urtizuru m aktiv idti NOB: spomnite se Cerknega *i ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega MILANA KJUDRA Posebna zahvala darovalcem vencev ln vsem, ki so ga spremili na zadnji pod. DRUŽINA KJUDKR GORIŠKI DNEVNIK Z ZADNJE SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA v Cez štiri mesete bo dograjeno novo športno igrišče pri Dolini Težave s prostori v šoli pri Domju, ker prihajajo otroci iz tržaške občine Dolini gradijo novo športno igrišče. V ozadju ditofl ične i ,seji občinskega sveta v Doji-, Ki I m> M je biila pretekli četrtek, so iirijii tned drugim odobrili nekatere u-ut’J sklepe, izvaMM občinsko vo- "to komisijo, pregledovalce raču-mfonl 007 ® Mane davčne komisije, žu-reziji *>atl ® odborniki pa so odgovorili . K« na vprašanja nekaterih občinskih Viti svetovalcev. :,tr !f: ,^a Vprašanje svetovalca Gerlija Iške I g športnih naprav je odgovoril Odbornik Drago Ota, ki je omenil bude težave športnih društev zlasti l zaradi vedno večjih stroškov, šport-novlt biki v dolinski občani pa imajo ort *kj še posebne težave, ker so jim hnyr za gradnjo tovarne GMT vzeli šport-. i b° igrišče. Občinska uprava, je de-PK , Zbornik, se je vedno za vzema-, la za športno dejavnost in jo vseli (t1 iransko podpira. Tako se je zavze-ajo t a tudi za čimprejšnjo dograditev Tez*1 bovega športnega centra. Novi športni center pri cesti, ki Pelje mimo županstva, so že začeli ■ graditi. Dela je prevzelo tržaško pod-ietje Cesia. S pripravljalnim delom Tort 80 začeW Pred dvema mesecema, po Pogodbi pa bi moralo biti igrišče ,rje i zgrajeno v roku 6 mesecev. Igrišča gnafl seveda ne bo takoj uporabno. Igri-rech« šče bo dolgo 110 m, široko 65 m, >od »vse naokrog pa bo ograjeno, kakor določajo predpisi. Na jugovzhodni tom, Strani 1,060 slačilnice, v začetku 00 „ Prihodnjega leta pa bodo začeli Urši* graditi telovadnice (za odbojko in id V1 košarko), v katerih bo prostora /za 300 gledalcev. Medtem bo v krat-herl»kem dograjena slačilnica za odboj-:hnij bo pri šoli v Dolini. Na vprašanje svetovalca Mikoli-^ p< glede šolskih prostorov pri Do-ofri( mju je odgovoril odbornik Edvin .pl* Švab. Priznal je, da so tako v otro-orn^ škem vrtcu kot v osnovni šoli pri ^da" v veliki stiski zaradi prosto- rtrv. Težave nastajajo zaradi tega, Hill ker prihaja na italijansko osnovno nodt šolo vedno več otrok lz tržaške ob-o ml* Sine, predvsem iz naselja San Ser- dviga.jo zgradbe nove tovarne GMT gio. Za te otroke bi morala poskrbeti tržaška občina in zgraditi novo šodo na svojem področju. Do tedaj pa bi morala vsaj pomagati dolinski občini. Za letos je dolinska občinska uprava našla začasno rešitev in je poskrbela za primernejše prostore za en razred italijanske osnovne šole, proučuje pa možnosti trajnejše rešitve tega vprašanja. Občinski svet je med drugim o-dobril tudi nekatere sklepe upravnega odbora, in sicer prispevek pustnemu odboru v Boljuncu (25 tisoč lir), prispevek športnemu društvu Breg (150.000), prosvetnemu društvu »Slovenec« iz Boršta (50 tisoč), godbi na pihala (100 tisoč), za praznik grozdja v Boljuncu (250 tisoč), sklep o ureditvi smetišča in gradnji poti do smetišča (2,6 mil. lir), o prispevku šolarjem za knjige in prevoz (214.000 lir). Kakor je znano, prispevajo občine 10 odst., dežela pa 90 odstotkov. Po sporu z ženo mož v bolnišnico Včeraj zgodaj popoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 331etnega Franca Franija in njegovo 33-letno ženo Mario Fortuno, oba stanujoča v baraki št. 19 begunskega taborišča pri Orehu Medtem ko so ženski le razkužili majhno rano na kazalcu desne roke in jo odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh, so njenega moža zaradi globokega ureza na zapestju leve roke pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 10 do 20 dni. Agenti letečega oddelka so povedali ,da sta se zakonca hudo sprla, pri čemer je žena udarila moža s kosom eternita. iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniinmiiiMiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiil IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Zaradi žalitve pretorja obsojen na 1 leto zapora V pismu beneikemu pretorju se je Nemec preveč neokretno izrazil o cpravici> Na zatožni klopi tržaškega kazenskega sodišča (preds. Corsi (tož. Brenči, zapis. Chierelli) je včeraj sedel 35-letni nemški državljan Ervin Kramer, ki je bil obtožen žalitve javnega funkcionarja, v tem primeru beneškega pretorja. Ervin Kramer se zaradi številnih prekrškov, ki jih je zagrešil v Italiji že od 10. novembra 1965 vlači od enega zapora do drugega. Pred štirimi leti ga je kazensko sodišče v Vicenci zaradi tatvine ZARADI UŽIVANJA GOB 4 OSEBE V BOLNIŠNICO Stanje oseb, ki so jih sprejeli na oddelku za oživljanje, ni resno in drugih sorodnih prekrškov ob- PO NEDELJSKEM KOSILU HUDE ŽELODČNE MOTNJE lor. a V ecM •atto1 1* nal*’ ladi< lij ■p V nedeljo malo pred 22. uro so -a' it Jerali sprejeti na oddelku za oživ-Gji tianje 58-letno Enrico Trevisan por. LoparfIdo iz ul. Camcellieni kaiteri so nn<' "Šotorili ležje znake zastrupijenja Mradi zaužitih gob. Njen 67-letni mož v.j ®tore, ki jo je spremil, je pojasnil, ,, so v kraju Blanchis pri Moši '111 gobe, na kar je bilo ženi rtabo. Nekaj ur kasneje, točneje 00 2.15, so na istem oddelku in s ilse* ^r?6noz0 okrevanja v 5 do 9 dneh rolo* *,n°ržali tudi 46-letno Silvano Se-| P?®*'** por. Stocovach, njeno 24-letno ^ko Luciano por. 27-letnega moža slednje Fulvia Lo~ perfida, vsi trije stanujoči v Ul. S. Ermacara. Tudi njim so ugotovili znake zastrupljenja z gobami. Brž ko je policija zvedela za zadevo, je obvestila goriško kvesturo, ki je odredila preiskavo. V gostilni, kjer so bili Tržačani na kosilu, so zvedeli, da je gostilničar kupil na goriškem trgu približno 8 kg gob v vrečici, ki pa ni imela nadzornega kupona. Policija je tudi ugotovila, da se ni nihče javil v goriški bolnišnici. sodilo na 6 let in 2 meseca zapora ter 140 tisoč lir denarne kazni. Beneško prizivno sodišče pa mu je v razsodbi z dne 22. novembra 1966 odpustilo dveletno zaporno kazen in celotno denarno kazen. Obtoženec bi moral zapustiti tržaške zapore, kjer je bil zaprt, 25. januarja letos, čeprav je nekaj dni prej miinchenska pretura zahtevala njegovo izročitev, ker bi ga morali soditi zaradi samovoljnega izvrševanje zdravniškega poklica, zlorabe doktorskega naslova, goljufije, tatvine ter poskusa abortusa. Krainer pa je bil toliko nepreviden, da si je prav naivno in nepremišljeno poslabšal položaj. Dne 9. aprila lani je napisal pismo beneškemu pretorju in med drugim napisal tudi tole: «non comment in med drugim moram tudi ugotoviti, da pomilujem to "pravico”, ki proglaša krivico in ji ni do tega, da bi skušalo razjasniti resnične dogodke. Tako kazensko sodišče v Vicenci kot beneška pretura sta imela edini namen pripisati mi prekrške, ki jih nisem zagrešil, resničnih storilcev pa še do zdaj niso našli«. Beneškemu pretorju se je zdelo to pismo žaljivo in ga tako v smislu člena 341 kazenskega zakonika, ki predvideva za tak prekršek od 6 mesecev do dveh let zapora, prijavil sodnim oblastem. Tožilec dr. Brend je zahteval za obtoženca 1 leto zapora, branilec odv. Gherardi pa najnižjo kazen. Sodniki so v celoti sprejeli tožilčevo zahtevo ter mu v smislu majskega dekreta predsednika republike odpustili celotno kazen. V> lftri d» lai* rl W Ani' iš« an» * Loperfido in tt|»iiiitiil,lllllllllllllllllllllll|llimilllllllllllllllimMllllllimillltllllllllllllllllimilll,|iiiiiii„|lllllll,l||||,||,ll,,llllimillv1imilllllllllllllimillllimilllMimillllllllin na povabilo petrolejske zveze Včeraj so v Rimu razpravljali o bencinskih črpalkah na Tržaškem Tržaško odposlanstvo zakupnikov črpalk vodi predsednik Scarcia - Danes vprašanje goriva v senatu V nedeljo zvečer je odpotovalo našega mesta v Rim manjše od Ppslanstvo tržaških zakupnikov ben-c^nskih črpalk, ki jih vodi predsed-dk stanovske organizacije Scarcia 10 v katerem .je tudi tajnik Padua-01 ■ Kakor smo zabeležili v poro cjlu o zadnjem izrednem občnem zboru zakupnikov črpalk, je pred stavnike stanovske organizacije po vabila v Rim vsedržavna zveza petrolejskih družb, ki prodajajo go-nva na italijanskem trgu. to je *veza Shell, BP, Esso, Total in drugih velikih koncernov, razen državne družbe AGIP. Na širšem sestan-ku naj bi pregledali glavne točke Problema, zaradi katerega so tržaš-M zakupniki bencinskih črpalk za-Brtttili, da bodo vrnili petrolejskim družbam zakupne dekrete in s tem zaprli svoje obrate. Zadnja podra-atev goriva je namreč ponovno hudo prizadela to kategorijo poslovnih ljudi, tako da je njihov položaj spričo velike razlike v ceni goriva pri črpalkah sosedne republike Jugoslavije, postal nevzdržen. V Rimu so se tržaški bencinarji sestali s predstavniki petrolejske zveze, srečanja pa se .je udeležil tudi predsednik vsedržavne zveze zakupnikov bencinskih črpalk dr. D Andrea. Bencinarji so predstavnikom petrolejskih družb prikazali svoje gledišče v zvezi s prodajo goriva na Tržaškem ter naglasili, da vidijo idealno rešitev iz sedanje zagate v podelitvi kontingenta bencina po znižani ceni tržaškim avtomobilistom. Pri tem uživajo podporo ne le vsega tržaškega pre bivalstva, ampak tudi svojih stanovskih tovarišev iz ostale Italije in celo iz tistih občin, Id ležijo ob državni meji in ki so se svoj čas pismeno obvezale, da ne bodo postavljale pred ministra za finance zahteve po priznanju takšne olajšave, tudi ko bi minister Preti podelil Trstu kontingent goriva po znižani ceni. Tržaške zakupnike bencinskih črpalk podpirajo tudi stranke, in sicer tako v tržaški občini oziroma širše v deželi Furlaniji -Julijski krajini, kakor tudi v vsedržavnem merilu. Tako je za danes napovedana razprava v senatu o dveh popravkih, ki naj bi ju na predlog liberalcev in mdsovcev vnesli v znani »dekret« z dne 27. avgusta letos in po katerih naj bi priznali Trstu kontingent goriva po znižani ceni. Drevi bodo razpravljali o tem vprašanju tudi v okviru tržaškega občinskega sveta na ustrezno zahtevo svetovalcev PSI UP, MSI in Pii OB VPISU V OTROŠKE VRTCE Kljub številnim oviram vodstva ONAIRC letos več otrok v slovenskih otroških vrtcih Letos je v slovenskih vrtcih 266 otrok - V Sovodnjah zavrnili vpis petim otrokom, v Doberdobu pa bi bilo otrok še za en razred - Otroci iz Ločnika obiskujejo vrtec v Pod-gori, oni iz Sentmavra pa vrtec v Ulici Randaccio - Večji vpis v mestna otroška vrtca ! VESTI IZ TRŽIČA Ko bi ne bilo določenih težav in preprek, bi lahko imeli v tem šolskem letu v slovenskih otroških vrt cdh na Goriškem nad 300 otrok, kar bi b*lo za petdeset enot več kot v lanskem šolskem letu. Komaj za oenjamo novo šolsko leto pa moramo že ugotavljati težave. V so boto so matere iz Sovodenj protestirale pri goriškem prefektu, v Doberdobu pa morajo starši obdržati doma nad polovico otrok, ker v vrtcu ni zan.je prostora. Slovenske otroške vrtce na Goriškem vzdržujejo na eni strani ob činske uprave, na drugi pa ustanova ONAIRC. Ta ustanova ima danes razpredeno svojo mrežo no vsej goriški pokrajini. 39 otroških vrtcev ima na Goriškem, podobne vrtce pa ima tudi v drugih pokra jinah severovzhodne Italije. Usta nova se že nekaj časa nahaja v finančrvh težavah, pred časom so jo hoteli celo odpraviti, vendarle je njenim voditeljem uspelo obdržati jo pri življenju z državno podporo. V zadnjem času je prišlo do ostrih prepirov med upravo te ustanove in sindikati uslužbencev, ki zahtevajo za vse, vzgojno, upravno in pomožno osebje, višje plače in boljše delovne pogoje. Vzgojiteljice v vrtcih ONAIRC namreč i-majo slabše plače kot one. ki so v občinski služili. Ustavimo se torej pri vrtcih ONAIRC v slovenskih vaseh. Povedali smo že, da ima ta ustanova na Goriškem 39 vrtcev, med katerimi je šest slovenskih. Ti vrtci so v Doberdobu, v Sovodnjah, v Rupi, v Štandrezu, v Podgori in v Pevmi. Letos je v teh vrtcih mani otrok kot lan', ker so šele 30. septeni bra, torej ko se .je vpisovanje it vršilo, iz direkcije ustanove ukazali učiteljicam, da ne smejo vpisati več kot 35 otrok v vsak razred. To namreč zahtevajo sindikati, ki trdijo, da so učTeljice preobtežene z delom. Ta sindikalna zahteva je pravilna, vendarle pa bi morala u-stanova ONAIRC, ki ima pogodbe s posameznimi občinami, poskrbeti za drugo učno moč v tistih krajih, kjer je to potrebno. Zaradi tega je nerazumljivo, da .je prišlo do zapeti j ajev v Sovodnjah in v Doberdobu, kjer je otrok veliko več od petintrideset dopuščenih. V Doberdobu so pred leti, na pobudo in na stroške občine, zgradili nov otroški vrtec, ki danadanes zdaleč ne zadostuje potrebam. Predlanskim so imeli v tem vrtcu 41 o-trok, lani je njih število poskočilo na 48. Občinska uprava je poskrbe la za avtobus, ki je vozil iz vseh vasi občine otroke v vrtec. Popoldne je isti avtobus popeljal otroke na dom. Starši so bili s to službo zelo zadovoljni in zaradi tega so jo obnovili tudi letos. Baje je bilo letos pripravljenih za vpis v do-berdobski otroški vrtec nekaj manj kot šestdeset otrok. To niso vsi, kajti na celotnem ožemi iu občine je bar 74 otrok, ki bi lahko obiskovali otroškr vrtec. Učiteljica vrtca ONAIRC pa je, po navodilih iz Vidma, kjer ima deželni sedež ta ustanova, vpisala v vrtec le 35 o-trok. Še enkratno število otrok do-berdobske občine je torej ostalo doma. Vemo, da je župan Jarc imel razgovore z načelnikom ONAIRC, vendarle v Vidmu trdijo, da nimaio denarja za odprtje drugega vrtca in da se bodo morali zaradi tega v Doberobu trenutno zadovoljiti z enim samim vrtcem. Verjetno se v Vidmu celo ogrevajo, da bi nekaj otrok vozili vsak dan v vrtec ONAIRC v Martdnšoino, pa bi bila ta rešitev absurdna, kajti tu bi se o-troci potujčevali. Zaradi tega je v Doberdobu potrebna pogumna odločitev. Če 0-NAIRC noče odpreti drugega vrtca, mora za to poskrbeti občinska uprava. Prostore bi lahko vzela začasno v najem, menimo, da jih je mogoče v Doberdobu dob*ti; avtobus bi vozil v Doberdob nekaj več otrok, vsi bi bili s tako rešitvijo zadovoljni, najbolj pa starši. Tudi v Sovodnjah je prišlo do nesporazuma z vodstvom ONAIRC. Tu vzdržuje ta ustanova dva vrtca, enega v Sovodnjah, drugega v Rupi. V prvem so imeli lani 41 otrok (predlanskim 25), v drugem pa lani 17 otrok (predlanskim 12). Letos so v Rupi vpisali 25 otrok in tako je prostor vrtca prenasičen. V Sovod- LIFE O KULTURAH njah pa so v vrtec vpisali 40 otrok. Ulico Randaccio. Brez dvoma bi v petek pa je bila v tej vas.* inšpek- j bilo mogoče dobiti, tako v severnem torica ONAIRC in ukazala, da je I kot v južnem delu mesta, še več treba zadnjih pet odpisati. Štirje med temi otroci so iz Sovodenj, eden pa je z Vrha (z Vrha v So-vodnje pelje vsak dan šolski avtobus sedem otrok). Matere prizadetih so se v soboto zjutraj javile na prefekturi, kjer so protestrale proti takemu postopku. Sovodenjski župan češčut je prc testiral tako pri vodstvu ONAIRC kot na prefekturi. Občina je pripravljena takoj dati tej ustanovi pri spevek 300.000 lir, kot ga že daje za prvi razred, samo da ta odpre drug* razred. Občina pa je zaprosila za začasno rešitev, kajti lanska izkušnja .je pokazala, da je vrtec obiskovalo vsak dan le osemdeset odstotkov otrok, torej ni bil prenapolnjen. Menimo, da bi bilo prav, da bi začeli tako sovoden.iska kot dober-dobska občina resno premišljevati možnosti ustanovitve občinskih vrtcev. Res je, da bi to stalo precej, vendarle bi bila takšna rešitev boljša za vse prebivalstvo teh dveh občin, za vzgojiteljice, za splošne koristi slovenske manišine. Občine dajejo ustanovi ONAIRC letni prispevek 300.000 lir za vsak razred otroškega vrtca. Za vsak raz red dobi ta ustanova 70.000 lir od pokrajinske uprave: enako vsoto tri dobila tud: občinska uprava. Mogoče je dobiti nekaj,- pomoči od prefekture, hrano itak daie ustanova za mednarodno pomoč, ki deluie v sklopu prefekture. Občine bi morale torej prispevati le malenkostno razliko in gptovi smo tudi. da bi našli vzgojiteljice, ki bi imele v vrtcu več kot petintrideset otrok. V vrtcih ONAIRC, ki delujejo na področju goriške občine ie letošn je stanje naslednje: Štandrež 25 otrek (lani 23, predlanskim 19), Podgora 16 otrok (lani 17, predlanskim 12), otrok za slovenske otroške vrtce. V teku je že akcija, da bi v mestu odprli še en občinski otroški vrtec V Števerjanu imajo občinski vrtec, ki* ga vodijo šolske sestre iz Trsta. V tem vrtcu je letos vpisanih 32 otrok, lam .jih je bilo 2C. Otroke vozijo s šolskim avtobus mi vsak dan v vrtec, isti vrtec pa ima nekoliko različno urejeno šol sko leto kot drugi: prične se spomladi, zaključi se pred božičem. V slovenskih otroških vrtcih na Goriškem imamo torej letos vpisanih 266 otrok (163 v šestih ONAIRC, 93 v treh občinskih). Lahko bi j'h bilo, kot smo že zgoraj omenili 310. Kljub temu pa je letos vpisanih več otrok kot lani, ko jih je bilo 252 in kot predlanskim, ko jih je bilo 209. Danes dveurna stavka v kovinarskih podjetjih Oddana gradbena dela za industrijsko železnico Danes, v torek, bodo iEvedli delavci kovinarskih podjetij, tako zasebnih -kot državnih na področju Tržiča dvourno stavko, ki so jo napovedali vsi trije sindikati. Popoldne ob 15.15 bo v prostorih delavske menze v ladjedelnici enotno sindikalno zborovanje, na katerem bo govoril tajnik CGIL Zulianl o sindikalnem položaju v zvezi s sedanjimi pogajanji med predstavniki sindikatov in vlado v Rimu. Industrijski konzorcij v Tržiču je poveril podjetju Zanardelli iz Verone gradbena dela za železniško povezavo Ronchi Sud z industrijskim področjem. Kot znano gre za 7 km dolg železniški odcep, k* bo stal 482 milijonov Ut; poleg tega Je določenih še 113 milijonov Hr za odkup zemljišča In za druge dodaitne stroške. Podjetje, ki je prevzelo gradnjo, mora Izvesti vsa dela v roku enega leta. Delo bo finansirala deželna uprava. Za odkup pride v poštev okrog 87 tisoč kv. metrov zemljišča. Pri igri se je ponesrečil Franco Jaro iz Romk, Ul. Brigata Trieste, ko se je udeležil tekme v rugbyju. V tržiški bolnišnici so mu nudili prvo pomoč za poškodbe na obrazu; okreval bo v 7 dneh. Izplačevanje pokojnin INPS na pošti v Pevmi Opozarjamo vse prizadete, da bodo na poštnem uradu v Pevmi izplačevali pokojnine INPS v mesecu oktobru dne 14. in 15. tm. Zamudniki bodo morali počakati na dvig pokojnin do izplačevanja v novembru. Ogled načrta avtoceste na županstvu v Sovodnjah Zupan občine Sovodnje obvešča vse vaščane, da je na tajništvu županstva na ogled načrt avtoceste Villesse-Gorica. Vsi, ki jih ta načrt zanima, si ga lahko ogledajo oiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnmiliHmiiminiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUlUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiie PRIŠLI SO IZ DEŽEL S POSEBNIM STATUTOM Na goriškem gradu zastopniki zavodov za ljudske hiše Pobudo je dal predsednik goriškega IflCP prof. Celile - Župan Martina prinesel pozdrave Goričanov - Govor deželnega odbornika Masutta - Posvet se nadaljuje v Gradežu Na goriškem gradu so včeraj zjutraj otvorili sestanek zastopnikov zavodov za ljudske hiše iz vseh dežel s posebnim statutom. Pobudo za ta sestanek je dal predsednik goriškega zavoda' Cellie. Sestanek se bo nekaj dni nadaljeval v Gra- ..... .......................... dežu, kjer so na razpolago hotel- PevTOa 26 otrok (lani 23, predlan- ske kapacitete, ki jih v Gorici ni. tki m 18). O vrtcu v Pevmi smo že precej pisali. Staršem z Oslavja je uspelo vpisati svoje otroke v ta vrtec. V vrtec v Podgori pa se je vpisalo letos nekaj otrok i/ slovenskih družin, ki stanujejo v Loč-niku. Občinska uprava bo za te o-troke poskrbela šolski avtobus. V vseh šestih vrtcih ONAIRC je torej letos 163 otrok (lan* 179, predlanskim 129), lahko pa jih bi bilo — če bi ne bilo zgoraj omenjenih nevšečnosti v Doberdobu in Sovodnjah — 44 v ec. V Gorici delujeta dva občinska vrtca; V Ulici Croce ie letos vpi sanih 30 otrok (lani 28. predlanskim 23), v Ulici Randaccio pa jih je letos 31 (lani 24, predlanskim 221. V slednji vrtec vozijo z občinskim šolskim avtobusom vsak dan štiri otroke iz Šentmavra in tri iz Stra žic. Lani so pet otrok iz Šentmavra vozili v vrtec v Ul. Croce. Letos so imeli v severnem delu mesta zelo veliko otrok, zaradi tega so otroke iz Šentmavra preusmerili v Vrši se pod pokroviteljstvom dežel ne uprave. Na otvoritveni svečanosti v dvorani deželnih stanov smo opazili vrsto osebnosti. Omenimo le deželnega odbornika Tripanija, pokrajinskega odbornika Tacchinardija, zastopnike ministrstva za iavna dela, zastopnike ostalih dežel s posebnim statutom, poslanca Marocca. Sestanek je otvoril predsednik goriškega IACP Cellie, ki je poudaril, da se prvi sestanek teh ustanov vrši prav v trenutku, ko je vlada, v soglasju s sindikalnimi organizacijami, sprejela vrsto ukrepov na področju gradnje ljudskih stanovanj ter izrazil upanje, da bodo novi ukrepi ublažili krizo na stanovanjskem področju. Župan Martina je prisotnim govoril o našem mestu in posebno poudaril prijateljsko sodelovanje z vzhodnimi državami, v katerem Gorica danes prednjači. Izrazil je tudi željo, da bi zavodi za ljudske hiše zelo tesno sodelovali z občin- Kratek stik v Mošt Včeraj popoldne ob 16. uri so poklicali goriške gasilce v Mošo, kjer je nastal v hiši, v Ul. Gorizia, M •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiniiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Sladkor in kava proste cone skimi upravami. i je last občine in v kateri prebiva Govorili so še dr. Blasucci, in- Candido Bevitecqua, ogenj zaradi špektar ministrstva za javna dela ; kratkega stika na električni nape-ter prof. Luigi Venegoni, predsed- j ljavi.. Gasilci so po polurnem delu nik nacionalnega združenja avto- odstranili vsako nevarnost, škodo ivomnih zavodov. j na električni napevljavi so ocenili Ob koncu je spregovoril še dežel- j na okrog 50 tisoč lir. ni odbornik za javna dela Masut-to, ki je poudaril važnost deželnega posega na področje gradnje ljudskih stanovanj. Kljub omejitvam, ki jih dajejo državni zakoni deželni iniciativi, je dežela že precej prispevala za gradnjo ljudskih stanovanj. Dežela želi, da bi se delovanje na tem področju čimbolj poenostavilo, da ne bi nastajale nove ustanove omenjenega značaja, da je treba že obstoječe u-stanove združiti. Nahajamo se v trenutku ko vlada aktivno posega na področje gradnje ljudskih stanovanj, istočasno pa opažamo precejšnje večanje gradbenih stroškov. Masutto je s svoje strani obljubil vsestransko pomoč dežele zavodom za ljudske hiše. Dežela je to že dokazala z nedavnimi ukrepi, ki dajejo možnost graditi na področju naše dežele nekaj tisoč stanovanj. Pod oknom sedeža C Al v Gorici aretirali starega znanca sodišč Po 18 mesecih zapora bo moral še v prisilno delavnico Z začasnim dovoljenjem je šofira! brez spremljevalca Čeprav smo že v oktobru pa delo na okrožnem sodišču v Gorici, vsaj kar se javnih raaprav tiče, še vedno ni steklo s polno paro. Tako so pri zadnjem zasedanju sodnega dvora zaključili smo dve razpravi. Od obeh je bila najbolj zanimi -vr zadeva 69-letnega Pietra Samas-se, ki se je sicer rodil v Fazani pri Pulju v Istri, vpisano bivališče ima v Rimu, UL Sora 20. dejansko pa živi v goriskih zaporih. Aretirali so ga goriški karabinjerji v jutranjih urah dne 23. sv-gusta letos, ko so ga presenetili na dvorišču v Ul. Morelli 37, kjer je ravno lezel skozi okno iz pro ? BIZANC PHILIP SHERRARD in uredništvo TIME • LIFE knjig Prevedel M. TAVČAR IZ ZBIRKE SVET IN ČAS uiaika le*ijipai*ut Trst • Ul. sv. Frančiška 20 • tal. 41-792 štorov sedeža C Al v isti hiši, kjer je poskusil vlomiti. Varnostne organe je poklical Aleksander Tivan, čuvaj pri trgovinski zbornici, ki gleda na isto dvorišče in ki je zaslišal sumljiv šum iz sosednje zgradbe, kjer ima prostore CAI. Pri Samassi so našli kuhinjski nož, ki mu je služil, ko je še' skozi stranišče v pisarno, kjer je vlomil v ključavnico prav s pomočjo noža, ne da bi kaj našel v uradu, kar b' se dalo odnesti. Sodišče je možakarja obsodilo na 18 mesecev zapora, plačilo 110 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Ker pa je že star znanec sodisča in zaporov, saj ima v kazenskem listu že 22 obsodb za različne prekrške, bo moral po prestanem zaporu še za dve leti v prisilno delavnico, čeprav bi mu pri 70 letih pristajala upokojitev. Branil ga je uradno dr. Ferlan. Pri drugi razpravi je sedel na zatožni klopi 30-letni Odllo Mullo-ni iz S. Vito pri Teru, ki so ga dne 1. februarja lani v Gradiški presenetili, ko je šofiral fiat 600 multiplo brez inštruktorja, čeprav je imel samo začasno vozno dovoljenje (foglio rosa). Poleg tega se tudi ni ustavil, ko so ga poklicali karabinjerji v službi. Okrajni sodnik v Gradiški ga je aprila lani obsodil na 4 mesece in 14 dni za prvo obtožbo in na 5000 lir _ globe za drugo. Okrožno sodišče, je obtoženčevemu prizivu u-godilo toliko, da je za prvi prestopek apliciralo amnestijo, dni gi del prve razsodbe pa je potrdilo. Drž. tož. dr. Laudisio; preds. sodišča dr. Cenesi. sodnika Man-cuso in Bassi. Zamenjava Morja v Gorici V okviru premeščanja kvestor-Jev, ki ga periodično izvaja notra- nje ministrstvo, je bil pred dnevi premeščen dosedanji kvestor v Gorici dr. Domenico Chinni v Pavlo. Na njegovo mesto v Gorici pride dr. Domenico De Pocafci, ki je že znan v Gorica, kjer je pred leti služboval kot podkvestor. Dr. Chinni je bil v Gorici tri leta ter mu želimo dobro počutje na novem mestu. Novemu kvestor ju pa izrekamo dobrodošlico ob njegovem povratku v Gorico. Dnevni in večerni strokovni tečaji Pri ustanovi CIFAP v Gorici so začeli z vpisovanjem za strokovne tečaje za leto 1970-71. Gre za naslednje tečaje: Trgovinska stroka: dveletni za ste-nogmfe-strojepisce; dveletni za računovodje; enoletni za fotografe. Industrijska stroka: enoletni za električarje; dveletni za monterje In popravljalce RTV; dveletni o splošni mehaniki. Tečaji so dnevni ln večerni za absolvente enotne srednje šole, ki so dopolnili 15 let, so že zaposleni ali pa pričakujejo svojo prvo zaposlitev. Po zaključku tečaja dobijo gojenci diplomo, ki jim daje strokovno kvalifikacijo. Učni material je brezplačno na razpolago. Podrobnejše informacije pri tajništvu ustanove v Gorici, Ul. Cappuccimi 19 — tel. 73-288, oib delavnikih od 10. do 12. in od 16. do 19., razen ob sobotah popoldne. Trgovinska zbornica v Gorici sporoča da je v teku razdeljevanje sladkorja in kave proste cone za oktober in sicer: Sladkorja po 2 kg na osebo za potrošnike v Gorici ln Sovodnjah na odrezek št. 39 živilske nakaznice ter po 1,5 kg za ostale občine na Goriškem na odrezek št. 43. Kava: po 300 g surove kave za potrošnike iz Gorice in Sovodenj na odrezek št. 40 živilske nakaznice ter po 220 g surove kave za ostale občine na odrezek št. 44 živilske nakaznice. Na sedežu trgovinske zbornice se lahko dvignejo tudi nakazila za skupnosti. Od 16. oktobra bodo istotam na razpolago nakazila za sladkor in kavo za gostinska in druga podobna podjetja za drugo polletje tega leta. Razdeljevanje bodo zaključili 31. oktobra. Darovi in prispevki Nakazila za bencin Avtomobilski klub v Gorici sporoča, da je v uradih v Ul. Roma 16 v Gorici v teku razdeljevanje bonov za bencin in nafto proste cone za zadnje letošnje trimesečje. Sekciji krvodajalcev v Gorici so darovali: družini Palisi - Bancheri 10.000 lir; družini Dornik in Oras-nich 10.000 lir; Arrna Vascellari 15.000 Ur in NN 7000 lir. Predsednik goriške sekcije krvodajalcev Uria Mulloni je bil pred kratkim v Milanu izvoljen za člana vsedržavnega odbora tega združenja. VERDI 17.30—22.00; »Chisum«, kinemaskapski film v barvah. CORSO 17.30—22.00: «1 due nemiri«, A. Sondi ln D. Niven. Italijanski kineinasfcope v barvah MODERNISSIMO 17.00-22.00: «In-chiodate Tarmata sul ponte«, B. JHvojinovič in S. Perovič; srbski film v barvah. VITTORIA 17.30—21.30: »Beetrlce Cenri«, T. Milian in A. La Russa; italijanski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.00—21.30: «Rio Con-chos«, S. Whitman in R. Boone; ameriški kinemaskopskd film v barvah. Tržič AZZURRO 17.30: Danes zaprto. EXCELSIOR 17.30: «Senza saper ndente di Lei«, Ph. Leray; v barvah. PRINCIPE 17.30: «Due giovani per un gringo«, L. Jeffries in F. Be-nussd. Barvni film. V«m tiorira SOČA «Levje leto«, švedski film — ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Pravica do rojstva«, mehiški barvni film — ob 18. in 20. uri. DESKLE Prosto. RENČE Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL Prosto. PRVAČINA «Z», francosko-alžirskl barvni Klm — ob 20. uri. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan tn ponoči dežurna lekarna TAVASA-NI, Korzo Italija 10, tel. 25-76. V TR2ICU V Tržiču Je ves dan In ponoči dežurna lekarna Alla Salute, dr. Fabbrls, Viale Oosulich U7, teh 72-480. NA SEJI PREDSEDSTVA ZKJ Sprejete osnovne smernice o reformi političnega sistema Na seji je Tito na kratko pojasnil svojo zamisel, nakar so bili njegovi predlogi soglasno sprejeti - Potrebne bodo ustrezne spremembe ustave Na svoji nedeljski seji je predsedstvo ZKJ soglasno podprlo predlog presednika Tita za ustanovitev predsedstva SFRJ, kakor je podrobneje obrazloženo v Kardeljevem referatu. Poudarili so potrebo nadaljnjega dela za reformo jugoslovanskega političnega sistema. Poudarja se potreba, da se funkcije predsestva določijo vzporedno s točno določitvijo odnosov med repub.ikami in federacijo, oziroma kompetence in strukture organa federacije, kakor tudi z obdelavo koncepcije in sklepov, ki se tičejo nadaljnjega razvoja družbeno-gospodarskega in skupščinskega sistema oziroma skupščin ter politično upravnih organov kakor tudi samoupravnih teles. Rezultati dela okoli teh vprašanj morajo dobiti svoj izraz v ustreznih spremembah ustave po vsestranski in javni debati. Člani predsedstva poudarjajo potrebo, da se pri obdelavi teh vprašanj poleg delovnih teles predsestva široko zavzamejo u-streznri organi republiških zvez ZK in da pri tem intenzivno sodelujejo z zvezno in republiškimi skupščinami, z ustavno komisijo ter z družbeno-polittčnimd organizacijami. Sklenili so, da se osnovna orientacija nadaljnjega dela za razvoj političnega sistema predloži kanec oktobra v razpravo na prvi seji konference ZKJ. Takoj v začetku seje je predsednik Tito dal nekaj pojasnil, kako je nastala zamisel o predlogu reorganiziranja najvišjih družbenih in državnih organov. Dejal je: »Do te zamisli smo prišli jaz in nekateri tovariši iz najviš-jega vodstva po dolgem razmišljanju o tem, kaj bi bilo treba storiti, da bi se v prihodnjem izognili trenjem in da bi se naša skupnost bolj normalno razvijala. Prišli smo na misel o ustanovitvi avtoritativnega najvišjega državnega organa kot predsedstva. Ru-zume se, da bi morale biti v tem organu zastopane vse republike po najbolj znanih in najuglednejših tovariših. S tem bi se izognili špekulacijam z raznih strani 0 tem, kaj se bo zgodilo, ko jaz nekega dne ne bom več na tem položaju. Poleg tega bi se s tem vodstvo ZKJ — predsedstvo in izvršni biro — osvobodilo raznih nalog, ki jih danes v veliki meri opravlja, ki pa spadajo v pristojnost državnih in gospodarskih organov. Na ta način se bo vodstvo ZKJ lahko bolj posvetilo Zvezi komunistov in njeni krepitvi v močnega usmerjevalnega dejavnika pri reševanju raznih kriz, protislovij in sporov. Jasno je, da se ta reorganizacija ne more izvršiti brez ustreznih ustavnih sprememb, pri če-bi se določile pravice repu- mar blik, njihov odnos do federacij in obratno. Vlogo federacije in odnose med federacijo in republikami je treba razčistiti in določiti v usftavi. Ne želim sedaj govoriti o ustroju in pristojnosti predsedstva. To je treba temeljito prediskutirati in o vsem dobro razmisliti. Med drugim je potrebno videti, kakšne pristojnosti bodo imeli zvezni izvršni svet in drugi organi. To vprašanje je dvignilo v svetu mnogo prahu, a tudi pri nas je mnogo nesporazumov. Zato mislim, da se tega ne smemo lotiti v vsej naglici temveč z vso resnostjo. Seveda je treba vsekakor čimprej razčistiti. Po se- ji predsedstva bi se to vprašanje obravnavalo tudi na prvi konferenci ZKJ, ki bo konec tega meseca. O vsem tem je podrobno razpravljal izvršni biro in lahko rečem, da se je pokazalo enotno gledanje. To zamisel je podrobneje obdelal tovariš Kairdelj s svojimi sodelavci, s čimer ste se spoznali, in to je osnova za diskusijo.* Za Titom je Edvard Kardelj obrazložil že razde jan referat o aktualnih vprašanjih razvoja političnega sistema. Poudaril je, da so se v zadnjih letih pojavili mnogi problemi v družbenem in gospodarskem razvoju, na katere mora Zveza komunistov dati primeren odgovor. To se predvsem nanaša na področje druž-beno-gospodarskih oziroma proizvodnih odnosov, zatem na politični sistem v ožjem smislu besede in na funkcije federacije ter položaj republike. »Kadar se govori o federaciji in odnosih med republikami, je važno, da se ne samo pojasnjujejo problemi, ki so nastali na tem področju, temveč je nujno potrebno najti tudi rešitev, ker ne gre za popravljanje n?,pak v preteklosti temveč za odgovor na probleme, ki so nastali v celotnem našem razvoju, posebno pa v republikah*. To so izvori, ki po besedah Kardelja terjajo reformo političnega sistema a hkrati družbeno-gospodarskega sistema. Ustanovitev predsedstva SFRJ je treba razumeti kot prvi korak na poti za hitrejše premagovanje problemov v jugoslovanski družb, a njena naloga je pripeljati do konca reformo političnega sistema, oziroma napraviti vse, kar je glede tega v sedanjem trenutku mogoče. Kardelj je omenil nekatere nesporazume glede zamisli o ustanovitvi predsedstva in poudaril, da so tudi taka mnenja, da se z vsemi temi spremembami želijo rešiti odnosi med generacijami. Po dolgi diskusiji, v katero je poseglo večje število navzočih, so sprejdi v začetku omenjeni sklep. Franc Popit je poudaril, da so v Sloveniji sprejeli predložene spremembe iz načelnih in praktičnih razlogov ker za take spremembe v političnem sistemu obvezujejo stališča in sklepi devetega kongresa ZKJ. Po njegovem mnenju bodo predlagane spremembe prispevale tudi kot važen dejavnik nadaljnji krepitvi jugoslovanske večnarod-nostne skupnosti. Uresničenje te zamisli pa ne terja važne spremembe samega sistema temveč konkretizacijo in razvoj obstoječih ustavnih načel o razvoju jugoslovanskega samoupravnega sistema. Stara cesta zopet zaživela Stari slovenski in hrvaški Istrani se dobro spominjajo, ko so v svooih mladih letih hodili v Koper ali Trst po drugi poti in ne po poti, po kateri hodijo danes in kjer je ponekod poleti velika gneča motornih vozil. Takrat so ljudje iz Zrenja ali Oprtalja hodili skozi vas Kaktel do Dragonje zatem na Križišče, v Šmarje in odtod v Koper ali v Trst Ta cesta je bila zgrajena v polovici preteklega stoletja. Bila je zelo lepa, vodila je čez polja mimo vinogradov im oljčnih nasadov do Kaštela, zatem pa bo ro bu borovega gozdiča, od koder je bil prekrasen razgled na dolino Dragonje, do Križišča, zatem pa zopet čez hribe in skazi gozdove, od koder je bil lep razgled na slovensko Istro do Kopra. Cesta je bala pozabljena, ko so uredili in asfaltirali del ceste od Dragonje čez Plovanije do Ruj, in iz leta v leto je bila bolj zapuščena, tako da so jo uporabljali samo še kmetje iz Kaštela, ki imajo svoja zemljišča v dolini Dragonje, in kmetje iz gornje Buj-ščšne, ki so voziti z oslički v Piran drva na prodaj. Ko se je pred nekaj leti porušil stari most čez Dragonio, je bila cesta od Kaštela do doline Dragonje popolnoma zaprta. V preteklem letu je ta cesta nekoliko zaživela, ko so asfalti- rali njen ded od Kopra do Šmarij in ko je bil s sodelovanjem Slovenije in Hrvaške postavljen nov in sodoben most čez Dragonjo. Odkar vozi avtobus iz Ruj v Trst zopet skozi Kaštel in Šmarje, je nekoliko zaživel tudi Kaštel. Vendar pa cesta še nima pravega pomena kot pomožna zveza med Trstom, Koprom in hrvaško Istro, ker njen veMiki del ni še obnovljen. Zdaj je na vrsti asfaltiranje ceste Navigrad-Rrtonigla-Buje in s tem postaja aktualnejša cesta Ruje — Kaštel — Dragonja — Šmarje kot logično nadaljevanje ceste Novigrad — Buje. Želeli bi, da bi ta tlel ceste čimprej asfaltirali, s čimer bi dobah še eno cesto v Istro, kar bi pripomoglo, da bi zaživele vasi «v zaledju* tako slovenske kakor hrvaške Istre, ki so ostale ob straoii sodobnih tokov prometa. T. F. ' IllillliSii« 1 S *■ * ' < • • Trgatev na Kontovelu Godard snema film a o palestinski revoluciji Ice »gliari -»Poli — t. »rese — Film financira Al Fatah irentina ggia — x — 1 iventus icenza -gliari - Francoski filmski režiser Jean | in v takih pogojih ni razlogov, ■' 'v' < ' JI si Mm •' LšmJ % •' 1 .....................n...mn...................................................................................................."""""""""" ČLOVEKOVA RAZISKOVANJA VESOLJA IN PLANETOV Sovjetska Luna 16 je pomembnejša pa bo prej pozabljena kot Apollo Važnost avtomatskih sond pri raziskavah - Manj stroškov in manj nevarnosti za človeka - Ladja Venus že leti proti Veneri Potovanje sovjetske avtomatske vesoljske ladje Luna 16 na Mesec nedvomno ne bo ostalo tako v spominu ljudem, kot ameriški podvigi. Toda to potovanje, ki se je zaključilo 24. septembra, ima velik tehnični pomen, čeprav nam ni bilo treba skrbeti za usodo ljudi, nismo mogli poslušati glasov iz vesolja in tudi nikomur ni bilo treba prositi za srečen povratek astronavtov. Na Luni 16 so bili le stroji, ki so avtomatično opravljali svojo nalogo. Vse te podrobnosti so nedvomno okradle podvig njegove barvitosti, toda znanstveni pomen potovanja sovjetske sonde ostane. Sovjetsko raziskovanje vesolja ima pred seboj dva cilja: zgraditi vesoljsko postajo, ki bi krožila okrog Zemlje in raziskati planete našega sončnega sistema in Luno. Le ladje Sojuz, ki naj bi sodelovale pri gradnji vesoljske postaje, so že popeljale ljudi v vesolje. Pri raziskovanju Lune in drugih planetov pa so se Sovjeti vedno raje posluževali avtomatskih sond. Za raziskovanje Meseca so uporabljali sonde Luna in Zond, za Venero pa sonde Ve- Kot smo že dejali, imajo Sojuzi za končni cilj gradnjo vesoljske postaje. Z izstrelitvami teh ladij so začeli leta 1967, toda pod nesrečno zvezdo. Ladja Sojuz, na kateri je bil Vladimir Komarov, in so jo izstrelili 22. aprila 1967, se je raztreščila na Zemlji po 16 krožnih poteh: Komarov je umrl. Že naslednjega leta pa se začne »zlata doba* Sojuzov. Ob koncu oktobra izstrelijo v SZ So n ral juz 3 z enim kozmonavtom in Sojuz 2 brez posadke, da bi realizirali srečanje v vesolju. Januarja 1969 se srečata v vesolju Sojuz 4 in 5, s štirimi člani posadke na krovu. Oktobra 1969 se srečajo v vesolju že tri vesoljske ladje s sedmimi člani posadke in izvršijo v vesolju nekaj vaj. Končno pride na vrsto Sojuz 9, ki poruši ameriški rekord Geminija 7, glede na čas, ki ga preživi v vesolju. Najbolj vame avtomatske sonde sovjetske izdelave so Luna 16. Leta 1959 sq dvakrat poletele na Luno v septembru. Ze oktobra pošljejo na Zemljo prve fotografije skritega dela Lune. Leta 1966 prvič lahno pristanejo na zemeljskem satelitu. Marca leta 1966 se prvič vpeljejo v Lunino krožno pot. Zadnje potovanje sonde Luna je bilo leta 1969, ko je pristal na Luni tudi Apollo 11, toda sonda se raztrešči na Lunini površini. BSi TOREK, 6. OKTOBRA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Klavirske skladbe; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Mandolinski ansambel: 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.45 Orkester Mauriat; 19.10 Preproste stvari; 19.20 Moški zbor iz Jazbin; 19.40 Na vrhu lestvice; 20.00 Šport; 20.35 Opera. TRST 12.10 Plošče; 14 45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.50 Koncert. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14,00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.45 Spored za o-troke; 9.15 Orkester Ninapinta; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10 05 Juke box; 10.30 Zborovsko petje; 10.45 Poslušajmo jih skupaj: 11.15 Operna glasba; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.30 Popevke; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Polke in valčki; 15.30 Mladim poslušalcem; 16.20 Melodije za vsakogar; 16.40 Pesmi s Tržaškega; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije: 17.30 Parada orkestrov; 18.00 Glasba za godala; 18.30 Ritmi za mladino; 19.30 Prenos RL; 22.10 Glasba za vsakogar; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20 00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Spored s Pippom Baudom; 14..00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Spored za mladino; 18.30 Nove plošče; 19.30 Luna park; 20.20 G. Puccini: «Suor Angelica*; 21.20 Solisti lahke glasbe; 22.00 Sedem dni v parlamentu. II. PROGRAM 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Poročila; 9.00 Orkestri; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alt« gradimento; 14.00 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Vreme in glasba; 20.10 Večerno vabilo; 21.00 Nove ital. pesmi; 21.40 Radijska priredba; 22.05 Glasbeni spored; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Srečanje z Verdijem. III. PROGRAM 9.30 Schubert; 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.50 Baročne sonate; 12.20 Operna glasba; 13.05 Medigra; 14.00 Glasba za godala; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. koncert; 17.40 Jazz; 18.45 Anketa o alkoholizmu v Italiji; 19.15 Večerni koncert; 20.15 šest duetov; 21.30 Klavirske skladbe. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek: 8.45 Malipierove simfonije; 9.06 Paga-nini; 9.35 Sodobna ital glasba; 10.00 C. Gounod; 11.00 Medigra; 12.00 Resna glasba; 12.30 Strnjena melodrama; 13.30 Portret avtorja; «A. M. Gretry»; 14.15 Antologija interpretov; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.06 Radijska šola; 9.35 Slovenske narodne; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Šopek stare glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Lepe melodije; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Instrumentalna glasba za mladino; 14.25 Mladinska oddaja; 14.40 Jazz; 15.30 Glasbeni iti term ezzo; 15.40 Christoph Wil-libald Gluck: »Orfej in Evridika*; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Popoldanski koncert; 18.15 V torek na svidenje!; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Pavla Kosca; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra; 21.10 Lahka glasba; 22.15 Jugoslovanska glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki. ITAL. TELEVIZIJA 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 18.15 Spored za otroke; 19.45 Športni dnevnik; 21.00 «Cinque giomi al porto* — drama; 22.00 Sedem dni v parlamentu; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Otroci in mi; 22.15 Vidocq. JUG. TELEVIZIJA 30.00 Poročila; 9.35 TV v SoU; 10.30 Ruščina; 11.00 Osnove splošne Izobrazbe; 14.45 TV v SoU — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.40 Medvedov go-dmjavček; 18.00 Katere pravice Ima otrok? 18.15 Obzornik; 18.30 Ansambel Union; 18.45 Nastop pevke Shirley Bassey; 19.05 O našem govorjeoiju; 19.30 Spolne bolezni niso zatrte; 20.35 Lahka zmaga — poljski film; 22.05 Veliki orkestri, ob koncu poročila. Kapsule Zond, (kar pomeni sonda), so večje kot sonde Luna. Po mnenju mnogih zahodnih znanstvenikov so jih gradili zato, da bi prevažale človeško posadko. V SZ so jih začeli izstreljevati julija leta 1965, ko je Zond 3 fotografirala skrito stran Lune. Zond 5 in 6 sta oktobra 1968 obkrožili naš satelit in se vrnili na Zemljo. Sedaj že dve leti v SZ ne izstreljujejo kapsul Zond. To lahko pomeni, da jih ne bodo več uporabljali. kot tudi, da so izkoristili izkušnje s kapsulami Zond zato, da izpopolnijo sonde Luna. Cilj avtomatičnih naprav Venus je planet Venera. Prvo tako ladjo so izstrelili februarja 1961, toda ta ladja je izgubila zvezo z Zemljo, ko je bila od nje oddaljena sedem milijonov kilometrov in pol. Venus 2, ki so jo izstrelili novembra 1965, je zgrešila planet za 2000 kilometrov. Venus 3, ki je odpotovala v vesolje štiri dni kasneje, se je raztreščila na površini. Venus 4, ki so jo izstrelili junija 1967, pa je lahno pristala na Veneri in oddajala na Zemljo podatke. Maja 1969 sta s padali pristali na Veneri Venus 5 in 6. Končno je zadnja ladja Venus bila izstreljena 17. avgusta letos in bo pristala na planetu čez poldrugi mesec. Luni, sondirala njeno površino, zaprla material v herm stično zapo-to posodo in zopet pristala na Zemlji. Sovjeti so pred tean že dvakrat poskušali to napraviti, toda brez uspeha. Prvič aprila 1968 z Luno 14, drugič pa julija leta 1969 z Luno 15. Luna 14 je odpovedala pred pristankom na Mesecu, Luna 15 pa se je raztreščila na Lunini površini. Sovjetski znanstveniki niso nikoli dali točnih tehničnih podatkov o tej sondi. Toda na risbi, ki jo je objavila Pravda, je videti, da je Luna 16 sestavljena iz dveh delov. Zgornji del, ki je podoben valju, je imel vgrajeno kapsulo, ki se je vrniia na Zemljo, in motor za pristanek na Zemlji. Spodnji del, ki je imel podobo ploščadi s štirimi nogami, pa je služil kot «odskočna deska*. Sveder za vrtanje površine Lune je bil vgrajen v spodnjem delu. Luna 16 je pristala 24. septembra v Kazahstanu ob 7,26, od koder so jo izstrelili 12. septembra. Njen dragoceni tovor je takoj prevzel helikopter in ga izročil znanstvenemu centru. Da bi preprečili stik tovora z zemeljskimi mikroorganizmi, so ga zaprli v velik jeklen valj, ki je bil hermetično zaprt. Na prvi pogled se je zdelo, da je material z Lune podoben pesku; na vrhu je bil čm in rjav proti dnu pa so se bleščali majhni kristali, z močno osvetlitvijo je spremenil barvo v jekleno-sivo z zelenimi niansami. Luna 16 je prva avtomatična vesoljska ladja, ki je pristala na Cela sonda je zelo težka, zaradi tega je bila potrebna za izstrelitev raketo, ki je bila dosti večja od ameriškega Saturna. Pravijo, da so zanjo uporabili novo in silovitejše gorivo. Tudi motor, ki naj bi služil za odhod z Lunine površine, je bil močnejši: motor ameriškega Lema je na primer moral kapsulo le toliko dvigniti, da se je združila z vesoljsko ladjo, motor Lune 16 pa je moral odriniti kapsulo z Lunine površine, jo vključiti v krožno pot okoli našega satelita in jo odriniti proti Zemlji. Vse te operacije je sonda izvršila sama, kajti dva računalnika sta programirala sosiedico operacij. Energijo so sondi dajale sonč- •uiiiHiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiii Mario Menichetti: DONATELLA IL PROFESSORE. Club degli au-tori, Firenze. Giulio Bazini: DA VENEZ1A A. VENEZIA. 1915-18; Tra diario e storia le avventurose vicende di un volontario della grande guerra. Club degli autori — Firenze. Pilade Castelli: ZAINO A TERRA. Club degli autori — Firenze. Rojo de Vida: NEGRO DE MUER-TE. Jester libri. Firenze. MLADIKA avgust . september 1970, Mesečnik. Odgovorni urednik Marij Maver. EST OVEST. Quadrimestrale di studi sulTEst europeo. Anno I, n. 1. 1970. Ed. ISDEE, Trieste. LA DISCUSSIONE. Settimanale politi co culturale fondato da Alcide de Gasperi. 20 settembre 1970. LA FIERA DI GENOVA. Gennaio-giugno 1970. Rivista semestrale di informazione. ZDRAVSTVENI VESTNIK. Glasilo slovenskega zdravništva. September 1970. ne baterije, ki so ss med potjo polnile, tako da so lahko delovale skoraj 26 ur in pol v temi. Potovanje Lune 16 je bilo mnogo manj drago kot podvig Apolla, za katerega so potrošili približno 1250 milijard lir. Izstirelitev avtomatske sonde stane namreč dvajsetino ali največ petdesetino izstrelitve vesoljske ladje s posadko. Sovjetski znanstveniki pa pravijo, da je človek v vesolju, poleg lega. da stane več, tudi neuporaben. »Pravda* je na primer pisala, da je dejstvo, da bi poslali človeka za daljše obdobje na Luno, neprepričljivo. Zaradi tega je bolje uporabljati za popolno proučevanje našega satelita vesoljsko postajo, s katere bi odpotovale avtomatične sonde na Lunino površino. Luc - Godard snema v Palestini film, ki ga financirajo Al Fata-hovi gverilci. Živi v najbolj siromašnem hotelu v Amanu in se trudi, da bi našel način, kako bi svoj talent postavil v službo revolucije. Godard je bil zelo znan v filmskem svetu, dokler je snemal «tradicionalne filme*. Zatem je v njegovem delu nastalo razdobje nekega iskanja ali bolje rečeno iskanja samega sebe. Godard je prepričan marksist-leninist toda ima vedno v sebi živo «uporniško» žilico, tako na ideološkem kakor tudi na poklicnem področju. Godard je že pred nekaj leti prenehal snemati «tradicionalne* filme in prešel na novo obliko, ki je v zahodnonemških deželah dobila ime ^skupinski». V takih filmih ni glavnega igralca in drugih epizodnih vlog temveč sestoji film iz nerežiranega snemanja dogodkov na ulici, na trgih, v kaki bolnišnici, in vsi ti na videz nepovezani dogodki toda vendarle dogodki, ki nekaj prikazujejo, so povezani z obveznim komentarjem, tako da se komentator v filmu največkrat ne vidi. Tak film je bil «Pravica» o dogodkih v ČSSR, rVzhodm veter» in nekateri drugi. Za italijansko televizijo je režiral film *Borba v Italiji», v katerem se prikazuje mlado dekle buržoaz nega porek'a, ki je postala mar ksistlca in se trudi, da bi se o-svobodila svoje razredne ideologije. Konec preteklega leta je potoval med Parizom in Amanom. Snema dolgometražni barvni film o revoluciji fedajinov. Ta film financira Al Fatah. Godard pravi, da je to arabski film, misel, da bi ga snemal, pa mu je prišla po številnih stikih s pdestinskimi revolucionarji. V filmu pa ni govora samo o gverilcih Al Fataha, temveč je to predvsem film o arabskem svetu, ki so ga Francozi dolgo časa kolonizirali, tželim, je dejal Godard, postaviti svoje tehnične izkušnje na razpolago palestinski revoluciji. Naslov filma bo: Metode, misli in dela palestinske revolucije». To bo politični film. Pod političnim filmom razumem to, do ne iščemo senzacionalnih slik, kakor delajo operaterji buržoaznih televizij, temveč bomo skušali napraviti politično analizo palestinske revolucije. Mi smo bili navajeni prikazovati politične prizore, zaradi tega smo še na eksperimentalni stopnji. Na vsak način je namen tega filma pomagati ljudem, ki se borijo na svoji zemlji proti imperializmu, in pokazati novo zvrst filma, kar bo nekaj kot politični manifest. Želim reči, da ne mislimo prikazovati slik, posnetkov, temveč odnose med temi posnetki. V tem postaja ta film političen, ker odnosi, ki jih bomo prikazovali, odražajo politično linijo enotnega poveljstva palestinske revolucije. Potreben je čas, da bi se to izvedlo. Palestinci so v boju ne bi izkoristili časa, ki je za potreben.» «Kinematografija, je nadalj_______ Godard, je eno od področjih, ,gna katerem je imperializem puMentina nejši, toda do sedaj se ni nihče I dolžnost, da se ga tem smislu, oko iiHiiiiiiimiiiiiimfiiiiiiiiimiiiimiiHmiiiifirNiuimmiiiiiiimitttiiiiiiimiiiiiiiiiitimimmiiuiiiiimiimiii NAVDUŠENJE TRC0VCA ARHE010CA SO Pred sto leti odkrili Trojo Heinrieh Schliemann je za to odkritje potrošil svoje premoženje Natanko pred sto leti je Hedn-rich Schliemann odkril ruševine starogrškega mesta Troje. Schliemann je bil po rodu Nemec iz Meklenburga. Že kot otrok se je navduševal za »pokopane kulture*, toda predvsem za starogrške: mikensko in minojsko. Toda za raziskovanje je potreboval veliko denarja. Ker je bil sin revnega pastirja, si je moral denar preskrbeti sam, kot trgovec v carski Rusiji. Delali je v Petrogradu in v Rusiji so ga imenovali za častnega državl.lana zaradi premoženja, kj si ga jv nakopal. Njegovo državljanstvo naj bi nato prehajalo na otroke. Ko je bil star 47 let, je Schliemann vse premoženje prodal, da bi odkril kraje, o katerih govorita Ilijada in Odiseja. Zaradi tega namena si je »zapravil* tudi prvo ženo. ki mu ni hotela slediti na potovanje v Grčijo, ker je menila, kot z njo mnogi znanstveniki iz tistega časa, da je tako potovanje norost. Z dopisnico sd je našel drugo ženo, Grkinjo po rodu, staro šele 18 let in lepo. Ta mu je bila zvesta družica in mu je pomagala pri odkrivanju starih ruševin v Hissariiku, v AnataMji in v Mikenah. Prav v Hissariiku je nekoč bila stara Troja. še vedno ostaja skrivnost način, kako se je Schliemann odločil, da bo trojanske ruševine iskal v Hissariiku, v dobi, ko so ostali znanstveniki trdili, da je Troja bila v gričevnati pokrajini Bu- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Delo bo težavno, toda uspeh bo tem večji. Vaši čustveni podvigi bi se znali slabo končati. BIK (od 21.4. do 20.5.) Če bi se nekoliko potrudili, bi mogli odlično uspeti. Tudi v ljubezenskih zadevah več podjetnosti. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Preveč se vam mudi in zato se vam marsikaj izmuzne iz rok. V družini veliko veselje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Pravilno izberite delo, pa tudi sodelavce. Popolno razumevanje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Edinole s presenečenjem bi znali uspeti. HOROSKOP Nekdo je preveč ponosen. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Trenutni uspeh ni nikak uspeh. To boste šele spoznali. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Branite svoje interese z razumnostjo. Obkrožite se z osebami, katerih iskreno prijateljstvo dobro poznate. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ugodne okoliščine za vsa analitična dela. Nekdo bo v pozitivnem smislu vplival v zvezi z nekim sporom. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne prepletajte svojega privatnega življenja s poslovnimi zadevami. Pazite se pred posledicami muhavosti ljubljene osebe. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neki dober nasvet vam bo pomagal iz zagate. Ne sprejmite nobene pobude, preden se niste nanjo pripra vili. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte naglo odpraviti neki poslovni nesporazum. Na nekem potovanju boste dosegli odličen moralni uspeh. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan je primeren za razpravo o važnih in delikatnih vprašanjih. Skušajte se otresti svoje osamljenosti. narbashi. Dejstvo pa je, da je leta 1870 Schliemann odkril trojanske ruševine, tako da je kopal celo z rokami. Odkril je tloris obzidja. temelje stolpov, vrata, znake velikanskega požara, grobove in ogromno število dragocenih predmetov, ki jih je imenoval Priamov zaklad, po zadnjem trojanskem kralju. Zaradi teh odkritij so kasneje lahko ugotovili, da je Troja še cvetela do leta 1200 pred Kr. Schliemann je nedvomno veliko odkril, toda kar nas najbolj pritegne pri tem človeku, je njegova hrabrost. Svojemu nagnjenju je žrtvoval vse. ker je bil prepričan, da Ilijada in Odiseja nista pravljici, pač pa epski pesnitvi. Veličina tegia trgovca -arheologa pa je tudi v tem, da je znal slediti svoji intuiciji, ki je nam skrivnostna, njemu pa je bila jasna. Najboljši filmi v zadnjih trinajstih letih PARIZ, 5. — Francoski filmski kritiki so izrazili svoje mnenje o najboljših 13 filmih v zadnjih 25 letih. Med temi filmi je kar 5 italijanskih. Ti so: Antonio-nijev «L’avventura», Fellinijeva «8 e mezzo* in »La strada*, Viscon-tijev »Senso* in De Sicov »Ladri di biciclette*. Ostali filmi so: »Citizen Kane* Orsona Wellesa (ZDA). »Contes de la Lune vague apres la pluie* Mizogouchija (Japonska), »Smul-ton Stallet* Ihgmarja Bergmana (Švedska), »Hiroshima mon a-mour* Alaina Renaisa (Francija), »Ivan Grozni* S. M. Eisensteina (SZ), »Lola Montes* Maxa Ophul-sa (Francija-Nemčija), »Viridia-na» Luisa Bunuela (Španija) in «West side story» režiserja Roberta Wisea in Jeroma Robinsa (ZDA). Zanimivo je, da je Fellini navzoč z dvema filmoma, in da Velika Britanija, ki ima filmsko tradicijo, ni navzoča. da je naša dolžnost, da se ga j® služimo v tem smislu, oko remo.» r® ona :se nia IZ UMETNOSTNIH GALI ERIJ? Erasmo Ranucc^orili v Rossonijevi pi riogna Ni to prvič, da podobe pokt jin z razgledi naravnih lepot, _ v. ’ različnih predelov južne Ital v,ce vise v Rossonijevi galeriji, kif ' ™ sedaj nosi novo ime galefimm^, cQuadri d’autore». Se pa tam vič v Trstu s takimi slikami ’ stavlja Erasmo Ranucci, po h du z Gaete, kjer živi in deli iri _ Dvainšestdesetletni mojster je 1 -esela cer samouk. Pišejo pa o njego tsertaa umetnosti razne knjige namenja itanzai zbirateljim slik, med njimi 1 vorno tošnja izdaja znanega Cataloi a , Bolaffi. Ima potemtakem do« ( a občudovalcev. Med te se prištet “ tudi slikar in kritik takega sl na vesa, kot je Domenico Purificd ~ ki se v katalogu te razstave prnana hvalno izraža o stalnosti Ranti cijevega slikanja, saj je temu iAnzaro troval s spodbudno besedo \ I pred mnogimi leti. Očitno je, rirno * (cia se slikar ne peha zajeti v te ___ ke odmeve modnih kapric naprtinaBa ne likavnosti. Morda zato wfl,%tava ka v njih tisti blesk neposrednanta sedanjosti, odmeva pa pritajef^ zvok spominov preživetega. Ztt( ni pa iz vsega velika ljubezen krajev rodne zemlje, ki jih na ka nežno kot prekrite z jutranf0. mi meglicami. Doseže pa to £gIa prozorno tankim nanašanjem tojrm° prenasto sivo premešanih o!jrwt,sese barv in trdimi potezami ščeti«Jn*° stih čopičev, ki prepuščajo pf*na gasto neprekrite rese bele podltiza. ge. Odličnost teh pokrajin z otd ka Ponze, Gaete in bližnjih kdgina jev, je v motni zračnosti losbkzo le pastelu in temperi, ki jo pa d* j seže z obstojnešimi barvami v lju. Če to viša učinek krajin, fp nasprotno, daje roh'o zadimljt_ 1 nost tihožitjem z ribami in MILKO BAMBIČ'Čas« Jtoto REVIJE Izšla je druga številka polju no-znanstvene revije za mladi«1 PIONIR z zelo zanimivo ki jo navajamo: Obedska bar<\cco Zanimivosti, O ladijski govorici i*1^. , nekaj več o ladji, Para je spre* menila svet, Ekspedicija na glav 22.000 let pred n.š., PojdirtT™8 brat, Človeška rasa je zelo mladš<™n Med rumenci in črnci. DioklecijO'^8® nova palača — najznamenitejš^T^ rimska zgradba na jadranski rvrVls' bali, Srebrni jubilej Organizacij*; lnea združenih narodov, Na obisku p>1 pionirjih v Funtani. Med sanjari1'0'*a in resničnostjo. Uspehi jugoslovan^um skega športa, Uganke, Francozno Bevk — 80-letnik. toa ... bese Iglao Zadnja številka NAŠE ŽENE j&to posvečena 30-letnici obstoja reri'|banj je. V uvodnem članku piše Zinti,^Kl Vrščaj-Holy o izhajanju te reuij vori, Treba je znati, Zaboj z0'D‘° igrrče, Dve študentovski sobi, Nt> *f jedilni mizi. Grob — naš malirtll(I svet, Vrt v tem mesecu. NEAPELJ, 5. — Koncertna sezona glasbene akademi je v Neaplju, ki jo vodi Marija Napolitaiio Merimo, se bo začela 2. novembra z repertoarjem Beethovnovih skladb, ki jih bo raa klavir iz- /” vajal Paul Badiura Škod,s. Sodelovali bodo tudi «Wieuer Kamrneif Orchester*. japonski oa-kester tef komorni orkester neapeljske glasbene akademije. Kot solisti bodo nastopili Niki ta Magalov, Geza Anda, Jacques Fevrier, Alain Ne- k veux in Radomori Me muka. ATENE, 5. — Filmska družba «Fox» je v Grčijd ustanovila novo družbo za razpečevanje filmov. Ta družba, ki jo bo vodil , Paul Tsksilianos bo nosila ime B «20th Century Fox Film Distribu- .. tors Hellas* in bo uvažala v Gr- 1 čijo tako filme družbe «Fox» kot j tudi filme drugih producentov. 'ez * * * k RIM, 5. — žirija pete državne ik( nagrade »Lanciano* za dialektal-no poezijo, kj so jo sestavljati Mario Šansone, Ottaviano Gian-nangeli, Biaguo Marin, Giuseppe S] Giuseppe Rosato, Mario Stefarini in Ma- kt rio Nicozzi, je odločila, da pode- iv( li prvo nagrado 500.000 lir delu p, »Scais*. Delo je napisala Novel- . la Cantarutti iz špildmberga v furlanšoini. Dve zlati medalji je P žirija podelila ex aequo Lelu Cjantonu iz Vidma za delo »Fur- z, tune* in Albinu iz Rima za delo ♦Ecco 'a mode?* v lukanskem «( narečju. ,, IZIDI A fiorentina — Verona m pggia — Milan M iter — Roma 0-0 iventus — Bologna 0-0 leenza — Catania 0-0 »gliari - »Lazio 4-2 »poli — Sampdoria 1-0 »rese — Torino 0-0 LESTVICA 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 PRIHODNJE KOLO «ogna - Inter; Cagliari - Vare-p<* . Fiorentina; Milan - ■pot N*®*1«; Napoli - Foggia; Ro-, Italt • vicenza; Torino - Lozio; Ve-• - Juventus. o nza Pdoria V A SKUPINI C LIGE Nov neuspeh Triestine 2B M,' izidi del iri — Atalanta *8cia ~ Palomo enjžtertana ~ Peggina ^‘tanzaro _ Pisa UM IT ~~ Cesena dovt — Arezzo istei *ara — *Massese a sl — Perugia fical ,m° — *Monza >e (#roana — Taranto lant LESTVICA lu rnzaro * i n to M J J u 0-0 1-0 1-1 1-0 1-1 2-1 2-1 1-1 3-1 5-0 ie, *)rn0 te s‘*cia »Polana m«>va [^anta Z< a en i, "3 k sfrlana ro> to P^a n !c#rmo e(ir#nto pr#na ?o<0iz a : o<« fatfgina tosOkzo o (fr r 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 3 3 2 2 2 1 2 1 2 1 0 1 0 0 o o o o o o 3 0 PRIHODNJE KOLO i p/®*20 - Bari; Atalanta - Livor-rnljt lesena - Massese; Como - Ca- ct;et!aro; Novara - Monza; Palermo }rnana; Perugia - Mantova; Pi-IIČ j Casertana; Reggina - Brescia; _____A»to - Modena. A SKUPINA “B IZIDI ^>dova - Derthona cj ifcco — Pro Patria .^»Ibiatese — Legnano ’ ^onfalcone — Trento ii7!irrma — Venezia acia,0¥ereto — Triestina — Verbania .gjSjtessandria — Sottomarina :i o-^riso — Piacenza icijt Unese — Reggiana Pi LESTVICA 2-0 4-2 1-0 0-0 2-0 2-0 0-0 2-1 2-0 0-0 jaffl^va uari-tsandria incttgno tna nese =, «tgiana fiSL L^falcone jaW^5arina Patri« .niso o 'ezia i- 0 10 0 9 0 3 1 10 2 1 3 1 3 0 Še en udarec za Triestino, ki je tudi v Roveretu doživela poraz, čeprav je bil nasprotnik zelo slab in ni pravzaprav storil ničesar, da bi si zagotovil zmago. O kakšni igri s strani gostov sploh ni bilo govora (nihče je ni niti pričakoval), zato pa so se «rdeči» zaprli v obrambo in so skušali le na sredini igrišča zajeziti naval domačinov. V zadnjem trenutku je Pisonu zmanjkal Ridolfi, ki bi s svojo izkušenostjo lahko pomagal veznim igralcem, in to ker ga vodstvo namerava prodati in ga zato do novembra ne sme uporabljati. Pison, ki je bil zato morda še bolj razburjen kot običajno, je tako zopet poslal na igrišče nepopolno moštvo, v katerem se je znova prikazal Rakar. Ta pa je zaradi nerazpoloženih Tumiattija in Fregonese-ja zopet povsem popustil. Edina nevarna strela je izvedel Del Piccolo (seveda sta bila to prosta strela), v ostalem pa so pobudo obdržali domačini, 'd so z Aldijem, Rigonijem in Nardellom skušali prebiti tržaško obrambo. Kljub vsemu pa bi se tekma le končala neodločeno (ker so branilci dobro opravili svoje delo) ko bi tudi Chendi ne priskočil Roveretu na pomoč. V 17. min. drugega polčasa je Ri-goni izvedel podajo, ki bi morala postati plen tržaškega vratarja; napadalcev ni bilo r.a vidiku, zato pa si je Chendi dovolil nepotreben prijem, ki se je spremenil v najbolj neumesten avtogol. To se je zgodilo, ko je Rovereto praktično že zgubil upanje, da bi si zagotovil zmago, nepričakovani uspeh: pa mu je vlil novega poguma. Tako je padel še drugi gol (in tudi tokrat bi Chendi lahko bolje posredoval). ROVERETO — TRIESTINA 2:0 (0:0) ROVERETO: Cantagallo, Borel- li, Bacchini; Taddei, Battiston, Nar-dello; Rigoni, Tumburus, Aldi Mo-ioli, Vendrame. 12 Muraro, 13. A-bate. TRIESTINA: Chendi, Martinelli; D’Eri; Del Piccolo, Marcolini, Pestrim Tumiatti, Moretti, Fregone-se, Scala, Rakar. 1 D’Ambrogio, 13 Braico. SODNIK: Perissinotto (Benetke). STRELCA: v 62. minuti Rigotto, v 89. min. Aldi. slavili zmago. Prva ekipa Primorja je premagala Breg s 3:0 (0:0), Primorje B pa je odpravilo Olimpijo iz Gabrovca z 2:1 (0:0). Padova in Alessandria sta z zmagama na tujem potrdili svoje vodilno mesto in se odtrgali od ostalih. Kaže, da sta ti moštvi trenutno res najbolj v formi, preseneča pa predvsem podvig druge, ki je točki osvojila na negostoljubnem i-grišču Sottomarine. Najzanimivejša tekma kola je bila na vsak način v Vidmu. Tam sta se srečala edi- Na sestanku nogometnih društev v Trstu so sinoči sporočili, da se je za letošnje prvenstvo 3. amaterske lige prijavilo 31 moštev. Zaradi velikega števila prijavljenih so vsa moštva razdelili v tri skupine, v katerih bodo med drugimi igrali: SKUPINA N: Devin - štivan, Vesna B, Union; SKUPINA O: Primorje B, Zarja, Breg. Olimpija; SKUPINA P: Primorec. Sestava skupine je poluradna in morda bo prišlo v prihodnjih dneh do manjših sprememb. B. R. Bor premagal CRDA v okviru predprvenstvenega turnirja V okviru predprvenstvenega turnirja, ki ga organizira tržaška CR DA je bila sinoči tekma med Borom in prirediteljem. Po precej zanimivi igri Je zmaga šla Borovim igralcem, ki so pokazali boljšo in bolj zrelo odbojko. Posebno so se izkazali v vrstah Bora kapetan in trener Sergij Veljak, Petelin in mladi Kodrič, ki je bil zelo dober v podajah pod mrežo in je tudi rešil nekaj zelo nevarnih žog. Kapetan Veljak je bil v napadu res nezadržen, njegove močno tolčene žoge so bile za nasprotno obrambo prava kazen. Izid; Bor - CRDA 3:0 (15:11, 15:9, 15:13) V NEDELJSKEM TEKMOVANJU ZA KRAŠKI POKAL V ZGONIKU Sava zmagala v odbojki Triglav v namiznem tenisu Presenetljiva zmaga Krasa nad drugoligašem Libertasom Mednarodni športni praznik, ki ga je v nedeljo organiziral športni krožek Kras iz zgoniške občine, je doživel velik uspeh. Tako odbojkarski kot namiznoteniški turnir sta se odvijala kakovostno in agoni-stično na zelo visoki ravni. Krasno vreme pa je organizatorjem omogočilo, da so brez zastojev izpeljali prereditev do kraja. NAMIZNI TENIS Mednarodnega namiznoteniškega turnirja za mladinke, ki se je odvijal v prostorih zgoniškega otro- liilillllliiiiiiiiiliiiiiiiiiliiii,11111111111111111111111,n,lm,mlllmil„illl|)||||||)|||||||)||||||||||||||M||||||)|||||)|)|||||||||||||||||||||||||||||||)|||| NA ODBOJKARSKEM TURNIRJU ŠD POLET NA OPČINAH Moški: Goričani najboljši Zenske: presenetljiva Zarja Odbojkarski turnir Poleta na Opči- REZULTATI nah je dosegal poln uspeh. To je HOŠKI: bila prava revija zamejske sloveti- Izločilne tekme: ske odbojke, na kateri smo vide- 01ympia — Primorec li pri delu skoraj vse, kar premoremo v tem športu, saj so bila pri- na favorita, ki do sedaj nista popolnoma razočarala: Udinese in .Reggiana. Lanski drugoligaš je s svojo izkušenostjo odščipnil- furlanskemu moštvu zelo dragoceno točko, neodločen izid pa je pravzaprav dal tudi domačinom možnost, da se ne oddaljijo od vrha. V drugem polčasu je nastopil v videmskih vrstah tudi Galeone, ki bi v resnici moral biti član Triestine. Prve znake prebujenja sta pokazala Treviso in Lecco, ki sta končno prišla do zmage. Lecco, ki v prvih treh kolih ni dosegel nobenega gola, je tokrat odpravil trdoživo Pro Patrio z visokim izidom 4:2 in je končno našel v Goffiju ostrostrelca prejšnjih let. Težje delo je imel Treviso, ki pa je le odpravil drugega psevdofavorita, Piacenzo. Sicer pa: zdaj ena, zdaj druga, vse te ekipe zmagujejo, medtem ko se je položaj Triestine že zelo zresnil. Ostala je osamljena na zadnjem mestu, pred njo pa so Derthona in Legnano, da ne govorimo o Monfalconeju, kd je tudi letos startal le zaradi požrtvovalnosti nekaterih zasebnikov in s povsem pomlajenim moštvom (igralce je dobil iz lastnih mladinskih moštev) in je kljub temu že osvojil 4 točke (nedeljski 0:0 s Trentom sicer ni zadovoljil navijačev). m.. prihodnje kolo ic^r*SSandria . Treviso; Padova - ..•tna *a ' ireviso; rauova - p,n®* Piacenza - Sottomarina, Za * Patria D-------«■- ""k. —•" ' Parma; Reggiana - Se-Solhlatese - Monfalcone; »m Vo " lJdinese; Triestina - Lec-/jrihoneZia * Rovere‘°; Verbania U. K. PRIJATELJSKI NOGOMET Dve zmagi Primorja Proseški nogometaši so v nedeljo odigrali na Proseku dve prijateljski tekmi in v obeh so šotna vsa zamejska moštva. Posamezne tekme so potrdile predvsem to, da odbojka pri nas še vedno napreduje, in to ne le količinsko, ampak tudi kakovostno. To je bilo opaziti tako pri moških, kot pri ženskah. Pri moških so se izkazali zlasti Goričani, ki so zasedli obe najboljši mesti, poleg tega pa so pokazali tudi borbeno in tehnično veljavno igro, zlasti O-limpija. Pri dekletih je po tem turnirju že povsem očitno, da se je klub «treh velurih* povečal še za enega člana. Zarja je z izredno racionalno igro, v kateri je izkoristila vse svoje odlike (pa tudi vse napake nasprotnikov) nepričakovano zasedla prvo mesto, presenetila pa je predvsem z gladko zmago nad Borom, kateremu je v drugem setu celo «dovolila» osvojiti eno samo točko. Turnir je kot celota pokazal, da so praktično vse ekipe šele v začetnem obdobju priprav (razen morda Zarje), vendar pa imajo za ta čas že kar dober nastavek, na katerega bo mogoče uspešno graditi potrebno madstrešje*. Turnir je uspel zelo dobro tudi organizacijsko, tekme so se odvijale brez zamud,., ob...koncu pa je bila manjša slovesnost, med katero so nagradili najboljša društva, predsednik Poleta Egon Kraus pa je med drugim dejal naslednje: «Ta turnir slovenskih odbojkarskih društev v zamejstvu je openski Polet priredil zato, da bi pred začetkom sezone pomerili svoje sile in pregledali našo pripravljenost za bodoča tekmovanja v okviru raznih prvenstev. Uspeh turnirja je bil več kot zadovoljiv, saj so se našemu vabilu odzvala vsa društva, razen moške ekipe Bora, Mladosti in Krasa, ki pa je bil danes zaposlen z drugim turnirjem. Turnir je tudi pokazal, da so mnoge ekipe že dobro pripravljene za bodoča srečanja, zato lahko predvidevamo, da se bodo v tej sezoni uspešno uveljavile in častno zastopale barve slovenskih športnih društev v zamejstvu, ki so si zlasti na področju odbojke že v preteklosti ustvarila upravičen sloves. Le mimogrede naj še omenim, da se je tega turnirja udeležilo II ženskih in 6 moških ekip, ki so skupno odigrale 16 tekem. Posebno nam je drago, da lahko med nami pozdravimo tudi športnike z Goriškega, ki so bili tokrat prvič na našem igrišču. Naša želja je, da bi v okviru našega športnega dne ob zaključku sezone 1970-71 priredili podoben turnir, da bi pregledali izkušnje in uspehe, ki si jih bodo ekipe pridobile v času ki je pred nami. Zato upamo, da se boste tudi tedaj odzvali našemu vabilu tako polnoštevilno, kot sedaj.* (15:9, 15:1) Polet — Gaja ;15:12, 15:9) Breg — Dom Gorica (12:15, 11:15) Finalne tekme: 01ympia — Dom Gorica (15:13, 15:10) 01ympia — Polet (15:10, 15:13) Polet — Dom Gorica (13:15, 15:9, 10:15) Lestvica: 1. 01ympia 4 2. Dom Gorica 2 3. Polet 0 ŽENSKE: 2:0 2:0 2:0 Izločilne tekme: E_r — Gaja (15:2, 15:7) 2:0 Primorec — Sokol (9:15, 6:15) 0:2 Polet — Zarja ( :1§, 2:15) 0:2 Breg — Dom Gorica (15:7, 15:4) Finalne tekme: 2:0 Bor — Sokol (15:8, 15:6) 2:0 Bor — Zarja (8:15, 1:15) 0:2 Sokol — Breg (15:8, 16:14) 2:0 Bor — Breg (15:10, 13:15, 15:11) 2:1 Zarja — Sokol (1:15, 15:10, 15:13) 2:1 Zarja — Breg (7:15, 15:8, 11:15) 1:2 Lestvica: 1. Zarja 4 (seti 5:3) 2. Bor 4 (seti 4:3) 3. Sokol 2 (seti 3:4) 4. Breg 2 (seti 3:5) Pokale, ki so jih darovali Primorski dnevnik (2), Delo, Novi list, SKGZ in Polet so prejele prve tri ekipe v vsaki skupini. NOGOMET V zahodni conski ligi Goriški derbi neodločen Igrišče v športnem parku. Gledalcev 1000. Sodnik Bertok (Koper). Prvenstvena nogometna tekma med domačo ekipo in moštvom Adriije iz Mirna je privabila na stadion rekordno število gledalcev ki so bučno navijali tako za eno kot za drugo moštvo. N. GORICA — ADRIA (Miren) 0:0 NOVA GORICA: Milvič Kogoj, Žižmond, Krajnik, Benedetič, Peršo-Ija (Bučan), Cigoj, Leban, Lktten-der, Korpar (Klanjšček). ADRIJA: Fratnik, Bitežnik, Mar-vin, Frančeškin I, Cotič, Frančeškin II, Saksida, Ivčev, Petrovič, Piščanec, Uršič (Rebec). Tekma je že takoj v začetku začela s silovitim tempom i i napadalci obeh moštev so kar tekmovali, kdo bo bolj nespreten pri strelih na vrata. Žoga je bila kot zakleta, saj ni in ni hotela v mrežo. V 35 minuti pa je odlični sodnik iz Kopra dosodil 11-metrovko za goste. Nespretni Piščanec pa je strel poslal visoko preko vrat v out. Sledil je silovit protinapad domačinov in Cigoj ter Peršolja sta zgrešila prazna vrata. Igra se je nato umirila ter postajala enakovredna, čeprav lahko trdimo, da so imeli domačini rahlo terensko premoč, le tega niso znali izkoristiti. Gostje so proti koncu zaigrali veliko bolje- in so nekajkrat nevarno ogrozili vrata domačinov, katere je danes odlično varoval Milvič. V domačem moštvu ie med tem prišlo do sprememb in sta v igro vstopila Bučan in Klanjšček, a kljub temu je rezultat ostal nespremenjen. Tik pred koncem pa se je še poškodoval domači napada lec Korpar, katerega so morali odpeljati v bolnišnico. Gostje so nato krenili z vsemi silami v napad, a solidna obramba domačinov ni dopustila nobenih presenečenj, tako da je končni rezultat realen glede na prikazano igro obeh enajsteric. Ob koncu moramo pohvaliti še igralce, in sicer vratarja Fratnika ter Petroviča pri gostih, dočim je bil pri domačih najboljši Hlede. V predtemki pa so mladinci Nove Gorice premagali Adrijo z rezultatom 5:2 (1:2). , Rajmund Kolenc Fiorentina — Verona Foggia — Milan Inter — Roma Juventus — Bologna Vicenza — Catania Lazio — Cagliari Sampdoria — Napoli Varese — Torino Bari — Atalanta Casertana — Reggina Modena — Perugia Udinese — Reggiana Spal — Genoa KVOTE 13 - 2.253.800 Ur X X X X X 2 2 X X X X X X 12 - 169.200 » 2. - 3. - 4. — 1. Sassafras 2. Nijinsky 1. Amyot 2. Admiral WUUams 1. Ricchi 2. Daura 1. Iagar 2. Dragud 1. Parato 2. Cabochard 1. Caronte 2. Forese KVOTE 12 - 8.128.646 lir 11 - 325.145 » 10 - 22.088 » 5. - 6. - škega vrtca, so se udeležile ekipe ljubljanske Olimpije, kranjskega Triglava, tržaškega ARAC in domačega Krasa. Po predvidevanjih sta se obe polfinalni tekmi zaključili z gladkima zmagama obeh moštev iz Slovenije, ki sta odpravili Kras in ARAC s čistim 5:0. Kljub temu so krasovke ugodno presenetile, saj sta šircova in Miličeva iztrgali Zakojčevi iz Kranja po en set. Sledil je pričakovani spopad za tretje mesto med domačimi dekleti in predstavnicami ARAC. Krasove mladinke so premagale svoje nasprotnice z izidom 5:2, kar jasno odraža velik talent in perspektivnost igralk v belordečih dresih. Miličeva je bila za svoje nasprotnice nedosegljiva in je odnesla tri gladke zmage. Presenečenje dneva pa je pripravila Kobalova, ki je v zadnjih mesecih občutno izboljšala svojo tehniko. Zatem sta se spoprijeli moštvi Olimpije in Triglava za prvo mesto. Prikazana igra je bila res odlična in je bila za številno občinstvo prava poslastica. Proti pričakovanju so gladko in zasluženo zmagale mladinke iz Kranja, ki so odpravile svoje tradicionalne ljubljanske nasprotnice s 5:2. Sledil je zaključni nagovor Frasovega predsednika Borisa Simone-te, ki se je zahvalil vsem nastopajočim ekipam, medtem ko je tajnik Vojko Kocman podelil nagrade vsem ekipam in sicer: Za 1. mesto je Triglav iz Kranja prejel Kraški pokal, ki ga je dala na razpolago zgoniška občinska uprava. Drugouvrščena ekipa Olimpije je osvojila pokal odbora SŠI. Kras je za 3. mesto dobil pokal Primorskega dnevnika, medtem ko je zadnjeuvrščena ekipa ARAC prejela darilo tvrdke Coca-Cola. Postave moštev: OLIMPIJA: Sonja Verstovšek, Tadeja Kalan in Zdenka Starc. TRIGLAV: Zakojč Zdenka, Darinka Žerovnik in Nada Jakopin. KRAS: Sonja Milič, Vilma Širca in Darja Kobal. ARAC: Gabriela Mocchiut, Flavia Hauser in Anamarija Prezzi. Izidi: Olimpija — ARAC 5:0 Verstovšek - Hauser 2:0 (15, 10) Kalan - Mocchiut 2:0 (11, 4) Starc - Prezzi 2:0 (16, 14) Kalan -Hauser 2:0 (9, 8) Verstovšek - Prezzi 2:0 (7, 10) Triglav — Krat 5:0 Zakojč - Širca 2:1 (-19, 13, 11) Žerovnik - Milič 2:0 (19, 17) Jakopin - Kobal 2:0 (8, 8) Zakojč - Milič 2:1 (-17, 15. 15) Jakopin - Širca 2:0 (8, 10) Kras — ARAC 5:2 Širca - Mocchiut 0:2 (-17, -16) Milič Kobal Milič Širca Kobal Milič Huser 2:0 (15, 14) - Prezzi 2:0 (-20, 14, 23) Mocchiut 2:0 (14, 8) Prezzi 2:1 (8, -14, 18) - Hauser 0:2 (-16, -11) Prezzi 2:0 (19, 8) Triglav — Olimpija 5:2 Jakopin . Kalan 2:1 (-14, 17, 22) Žerovnik - Starc 2:0 (9, 19) Zakojč - Verstovšek 0:2 (-15, -14) Žerovnik - Kalan 1:2 (-24, 15, -19) Jakopin - Verstovšek 2:1 (21, -18 ,19) Zakojč - Starc 2:0 (10, 16) Žerovnik - Verstovšek 2:0 (15, 14) KONČNA LESTVICA: 1. 2. 3. 4. Triglav (Kranj) Olimpija (Ljubljana) Krat (Zgonik) ARAC (Trst) ODBOJKA V popoldanskih urah je na zgoni-škem odprtem igrišču bal odbojkarski turnir z udeležbo šesterk Save iz Črnuč, tržaškega Liberta-sa in domačega Krasa. Lepo sončno vreme je privabilo ob rob zgo- niškega igrišča veliko število občinstva, ki je lahko sledilo zelo borbenim tekmam in je tako v celoti prišlo na svoj račun. Turnir se je zaradi odpovedi Kamnika in šester-ke CRDA odvijal po sistemu cvsak z vsakim*. Zmaga je povsem zasluženo pripadla gostom iz Črnuč, ki so se izkazali kot zelo homogeno in žilavo moštvo. V prvi tekmi dneva je šesterka Save odpravila domači Kras s 3:0. Kljub navidez lahki zmagi, so se morali čmučani pošteno potruditi, da so ugnali nadobudne domače odbojkarje. V prvem setu je Sava prevladovala, v drugem nizu pa so se gostje uveljavili šele v zaključnih potezah (16:14). Tretji set je potekal v znamenju premoči domačega Krasa, ki je vodil celo s 14:7, toda zaradi pretirane statičnosti in neborbenosti so predstavniki zgoniške občine nerazumljivo dopustili, da jih je nasprotnik dohitel in celo prehitel 17:15. Srečanje med Savo in Libertasom je navdušilo publiko, saj sta si bili šesterici zelo enakovredni. Liber-tas je osvojil prvi set, čmučani pa drugega in tretjega. Četrti niz je potekal v znamenju premoči tržaškega moštva, ki je vodilo že s 14:10 in je vse kazalo, da bo treba odigrati še peti set. Vendar pa je Sava vztrajala do konca in nanizala 6 zaporednih točk. S to zmago so si gostje iz Slovenije matematično zagotovili «6. kraški pokal*. V tekmi med poražencema je veljal Libertas za absolutnega favorita. Vendar pa so krasovci poskrbeli za pravo senzacijo, saj so v samih štirih setih zasluženo porazili tržaškega drugoligaša. V teku tega srečanja je navdušenje občinstva (tek mi je sledilo kakih 300 oseb) doseglo svoj višek: vsi so hrupno navijali za domače barve in večina m mogla verjeti svojim očem, da je Kras s pestro igro in z neverjetno lahkoto ugnal svojega nasprotnika. Skrivnost Frasovega uspeha tiči v vel i ki borbenosti in gibčnosti vseh igralcev (morda zaradi mraza . ..). S tehničnega vidika je Kras pokazal duhovito igro in Libertasovi' i-gralci niso mogli na noben način zajeziti neubranljivih napadov domačega moštva. Pot, kn jo je izbrala krasova šesterka pod vodstvom prof. Franka Drasiča je res odlična in tudi v C ligi bi moral Kras nuditi veliko zadoščenj svojim zvestim navijačem. Ob zaključku se je Boris Simone-ta zahvalil vsem prisotnim, Vojko Kocman pa je podelil nagrade, ki jih je organizator takole porazdelil: 6. kraški pokal zgoniške občinske uprave — šesterici Save iz čmuč; pokal SKGZ — šesterici Krasa; pokal Primorskega dnevnika -šesterici Libertasa. Postave nastonaiočih moštev: SAVA - ČRNUČE: Škofič, M. 'n N. Kumer, Jakšvč, Lakner, Rotar, Kaizer in Lampe. KRAS: Drasič, Guštin, Simoneta, L. in M. Budin, Persinger, Škrk, L. in R. Milič. LIBERTAS: A. in G. Frison, Germani, Puzzi, Giacomelli, Micalli, Morosi in Borretti. SODNIKI: Fachettin, Callin, Pa dovani in D’Anna. Izidi: Sava - Kras 3:0 (15:8, 16:14, 17:15) Sava - Libertas 3:1 (13:15, 15:11, 15:10, 16:14) Kras - Libertas 3:1 (15:13, 15:9, 11:15, 15:13) Končna lestvica: 1. SAVA ČRNUČE 2. KRAS ZGONIK 3. LIBERTAS TRST Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA IZIDI Borac — Vojvodina 1:1 Crvena zvezda — Velež 2:1 Bor — Željezničar 1:1 Hajduk — Radnički (K) 5:0 Partizan — Sloboda 2:1 Olimpija — Beograd 3:0 Čelik — Radnički (N) 4:1 Maribor — Crvenka 1:0 LESTVICA Partizan 9 6 3 0 14:1 15 Hajduk 8 4 4 0 14:5 12 Velež 9 5 2 2 15:8 12 Radnički (K) 9 5 2 2 18:9 12 Sarajevo 9 4 3 2 14:11 11 Crv. zvezda 9 3 4 2 11:9 10 Vojvodina 9 3 3 3 10:9 9 Dinamo 9 3 3 3 9:8 9 Željezničar 9 3 3 3 10:10 9 Radnički (N) 9 4 1 4 13:14 9 Olimpija 9 3 2 4 11:11 3 Čelik 9 3 2 4 11:12 8 Beograd 8 3 1 4 14:16 7 Borac 9 2 3 4 11:15 7 Maribor 9 3 1 5 8:12 7 Crvenka 9 3 1 5 8:12 7 Sloboda 9 0 4 5 4:10 4 Bor 9 1 2 6 9:20 4 PRIHODNJE KOLO: Vojvodina- Crvenka; Radničkii (N) - Maribor; Dinamo - Sarajevo; Beograd - Čelik; Sloboda - Olimpija; Radnički (K) - Partizan; Željezničar - Hajduk; Velež - Bor; Borac - Crvena zvezda. 2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD IZIDI Drevi ob 21. uri se bosta v telovadnici Zandonai srečali šesterici Krasa in Libertasa v okviru predprvenstvenega turnirja. Tekma bo zelo zanimiva, saj bodo krasovci morali dokazati, da niso v nedeljo v Zgoniku le slučajno premagali tržaškega drugoligaša. - bs - Jedinstvo (Z) — Ljubljana 2:3 Zagreb — Orijent 3:0 Mura — Trešnjevka 0:2 Varteks — Split 1:2 Šibenik — Metalac 1:0 Rijeka — Rovinj 1:2 LESTVICA Šibenik 8 4 3 1 13:7 11 Split 7 4 2 1 16:4 10 Rudar 6 5 0 1 10:3 10 Varteks 7 4 1 2 15:5 9 Rijeka 7 4 1 2 14:6 9 Ljubljana 7 3 3 1 10:6 9 Karlovac 7 3 2 2 10:8 8 Železničar 7 3 2 2 7:5 8 Orijent 7 3 2 2 10:12 8 Zagreb 7 3 1 3 9:9 7 Rovinj 7 3 1 3 6:7 7 Mura 7 2 2 3 6:9 8 Trešnjevka 8 2 1 5 7:15 4 Metalac 7 1 1 5 6:17 3 Jedinstvo (Z) 7 1 0 6 4:18 2 Jedinstvo (B) 6 0 2 PRIHODNJE KOLO: 4 5:17 2 Zagreb - Ljubljana; Mura - Orijent; Železničar - Trešnjevka; Jedinstvo (B) -Split; Jedinstvo (Z) - Metalac; Var-teks - Rovinj; Karlovac in Rijeka sta prosta. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI Drava — Celje - Kladivar Kovinar — Rudar Nafta — Branik Izola — Aluminij Ilirija — Triglav Slavija — Svoboda LESTVICA 2:1 1:4 2:1 1:2 0:0 1:1 Aluminij Nafta Celje-Kladivar 6 3 1 2 16:13 6 2 4 0 10:5 6 3 2 1 11:8 Triglav Svoboda Izola Drava Rudar Slavija Ilirija Branik Kovinar 6 2 3 1 12:9 6 2 3 1 11:9 6 2 2 2 10:10 6 2 2 2 10:10 6 13 2 10:9 6 13 2 6X32 7:8 4:6 6 13 2 13:16 5:16 6 114 PRIHODNJE KOLO: Svoboda -Drava; Triglav - Slavija: Alumimj-Ilirija; Branik - Izola; Rudar - Nafta; Celje-Kladivar - Kovinar. ZAHODNA CONSKA LIGA IZIDI Tabor — Usnjar Zagorje — Koper Nova Gorica — Adria Hrastnik — Piran Tržič — Tolmin Bela Krajina — LTH LESTVICA 1:3 0:4 0:0 1:3 4:2 1:0 Koper Tržič Hrastnik Tolmin Adria Usnjar B. Krajina N. Gorica Piran Zagorje LTH Tabor 6 5 0 1 15:3 10 6411 14:13 9 6 3 12 16:6 6 3 12 11:8 7 6 2 2 2 11:7 6 6 3 0 3 12:10 6 6 14 1 10:9 6 6060 13:13 6 6222 10:11 6 6 2 1 3 8:17 5 6 114 8:12 3 6 0 0 6 2:21 0 PRIHODNJE KOLO: LTH - Tabor; Tolmin B. Krajina; Piran - Tr Žič; Adria - Hrastnik; Koper - Nova Gorica; Usnjar - Zagorje. Mladen OLJAČAi KOI AR A strop. Ničesar ni videl, samo poslušaj je. Zdelo se mu je, da se udeležuje lastnega pogreba. Krepko je držal revolver In ponavljal kot dijak, ki se uči nalogo; «Ko se prikaže svetloba, se bom ustrelil v glavo.» Prevedel: Severin Šali S« rp ne . f0 b° torej konec. Z enim samim strelam bo odšla v grob p- , ®trast, vse sanje, vsa upanja. Končal bo neslavno in bedno ;r- erv v precepu. Mar bo končal tako, on, Josip Mažar šoša, ot . Je tako rad ponavljal, kako se upira viharju In poje o |ezur • ------- -mju drznih? Kje je ta vihar, kje je ta pogum? Biti pri-»nje - - - - ne iit'en v "robu, ki si sl ga bil Izkopal tako rekoč z lastno ,1- ' °' htar je to hrabrost, mar je to pogum, mar je to slava? lli ^°bnela so polena. o* S telesom bodo v grobu ostale tudi sanje o zmagi, sanje ^Premembi človeškega rodu, sanje o prihodnosti, ki sd Jo Je a- ko vroče želel in si Jo slikovito predstavljal. Zlom fašdzma, lu ^01uclja, socializem, človeška solidarnost ln bratstvo in neki »1- 'v Svet, brez krivic, trpljenja, solz, krvi in nesreč — mar se v ' vse to razpršilo kot grudica pene na razburkanem morju je Pogoltnih valovih? £ Mar bo od vsega ostalo samo telo, prerešetano ln morda |q nroH tnHmi _ c var j eno pred tujimi škornji? n M Tako se je vpraševal skrhan, ko so mu nad glavo bobnela Hana- Zbogom, mati, zbogom, Vukica! Uprl Je pogled v Sklanjala se je nad vozom, na katerem je ležal ranjenec; ponujala mu je roke in ga tolažila. «Zakaj so nas pustili?« je vprašal. «Mar smo se za to borili? Da nas pustijo?« «Pomlri se, Rajko,« Je rekla. «Prišli bodo tovariši.« «Nlhče ne bo prišel, vse Je končano,« Je rekel Rajko. «Vstatl moram in reševati samega sebe.« «Kako boš ranjen vstal?« «Moram... Vsi bežijo, pa bom tudi Jaz...« «Toda tl si hudo ranjen.« «če tl po pravici povem, Emira, jaz pravzaprav niti nisem ranjen,« je rekel Rajko In skočil z voza. Visok, zmečkan in razmršen Je bil podoben strašilu. «Ce tl po pravici povem, Jaz nisem ranjen. Tistega dne, med jurišem, sem padel ln se malce opraskal. Kri je brizgnila, jaz pa sem zajavkal. Strpali ste me na nosilnico In odnesli na Vitlovsko, v bolnišnico, ko pa ste me že prinesli tja, se nisem več hotel vrniti na bojišče. Hotel sem se malce oddahniti.# Razmikal je praprot In korakal skozi goščo. «želel sem se spočiti in posušiti. Nisem se, pri moji veri, naveličal ne topništva ne letalstva, temveč dežja. Dež me Je ubil. Sleherni dan in sleherno noč dež ln dež, sam hudič naj ga vzame! Ploha za ploho, mi pa brez strehe. Prvega dne sem še nekako potrpel. Ležali smo na postojanki ln dežek je začel; kapljica za kapljico, potem pa se Je ulilo. Začel nas je bičati kot bič. Zmočil ml je Mce pa čepico ln lase. Začel J« liti po vratu, po ledjih, po hrbtenici, vse tja do spodnjih hlač, pa še niže, spredaj ln zadaj, kot da sem se polulal. Bil sem moker in nisem se več posušil. Cele dneve pod plohami. Bil sem moker, moker, potem pa je prekipelo...« »Simuliral si?« »Zaradi dežja.« «Zaradi dežja,# je ponovil Rajko «Ne zaradi sovražnika, pri moji veri. Poserjem se na sovražnika. Dež mi je zagrenil življenje. Nisem mogel trpeti, da ml lije po vratu, pa sem se izvlekel zato, da bi se posušil pod streho. Spočil sem se prelepo, pa tudi najedel, ker imajo ranjenci boljšo hrano; ko pa so nas pognali na bojišče, v preboj, sem razmišljal, kaj naj bi storil: vstal ln odšel v četo ali pa ostal na nosilnici, da bi ne hodil peš in da bi me noeill? Daj, sem si rekel, na voz, pa naj te vozijoI Nisi bedak, dovolj si pešačili« «Ne verjetnem ti, Rajko. Vendar sl ranjen.« «Po pravici povedano, res me je nekaj udarilo po glavi. Kri je brizgnila. Ko se je začelo streljanje, me je udaril neki hudič: kamen, bet, travnata ruša, kreola, ali kaj. Nekaj me je ošinilo. Kri je brizgnila, jaz pa sem zastokal, kot da izgubljam oči. Želel sem si, da bi prišli čimprej in me odnesli pod streho, da bi ne bil premočen. Vedel sem, da ranjenci žive po bajtah, pod streho, pa sem si želel, da bi me čimprej odnesli tja, da bi se posušil in najedel.« «Vedno sl bil vražji,« Je refcla Emira. Vstopila Je ln prisluškovala. «Ald ostaneva sama ali naj koga počakava?« «BolJe je, če greva sama,« je rekel Rajko. «Oruča se težje giblje ln laže pade v past. Zdaj Je najpametneje, če gre človek sam.« «Ali me hočeš zapustiti?« «Ti mene nisi zapustila, zato tudi jaz tebe ne bom,» Je rekel Rajko, ((Medtem ko sem ležal na vozu, sem videl, kakšen ' kdo je: mimo so šli tudi najboljši tovariši, ti pa si ostala. Vedel sem, da me ne boš zapustila.« «Toda kam naj greva?« ((Umikala se bova, ko pa nama bo vsega dovolj, se bova zavlekla v jarek, praprot ali med robidovje.« ((Lahko se povzpneva tudi na prvo drevo,« je rekla Emira. «Ti kar splezaj, jaz že ne bom. Jaz sem že pred vojno splezal na češnjo, da bi nabral češnje z vrha, najzrelejše in najslajše, ki navadno ostanejo pticam. Tako sem začel plezati gor, proti vrhu, po čedalje tanjših In tanjših vejah, dokler neka veja ni počila ln sem telebnil na tla. Obe roki sem si polomil. Od takrat ne plezam več na drevje. Nisem neumen, da bi se ubil.« »Lahko se »krijeva tudi v suho listje.« «Bova že videla. Ali imaš kruha?« «Imam,» je rekla Emira. ((Polovico pogače. Ženske so jo prinesle ranjencem. Vzela sem, da bi ne ostala v bajti. Ce bi je ne vzela, bi ostala tam.« «Kar dobro je, da si vzela pogačo s seboj,« je rekel Rajko. «Jaz pa imam žganje.« «Odkod žganje?« ((Prihranil sem sd ga za črne dnd,» se je nasmejal Rajko in potresel čutarico. uče bom moral umreti, bom popil požirek pred sodnim dnevom. Tudi zate ga Je. Aid hočeš?« »Kasneje,« je rekla Emira. Pomikala sta se med debli. Gozd je dišal po smoli trhlem listju in vlažnem rastlinju. Mrko so molčali bori z mogočnimi krošnjami. Zdelo se je, da vejevje visi v megli, nad zemljo. Na posameznih mestih se je skozi listje v zlatih pramenih prebijalo sonce in sekalo uspavano polovično temo. Od zahoda Je grmelo. Poskušal sd Je predstavljati, kako napadalci tekmujejo med seboj pri lovu na ljudi v zatočiščih. Predstavljal si je, kako z bajoneti drvijo morda tudi proti njegovi materi vW savi, od katere se je bal poslovil v mlječaniškem jarku, pred prebojem. (Nadaljevanje sledi) L TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ «ADIT» • DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 8 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-1 Strm 6 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski finančno - up avni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* 5 beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri o! Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societž Pubblicitš Ital« 6. oktobra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT V NABITO POLNIH KINODVORANAH V TRIDENTU Trije kriminalni atentati na srečo brez človeških žrtev Krivcev še niso našli - Teroristična dejanja koristijo samo desničarskim skrajnežem TRIDENT, 5. — Trije skoro Istočasni bombni atentati, ranjena ženska, veliko preplaha: to je zadnji prizor iz «vročega« političnega življenja v mestu, ki je bilo do ne-davnega eno izmed najmimejčih in najbolj vdanih krščanski demokracija. 2e nekaj mesecev pa >e postalo to mesto ena Izmed točk, kjer no je ozračje ustrahovanja in skrajne napetosti, v kateri se zadnje mesece razvija politično življenje v Tridentu. Ce pogledamo mailo nazaj in se ustavimo pri dogodkih, ki so se pripetili v tem mestu, nam bo morda nekoliko bolj jasno, v kakšnem političnem in so-aialnem ozračju so se ti atentati se lahko opazi, kakšna napetost tli I »pojavili«, če že ne, kdo jih je za-pod pepelom italijanskega politič- krivil. nega življenja. Peklenski stroji so eksplodirali po 19. uiri, s časovnim presledkom kakih 5 minut med enim In drugim. Vsi trije so bili skriti v moških straniščih kinematografskih dvoran «Roma», «Sociale« in «Vit-toria«. Eksploziv, ki so ga uporabljali pri sestavi bomb, je v vseh treh primerih isti: nizko potencialni eksploziv, ki bd lahko bil tisti, ki so ga pred enim tednom ukradli neznanci v nekem kamnolomu 2e samo ti podatki jasno dokazujejo, da spadajo vsi trije atentata v isti kriminalni načrt, ki na srečo ni žel smrtnih žrtev; ko pa bi eksplodirali peklenski stroji le nekaj minut prej, med odmorom, bi se ponovilo vse to, kar je sle-’ dilo lanskim krvavim milanskim atentatom. Mlada francoska državljanka Genevieve Hubertus Iz Blain-ville, ki j« že več mesecev v službi pri tekstilnem podjetju Hilton v MatarelTu, je bila v ženskem delu stranišča kinodvorane «Roma», ko je stroj eksplodiral in jo je vrglo v drugi del stranišča, kjer so jo prvi reševalci našli ranjeno. Stene je seveda eksplozija popolnoma sesula. V ostalih dveh primerih ni bilo nikogar v stranišču, vendar pa dejstvo, da je samo ena oseba ranjena, ne pripomore k zmanjšanju kriminalnosti in odgovornosti doslej neznanih atentatorjev. Poleg pričevanj raznih oseb, ki so videle — kot se vedno dogaja v podobnih primerih — nekoga, ki je vstopal v stranišče s črno torbo pod pazduho, izstopal pa brez nje, je edini, otipljiv indic napis, ki so ga naSU • na stenah stranišča dvorane «Sooiole»: «Ven s tovariši, noter s fašisti. To je zadnje opozorilo!)) Ta stavek nam lahko pove taakš- Ustanovitev sociološke fakultete ie privedel do velikega navala mladincev z vseh strani Italije, ki so se v kratkem skrajno politizirali m pridobili za svojo stvar dobršen del delavskega razreda. Vode tega mesta, ki so bile do tedaj popolnoma mirne in v katerih je lahko brezskrbno «ribarii» minister Fla-minio Piccold, eden od najbolj desničarskih predstavnikov KD, so se razburkale. Prišlo je do vedno večjih spopadov med policijo im študenti, v aprilu pa do prave bitke, v kateri so prvič množično stopili na ulico delavci. Ni težko zaključiti lz tega, zakaj so avgusta sklenili, da ne bodo več sprejemali vpisovanj na univerzo in zakaj so fašisti napadli in zabodli nekaj delavcev v tovarni Ignis. Napad na napredne sile je bil dobro pripravljen. Pripomniti moramo, da je novi kvestoc Musumecd — pred leti so ga obtožili, da je mučil južnotirolske teroriste — aktivno posegel proti vsaki levičarski manifestaciji, vendar pa je toleriral ustvarjanje vzdušja, v katerem je pred nekaj tedni prišlo do atentata na železniško progo Verona-Trident, ki je bil tudi jasno podpisan: «Proč s sociologijo, sicer bomo zažgali Trident«. Izven parlamentarna levica pa tudi ni spala: priredili so več ((gusarskih) oddaj na televizijskem kanalu, v katerih so zahtevali takojšnjo izpustitev iz zapora vseh, Id so bili aretirani, ker so takoj po napadu na delavce tovarne Ignis prijeli dva neofa-šista In ju gnali v povorki po mestu. Prav zaradi gesla, ki so ga venomer ponavljali pri svojih manifestacijah: «Ven s tovariši, noter s fašisti#, se |e sum takoj osredotočil na levico. Verjetno pa so atentatorji napravili napako tudi s tem napisom, ker so mu pridali: «To je zadnji poziv#, ki je stalni zaključni refren vseh fašističnih letakov, ki zahtevajo ukinitev sociološke fakultete in ((povrnitev reda#. Zaradi vsega tega se moramo vprašati, komu koristijo ti atentati in komu je že pol stoletja prirojen tak način političnega delovanja. Ni dvoma, da s političnega vidika taka škvadristična dejanja koristijo samo fašistom ter tistim nazadnjaškim silam, ki se boje za svoje stolčke, Id se boje, da bi lahko delavski razred dvignil glavo. Navadno pa vsak dela to, kar mu koristi, težko pa je, da sam dvigne kamen, da si ga takoj za tem spusti na nogo. Sergij Premru DANES V LJUBLJANI 17. mednarodna razstava elektronike S 17. mednarodno razstavo elek tronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike »Sodobna elektronika#, ki jo bodo odprli danes dopoldne ob 11. uri. bo Go spodarsko razstavišče v Ljubljani zaključilo letošnje sejemsko leto. Na prireditvi »Sodobna elektronika#, ki si je pridobila velik ugled doma in v svetu in ki je letos na sporedu do 11. oktobra, sodeluje rekordno število razstavljavcev, in sicer kar 261, od tega 47 iz Združenih amerišk:h držav, 38 iz Jugoslavije, 39 iz Zahodne Nemčije, 23 iz Anglije, 25 iz Italije, itd. Razstavljavci so že pred dobrim časom najeli vseh 8.000 kv. metrov razpoložljivega prostora. Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos spremljala razstavo razna strokovna posvetovanja in simpoziji. Na letošnji prireditvi nastopajo po nekaj letih ponovno razstavljavci iz Sovjetske zveze, Španija pa je prvikrat soudeležena. Francoski, češkoslovaški in nemški proizvajalci e-elektronskdh naprav nastopajo kolektivno. »Sodobno elektroniko# bo odprl podpredsednik republiškega izvršnega sveta inž. Tone Tnbušon. ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠARKA V FINALNI TEKMI llliiiliiiiiftliliiiiiiiiilillliiiiiilHliiiiiiliiiiiiiiiiinmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiB FRONTA ZA OSVOBODITEV QUEBECA NA DELU Ugrabljen v Kanadi angleški diplomat Bor šele po podaljških igre klonil pred Cianocolorijem Med tekmo si je Borov kapetan Lakovič hudo poškodoval ramo Po enaindvajsetih letih bod hodnji petek v tržaškem gled Rossetti zopet priredili boks srečanje. Osrednji dvoboj pij ve bo srečanje med Videni Vogrigom in Dunajčanom K jem, veljavno za težko katef V okviru te prireditve bo f pil tudi Jugoslovan Franjo Kc* Zagreba, ki se bo pomeril s škim boksarjem supervelter -gorije, Cocciolom. I Ugrabitelji zahtevajo 300 milijonov lir odkupnine in osvoboditev političnih jetnikov MONTREAL, 5. — Neznanci so ugrabili visokega angleškega funkcionarja angleške trgovinske delegacije v Montrealu. Gre za 49-let-nega Jamesa Richarda Crossa. ki je bil uslužben pri angleški trgo vinski delegaciji že od 1. 1956. Vest o Crossovi ugrabitvi je po vzročila veliko vznemirjenost organov oblasti javnega reda. Zdi se, da so ugrabitelji zahtc vali za odkup diplomatskega predstavnika okoli 300 milijonov lir (v zlatu). Poleg tega so zahtevali tudi izpustitev določenega števila poli tičnih pripornikov. Gotovo je, da so ugrabitev pripravili in izvedli pripadniki gibanja za odcepitev francosko govorečega dela prebvalstva od kanadskega Po policijskem poročilu so ugrabitelj’ prišli v stanovanje ugrab- ljenega Crossa že v zgodnjih jutra njih urah. Vrata jim je odprla služ kinja, nakar je prišlo tudi do gro ženj z revolverji. Ugrabitelj’ so našli angleškega diplomata še v spalnici, kjer so ga prisilili, da se nemudoma obleče in gre z njimi z doma v neznano smer. Zdi se. da so ga ugrabitelji uklenili. V Kanadi prevladuje danes vpliv ljudi, ki govorijo angleški jezik. V pokrajini Quebec pa obstaja velika in vplivna politična skup'na, ki se hoče otresti anglo - saksonske vla davine. Gre za znano gibanje »Front du liberation de Quebec», ki se naslanja na prebivalstvo, ki govori po francosko. Značilno za ugrabitev je dejstvo, da so ugrab'telji zahtevali osvoboditev quebeških pripornikov in nji hov prevoz na Kubo. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitniiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii TRŽAŠKI DNEVNIK PODATKI O GIBANJU TURISTOV V PRVIH DEVETIH MESECIH Med inozemskimi gosti na prvem mestu Jugoslovani po številu in nočitvah Skupno število italijanskih in tujih gostov je ostalo v primerjavi z lanskim letom v glavnem nespremenjeno Avtonomna turistična in letovi-ščarska ustanova nam je poslala v objavo podatke o turističnem prometu med 1. januarjem in 30. septembrom v tržaški občini letos. Nasprotno od črnogledih pričakovanj ni bil turistični promet slabši kot lani in v nekaterih pogledih se je celo izboljšal Na srečo ni pri nas prišlo do skrčenja števila turistov in nočitev kot marsikje drugod po državi. V prvih devetih mesecih letos se je število gostov povečalo za 410, število nočitev pa za 26.297 v primerjavi z lani. Podatki se tičejo samo hotelov, penzionov in gostišč, ne pa mladinskih hotelov, zasebnih sob in cam-pingov. Skupno je bilo 264.946 gostov (lani 264.536). Italijanov je bilo 135.959 (lani 146.163), torej 6,9 odst. manj, inozemoev p« 128,987 (leni 118.373), to je 8,9 odstotka več. Toda italijanski gosti so se zadržali pri nas dalje in zato se je število njihovih nočitev povečalo za 6,8 odstotka v primeri z lani. Letos je namreč bilo 279.159 nočitev italijanskih gostov, lani pa 261.342. Povečalo se je tudi število nočitev tujih gostov, in sicer za 8,9 odst. Letos jih je bilo 218.893, lani pa 210.506. Število nočitev je znašalo letos skupno 498.142, lani pa 171.848. Poprečno je ostal pri nas vsak italijanski gost 2,05 dneva (lani 1,79), vsak tuji gost pa 1,69 dneva (lani 1,78 dneva). Iz tega se vidi, da jeza Trst predvsem značilen tako imenovani prehodni turizem ter da mu ne uspe iz razumljivih razlogov zadržati turistov dalje, ker pač ni poskrbljeno dovolj za turistične infrastrukture. Poprečno število nočitev za inozemske goste je naslednje: za Jugoslovane 1,3, za Avstrijce 1,9, za Nemce 1,9, za Francoze 1,5 za Američane 2,2, za Angleže 1,9 in za Švicarje 1,7. Zanimivi so tudi podatki o prihodu tujih turistov po narodnosti. Znatno se je znižalo število avstrij- to švi- skih, nemških, francoskih carskih turistov, kar pripisujejo zlasti negativni propagandi tiska. Pri tem so imeli svoj delež na primer cene in onesnaženo morje, o-aroma vode sploh. Močno pa se je zvišalo v odstotkih število angle- Povečalo pa se je število ameriških ških turistov, to je kar za 31 od stotkov. Med inozemskimi gosti so vsekakor na prvem mestu Jugoslovani s 66.764 prihodi (2,1 odstotka več) in 92.307 nočitvami (15,1 odst. več). Sledijo Avstrijci: 9.429 prihodov (20,6 odst. manj) in 17.771 nočitev (22,9 odst mani); Nemci; 8.432 prihodov (7,1 odst. manj) in 15.891 nočitev (7 odst. manj); Francozi: 6.706 prihodov (0,2 odst. manj) in 10.342 nočitev (11,7 odst. manj). Znižalo se je tudi število švicarskih, turških in belgijskih turistov. (ZDA) turistov z 8.704 prihodi (8,5 odst. več) in z 19.665 nočitvami; angleških turistov s 4.018 prihodi (49,5 odst. več) in 7.761 nočitvami (30,8 odst. več) ter holandskih turistov s 1,281 prihodi (12,5 odst. več) in 2.277 nočitvami (4,3 odst. več). Fovečalo se je torej število jugoslovanskih gostov za 11.636, Angležev za 1.314, Američanov za 688 itd., medtem ko se je znižalo število avstrijskih, francoskih, nemških, švicarskih in belgijskih turistov, kar velja tudi za druga italijanska področja. Deželne podpore univerzitetnim študentom Deželna uprava bo dajala tudi v letošnjem akademskem letu podpore univerzitetnim študentom, za kar ima na razpolago 200 milijonov lir. Zadevni razpis natečaja je bil objavljen v 32. številki deželnega vestnika, ld je izšla pretekli teden. Prošnje za dodelitev podpor Je treba poslati na odbomlštvo za šolstvo in kulturne dejavnosti v Trstu, Trg Oberdan št. 5 najkasneje do 30. novembra. Napisati jih Je treba na poseben obrazec ter Jim dodati družinski list, dokument o stalnem bivanju, potrdilo o vpisu na univerzo ali spričevalo o maturi ter dosežene rede za študente drugega, tretjega in četrtega letnika. Podpora znaša 150.000 Ur. Študentom, tal stanujejo izven oibčine, kjer je univerza dodajo k podpori še posebno doklado. V nedeljo se je v Trstu zaključil Borov mednarodni košarkarski turnir, ki je prinese! prvo mesto peterki Cianocolori. Turnir je uspel zelo dobro, lahko pa bi se zaključil za Bor še z večjim uspehom, če bi tej tekmi ne botrovalo nekaj nesrečnih okoliščin, pa tudi nerodno sti. Bor je bil namreč tik pred pomembno zmago, ko so vmes poseg le nekatere dvomljive sodniške odločitve, Lakovičeva poškodba (za radi poškodovane rame se bo zdravil mesec dni) pa tudi taktična napaka v trenutku, ko bi zadostovalo že zadrževanje žoge za gotovo zmago. Kljub temu pa je lahko Bor s potekom turnirja zadovoljen, tako po organizacijski plati, kot tudi s svojo igro. Najprej je bilo na vrsti srečanje za 3. mesto. ITALSIDER - VVROCLAVV 48:38 ITALSIDER: Hrovatin S., Zimmermann 6, Visintin 2, DTucecco, Palombita 19, Furlan 11, Marži 2. Tombacco 2, Hrovatin C. 4, Pelliz žaro 2. WROCLAW: Wanopulos, Garlin ski 12, Chudeusz, Bozricky, Siess, Ohanowicz, Grygiel 8, Kus, Krze-szovviecz 9, Sterenski 1, Grecski 3. SODNIKA: Giacani in Cian (Trst). Mladinci Italsidra so nepričakovano premagali mladinsko reprezen tanco mesta Wroclawa. Poljaki so tokrat igrali slabo, tako da se je njihov trener naravnost zgražal nad igro svojih gojencev, o katerih je izjavil, da jih že dolgo ni' videl J-grati tako nezadovoljivo. Poljakom je bila v veliko spotiko conska o bramba, katere se je poslužil Ital-sider in katere poljski mladinci niso navajeni. Poleg tega je treba povedati, da so tržaški košarkarji o-digrali svojo vrhunsko tekmo; s požrtvovalnostjo in borbenostjo so na doknadili tehnično premoč mladih Poljakov. Poljaki so poleg vsega naleteli še na slab dan, kar se tiče točnosti pri metih na koš. Zelo težko pa so prodirali v prožno in dobro orga nizirano obrambo Italsidra in prav malo so zalegle pogoste menjave ter številni time-outi poljskega trenerja. Kapetani štirih ekip (z nagradami) ki so se udeležile Borovega košarkarskega turnirja PORAZ VESNE V 1. AMATERSKI LICI Italsider je pričel tekmo z določeno bojaznijo. Ko pa je uvidel, da je Poljakom kos, je zaigral samozavestneje in je dosegel uspeh zlasti po zaslugi' svojega najbolšega igralca Polumbite. Finalna tekma za 1. mesto: CIANOCOLORI - BOR 62:58 23:23, 53:53) CIANOCOLORI: Apostoli 18, Bian-co 4, D’Angeri 19, Francolla 1, Giac-ca 5, Tuirmi 11, Valil, Crisma 2, Bertoncelli 2. BOR: Zavadlal A. 5, Ambrožič 8, Sancin 4, Fabjan 10,. Rudes, Lako- vič, Starc 14, Sirk 46, Zavadlal D., Kralj 1. SODNIKA: Bruncelli in Verh iz Trsta. Cianocolori je v tekmi proti Borovim košarkarjem zasedel prvo mesto v turnirju mesta Trst. To je bila zelo napeta tekma, v kateri so borovci izpričali borbenost, ko so se kljub nenaklonjeni usodi, trdoživo upirali nasprotniku. Težave so se pričele, ko se je ponesrečil kapetan Lakovič: ko je skušal prestreči neko podajo, je nerodno padel ter si izpahnil ramo. Kmalu zatem je strogi' sodnik izključil Rudeža, tako, da sta ekipi zmanjkala dva osnovna igralca. Naskok, ki so do njega prišli Borovi igralci v prvih minutah tekme (23:7), se je čedalje bolj manjšal. Ob koncu prveea dela igre je Cianocolori izenačil. Minuto pred koncem so slovenski košarkarji imeli še sedem točk pred nosti (51:44). Zopet je sodnik odločilno vplival na izid tekme, ko je Fabjanu dosodil peto osebno. «Pla vi» so zaključili tekmo s štirimi igralci, med katerimi sta bila mladinca Kralj in Zavadlal D. Tedaj je bilo tekme res konec. A. Z. Vsak začetek je teža F NOGOMET Znani nogometaš portugalske Ben fice Eusebio je dosegel v preteklih dneh svojevrsten rekord: v sedmih minutah je dosegel kar tri gole. To je bilo v povratni tekmi z ljubljansko Olimpijo v Lizboni... PARIZ, 5. — Roger Menetrey je ohranil naslov francoskega prvaka welter kategorije. V srečanju veljavnem za naslov je premagal Guya V-erco ut terja s k.o. v 4. krogu. KOLESARSTVO AMATERJI ZA TROFEJO ZMAGE VESNA - AUDAX 1:2 (0:0) Bilič moral odstopiti Prispevajte za solo- spomenik v Cerknem ! miimiiiiiiiimiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia Z USTREZNE RAZPRAVE NA TRGOVINSKI ZBORNICI Priprave za izboljšanje cestnih zvez med našo deželo in sosedno Avstrijo Avstrija bodo okrepili cestno omrežje v Ziljski dolini V ospredju predor pod prelazom Monte Croce Carnico Na zadpji seji vodilnega odbora trgovinske zbornice je predsednik dr. Caidassi poročal odbornikom o zadnjih dogodkih v tržaškem gospodarstvu in o delu, ki ga je opravila trgovinska zbornica oziroma njeni specializirani uradi in odbori. Poleg vprašanja tovornega postajališča pri Fernetičih, o čemer poročamo na drugem mestu, je dr. Caidassi načel problem tržaškega inštituta za promet pri univerzi. V tej zvezi je poudaril, da bi bilo treba okrepiti poslovne vezi med tem inštitutom in italijanskimi in tujimi gospodarskimi organizacijami. Dr. Caidassi je nato prešel na gospodarsko sodelovanje z avstrijskimi poslovnimi krogi ter izrazil prepričanje, da bo mogoče v doglednem času rešiti vrsto vprašanj, ki bodo odprla vrata širšemu poslovnemu sodelovanju med našo deželo in avstrijsko republiko. Vprašanja se nanašajo na sodelovanje med trgovinsko zbornico in Burgerlandotn na področju pro- meta, dalje na sodelovanje v kontejnerskem prometu med našo in avstrijsko železniško mrežo, na industrijsko sodelovanje, na avtopre-vozništvo z Avstrijo, na sporazum Avstrija-EGS na letalske zveze med Dunajem in Romkami itd. Na srečanju, ki so ga imeli z avstrijskim ministrom za javna dela Moserjem, so obravnavali možnost izboljšanja prometa čez prelaz Monte Croce Carnico; Avstrijci so povedali, da bodo na nekem odseku preusmerili sedanjo cesto, da bi tako olajšali promet. Prav tako nameravajo Avstrijci izboljšati nekatere druge ceste v bližnjem omrežju v Ziljski dolini. Glede vprašanja speljave dovozne ceste do predora pod prelazom Monte Croce Carnico na avstrijski strani bodo pristojni krogi stopili v stik z italijanskim ministrom za finance. Sprva so nameravali speljati do predora povsem novo cesto,' sedaj pa se avstrijski krogi nagibajo k temu, da bi le popravili sedanjo cesto. Dr. Caidassi je poročal še o poteku študijskega srečanja o trgovinskem in turističnem prometu na Jadranu, ki je bilo v okviru levant-skega sejma v Bariju in ki ga je vodil tržaški župan inf. Spaccini. Ob tej priliki je glavni ravnatelj luke inž. Cdautti naglasil pomanjkljivost pomorskih zvez pretežnega državnega pomena na Jadranskem morju, Na koncu so govorniki obravnavah problem davka, ki ga prek glavne izterjevalnice pobira trgovinska zbornica, in katerega izkupiček prihaja v zbornične blagajne z veliko zamudo zaradi stavk in nekaterih drugih zaprek upravnega značaja. Vprašanje velja tako za tržaško, kakor tudi za druge trgovinske zbornice v državi. Zato so se te ustanove medsebojno povezale in zaprosile "ladne organe za ukrep, ki naj jim pomaga prekoračiti nastalo krizo. V nedeljo se je po cestah trža- in Buffo. Ti trije so si pridobili ške in goriške pokrajine odvijala e-1 lahko prednost, kmalu so se jim *:u pridružili še Piccin, Chies, For- na najlepših kolesarskih dirk pri nas. Na 150 km dolgo ter naporno pot se je podalo 43 kolesarjev-ama-terjev. Bili so to najboljši predstavniki naše dežele in Veneta. Svojo prijavo za nastop je poslalo tudi precej jugoslovanskih kolesarjev, toda razen predstavnikov iz Pule, (s Cvetkom Biličem na čelu) so druge kolesarje zaman — čakali na startu. Poleg Biliča (ki je imel izredno smolo, saj je imel najprej okvaro, nato pa je še preluknjal zračnico, tako da je moral nad 90 km zasledovati ostale, naj omenim še Tržačane Giorgettija, Oma rija ter Openca Petelina. Vidnejša imena so nato bili prvak Veneta Morutto, Goričan Degano, olimpijca in italijanska držvana reprezentanta Poloni ter Morabito (Iti bosta drugo leto prestopila med profesionalce), Buffa, zmagovalec zadnje dirke Alpe - Adria. Zmagal je Gino Chies, ki je v sprintu prehitel še tri svoje so-ubežnike. Pobegni je kakih 100 km pred ciljem, naletel pri tovariših na sodelovanje in tako mu je u-spelo, da je pustil skupino za seboj nad minuto. Dirka je bila kljub težavam izredno hitra, kar dokazuje, da niso kolesarji med potjo niti malo počivali, pač pa so dali vse od sebe. Takoj po startu, po 9 km, so se oblikovale tri skupine, z vsemi najboljšimi v prvi. Zelo je bil aktiven predvsem Bilič, ki je dokazal, da je v izredni formi, precej pa se je izkazal v ospredju tudi Poloni. Petnajsterica kolesarjev je napredovala izredno hitro (na trbiški cesti 65 km na uro). Že po 20 km so se skupine znova združile ter kar složno nadaljevale mimo Sesljana do Barkovelj, nato pa proti Proseku. Pri svetilniku se je Biliču pokvarilo kolo. zgubil je več kot 2 minuti, se nato podal v zasledovanje ter ujel skupino komaj v Devinu. Na Proseku je bil gorski cilj, ki ga je osvojil Mazzer pred Baldassom chesatto in Vidotto ter si do Tržiča (70 km) nabrali še 1'16” prednosti. Tu je odstopil Buffa, nato pa je imel okvaro še Vidotto). Na begu je ostala tako le peterica kolesarjev. Kljub strmini so proti Doberdobu vozili ubežniki s 50 km na uro. Po dveh urah so dospeli do Ja-melj. Prvi zasledovalci — 10 elementov, so imeli 1'40” zaostanka, vsi ostali po 2’, med njimi je bil Bilič, ki je glavnino ujel, pa tudi Petelin, Omari, Giargetti. Pri Na-brežni sta se zasledujoči skupini združili (1’30” zaostanka), kapitulirati pa je moral Cvetko Bilič, ki je preluknjal. Zasledovalci niso uje ii prvih petih, ki so bili. čez 60 km na begu. Prvih 50 km je bilo borbenih, nato pa je dirka živela praktično ob begu petih kolesarjev. Prednost so si pridobili že po vzponu na Prosek. Njihov naskok se je vedno vrtel okrog r30”, kajti zasledovalci niso znali najti pravega tempa ter so se preveč zanašali le na pobege posameznikov. Taka taktika pa ni rodila sadov in tako je bila dirka od Tržiča dalje monolog petih kolesarjev iz Veneta. Ti so izgubili nekaj prednosti v spustu z Opčin do Domja, nato pa še v klancu iz Bolj unča do Bazoviške ceste. Pod Borštom je omagal Mazzer, katerega je beg preveč utrudil. Tod se .je začela trgati tudi skupina zasledovalcev, ki so na cilj dospeli posamično. Na cilju v Ul. Rossetti je bil najhitrejši Chies, ki je premagal po vrsti Baldassa, Forchesat-ta ter Piccina. Vrstni red na cilju: 1. Gino Chies (Vittorio Veneto) v 3 urah 43 minutah — p. h. 40,359 km na uro 2. Baldasso (Casagrande) 3. Forchesatto (Longarone) 4 Piccin 5. Mazzer po 45" 6. Sorgato po 1’8”, nato skupina. Radi VESNA: Tence, Mongardiira, Bot-ti, Ridolfo, Verzier, Carmeli, Švab, Milič, Della Vedeva, Bairbiani, De-gra-sst, Farra, Starem. AUDAX: Stecchdna, Ostenel, Toneti Adragna, Gurlner, Silvestri, Bisiach, Farris, Visentin, Fomasir, Collenz, Konic, Blason. SODNIK: Ferrone (Tržič). Strelci: 46. min. Collenz, 57. min. Milič (enajstmetrovka), 67. min. Adragna. »Bolje piščanec v roki, kot - kokos na strehi# je pregovor, po katerem bi se morala ravnati Vesna po dveh tretjinah svojega krstnega nastopa v 1. amaterski nogometni ligi. Moštvo je namreč tedaj doseglo izenačenje, po katerem je preveč odprlo svojo igro, hoteč osvojiti obe točki. To pa je šlo bolj v prid gostom, ki so ne le igrali bolj urejeno in preudarno, ampak so tudi spretno uveljavljali svoje večje izkušnje ter so ziato prišiti še do enega gola. Domačini so tako ostati praznih rok. Osnovni vzrok poraza Vesne je Itcrej neizkušenost, prevelika želja po zmrgi, pa tudi nekaj smole. Pri tem ne mislimo na to, da moštvo ni znalo izkoristiti številnih priložnosti, ki jih je imelo, ampak na prvi gol, ki je prišel tudi po zaslugi — sonca. Iz kota streljana žoga je v 1. minuti d.p. proti vratom poletela tako, da je sonce povsem oslepilo vratarja, ki je usnje sicer prestregel in preusmerit, vendar v — lastno mrežo. Dobrih deset minut kasneje je sodnik zaradi «roke» v kazenskem prostoru dosodil enajstmetrovko v korist Vesne, katero je Milič uspešno poslal v mrežo. Vesna bi se pri neodločenem izidi: morala zadovoljiti z obrambo točke, vendar je hotela več: pognala se je v napad, odprla svoje vrste, zlasti na sredini igrišča, to pa so izkoristil nasprotniki, Iti so v 22. minuti dosegli zmaganosni gol. Na splošno lahko ugotovimo, da Vesna ni opravila nitj izrazito negativnega, niti izrazito pozitivnega nastopa. Bolj kot v napadu je zadovoljila v obrambi, na sredini igrišča pa bo treba opraviti še precej dela. KOLESARSTVO NA DIRKI PO EMILIJI Bitossi pred Ziliolijef n i •os Je Franco Bitossi je zmagal v to na mednarodni kolesarski l po Emiliji. 226 km dolgo prti prevozil v 5.5414" s popre# trostjo 39,962 km na uro. JI, 2. je bil Zilioli v istem časiv 3. Michele Dancelli 117” zao4 ir; 4. Giuliani i’24” 5. Thomas Pettersson 1*36” . 6. Basso j car 7. Marckx (Bel.) Čar 8. Bergamo £1* 9. Gimondi 1 &■ to CIUDAD MEXICO, 5. — B« f0*1 Eddy Merckx bo prihodnje skušal zboljšati svetovni enourni vožnji, ki je sedi Danca Oleja Riitterja, ki ga segel leta 1968, ko je p« eni uri 48,677 km. Danec krat dosegel ta rekord v Mexicu, kjer bo vozil tudi 0 Prihodnji teden bo sku», praviti svetovni rekord v e® vožnji za amaterje Kolumbijec tin Rodriguez, ki mu je pred; kim ta podvig spodleteti. S< svetovni rekord za amaterje j da drugemu Dancu MogenšuJ ju s 47,513 km. Nadzorstvo drža' nad dopingiranjf V kratkem bodo predloži® lijansfcl vladi zakonski osnu^i katerem naj bd prevzela d stvo nad dopingiranjem država sama. Po tem zai osnutku bd bili tekmovalci, .. terih bi ugotovili uživanje štev za dopingiranje, deležu* ddh kazni, Tekmovalci sami $ bili kaznovani z globami od * do pol milijona tir; kdor h* sredstva za dopingtranje nudi prejel še enkrat višjo kaze® pa bi bili to športni voditetf gamizatorjl ali maserji pa ce# krat višjo. NA NOGOMETNEM TURNIRJU V PODGORl Za Sovodnje drugo mesti Kih C Iz j; nih krt raz mii Na Br< zat bis raj no« spe So: biv sec spe njs sat l LOČNIK SOVODNJE 4:0|pred vrati Ločnika. Na žal<^ SOVODNJE: Tomasin, Florenin I -Sovodenj« niso znali kM Mšlič, Černe, Batistič, Gruden, vr®lte in napak naspi«*1 Tomšič (Zavadlal), Mozetič, Duž-lsaJ *? akcijo s strelom n® man, Bevilacqua, Marson, Flore- spi^toikova vrata izvedli pra® nin P. LOČNIK: Franzot, Garnel, Conci-lion, Toros, Vidos, Giacomini, For-chisan, Vidoz, Bregant, Brigadini, Migliacco, Grattoni, Olivo. SODNIK: De Mitri iz Tržiča. Sovodenjcem ni uspelo ponoviti uspeha od prejšnje nedelje, ko so imeli mnogo lažjega nasprotnika (Moraro), kot je ekipa iz Ločnika, ki igra v drugi amaterski ligi in ki je bila skozi vse prvenstvo na vrhu lestvice. Nihče si v vrstah Sovodenj ni delal utvar; igralci so stopili na igrišče sproščeni, pripravljeni, da se spoprmejo z bolj izkušenim in s tehnično boljšim nasprotnikom. Igra je bila n® precej visoki ravni z lahko premočjo Ločnika, ki pa je prišel v vodstvo šele pred koncem prvega polčasa in to zaradi napake sovodenjske obrambe. V drugem polčasu je bila igra še vedno uravnovešena in Sovodenj« so nekajkrat ogrožali nasprotnikova vrata. Igrali so zdaj pred sovodenjskdmi vrati, zdaj pa Lečnik je iz akcije dosegel * gol, enega je zopet zakrivil® peka branilca, zadnji zadeto* je bil avtogol. Ekipa Sovodenj je pokazal® je kar dobro pripravljena n* četek prihodnjega prvenstva, * v nedeljo 18. oktobra. Po tekmi so organizatorji i delili pokale vsem udeleže*1 turnirja. Prvo mesto je prif Lečniku, drugo Sovodpjem, ’ Pbdgori, četrto pa Morami. Izidi: nedelja 27.9. Sovodnje - Moraro 2:1 Podgora - ličnik 1:3 nedelja 4.10. Podgora - Moraro 5:1 Sovodnje - Ločruk 0:4 *pc jal lov dvi tič Pn "i« Fr, Vi h I*t J**. SO( S nih odi njs no čili koi rij bis Union je v prijateljskem sre^ z zelo dobro igro odpravil td Glpo Viani s 3:1. Za Podlo« so dosegli gole Čok, Nadtišc* Merlak. P ( nei da gO' stp br m< no ur pri nit da na nj na