»TOVARIŠICA DAJMO!«
Ob XXII. srečanju mladih pevcev
Kdo bi znal obuditi spomin na slovesne Irenutke v Festivalni dvorani, ko se je iz tisočerifa gri zaslišala pesem Marjana Kozine »Slava tebi domovina«, ki nas je skupaj s številnimi pesmimi iz NOB spomnila na 40. obletnico osvoboditve: Kubar »Pionirji mla-di«, Radovan gobec: »Pesem slovenskih pionirjev«, »Kresniček in svoboda«, »Naša zastava«, »Pozdrav-na pescm«; pa znamenita »Bilečanka« Milana Apiba in Pesem Levstikove brigade, Cvetkova »V nove zarje«, Rvihova »Pionirji gredo« in mnogoglasna, slara, draga čisto in tonančno iz develdeseterih grl zapeta, vražje težka Švarova in oaša »Hej brigade«!
V evropskem letu glasbe jc bil nastop naših pevcev povezan z dosežki mojstrov evropske glasbene zgo-dovine, sodeloval je tudi klavirski trio Kotar iz razre-da prof. Matije Lorenza z A. Miškom. slišali smo Dvofaka, Haydna, Bacha, Mozarta in dragulj iz njegovega opusa »Ave verum«, ki je izziv za najbolj-še izbore; hkrati ko je bila spoštljivo predstavljena tudi zakladnica naše domače glasbene literature od Marija Kogoja do Jakoba Ježa in Pavla Merkuja.
Sodelovali so naslednji zborovodje in zborovodki-nje: prvič sta se predstavili Metka Vasle in Marija Brancelj, Tanja KuSlrin; slišali smo zbore, ki jih vodijo Ileana de Fabrizio, Baki Jashari, Zinka Oven, Sonja Sojer, Zlata Križ, Jožica Lavriša, Slavko Žust, Miran Klaves, Barbara Sicherl Kofol, Čast za dirigi-ranje skupne pesmi je pripadla Tatjani Požar in Nadji Založnik. Koncerta sta se udeležili tudi dve glasbeni skupini: vokalno instrumentalna skupina »Prijatelji« iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino, ki ga vodi Helica Pučnik in vokalno instrumentalna skupina »Bobri« iz OŠ Ljubo Šercer Ig, kateri je menlor Ema Durjava.
ši!« PosluSala sem Polhograjce. Založnikova je fanta-stično zapela Mozarta, občudovala sem njen homo-gen, čudovit zvok, rekla sem svojim pevcem »ti otroci ne špricajo«. Nujno bi bilo, da bi sc kdaj natel kakšen denar tudi za glasbeno kulturo, da bi na primer lahko en teden nekje v miru intenzivno vadili, kakor to delajo zbori iz drugih krajev, ki se plasirajo v Zagorju«.
IVAN OSTROVRŠNIK, pomočnik iz OŠ Franc Leskošek-Luka: »Prijetno sem bil presenečen zaradi števila nastopajočih in številčnosti zbordv. Bilo je res impozantno. Prireditev je lepo uspela po zaslugi tovarišicin tudi tovarišev, ki so uspeli učence zainte-resirati za to dodatno obremenitev. kajti to je dejan-sko njihov prosti čas. Pevci hodijo na vaje v svojem prostem času, to pa je nadvse pohvalno.
Kvaliteta zborov je na visoki stopnji, zapeli so doživeto in bili so izredno disciplinirani, res prese-netljivo, kako so znali ceniti delo svojih kolegov. Še nekaj me je prijetno presenetilo. Zbori so bili zelo lepo oblečeni, to pomeni, da dajejo šole sredstva za nabavo oblek, šole se brigajo za svoje zbore in jim dajejo finančno podporo. Razočaran sem bil le nad obiskom. Starši so dali premalo poudarka delu svojih otrok. Škoda je, da 1000 pevcev poje sam sebi. Organizacija revije je bila na visoki stopnji, pri takšni masi ni bilo nobenega zastoja, vse je bilo rcs zclo dobro organizirano. Prav je tudi, da je prireditev v Festivalni dvorani, saj je akustika precej drugačna, kot bi bila v šolski telovadnici. V taki obliki priredi-tve še nisem doživel, vsi pevovodje so pokazali viso-ko stopnjo profesionalnega znanja.«
CVETKO BUDKOVIC, strokovni svetovalec za vokalno glasbeno dejavnost: »Založnikova je naredi-
O vtisih s koncerta smo povprašali dva poslušalca in dve zborovodkinji: NUSA ŽGAJNAR, predsed-nica SKUD X. SNOUB Ljubljanske »Zborovodje, ki delajo na osnovnih šolah zaslužijo vse priznanje, kajti vemo, da le množičnost in težnja h kvaliteti zagolavlja obstoj pevske kulture med mladimi ljud-mi. Vemo, da je zJasti v mestih težko zbuditi interes, za zborovsko petje, kajti ta dejavnost zahteva mnogo osebne in delovne disdpline. Mlade je zelo težko usmeriti in ji v poplavi vsega, kar imajo na razpola-go, vzgojiti okus. Vidim, da odklanjajo to glasbeno literaluro. Morebiti bi morali tudi komponisti misliti na zmoderniziran okus mladih pevcev in se jim prila-goditi s privlačnejšo, bolj spevno, prirejeno glasbo. Na reviji pevskih zborov so me presenetili nekateri zbori z zahtevnim, res težkim izborom svojih pesmi, zlasti na primer Mozartov »Ave verum« in Kogojeva »Mladinska«, pa tudi drugi zbori dokazujejo visoko pevsko kulturo«.
TATJANA POŽAR, zborovodkinja OŠ Oskar Kovačič - »Težko je govoriti, če sam sodeluješ. Nisem vsega slišala. Kvaliteta? O tem bi bilo težko govoriti. Zbor, ki ni intonančno čist, po mojem mnenju ni za lak nastop. V osnovi vemo. da tradicija petja odmira zaradi avdiovizualnih sredstev. Vpra-šajte otroke, kdo doma poje! Na ušesih imajo slušal-ke! Glasbeno kulturo držimo za lase nad vodo. Žrtve smo pa mi, glasbeni učitelji. Če se ne bi borili za pevce kot lev, za vsakega posebej, ne bi dosegli nič. »Ne bom več pel, pravi!« In dobi od zdravnika potrdilo, da ne Sme peti. V mojem zvezku mrgoli znakov za izostanke. Ko je prišel GonSič iz celja preverjat zbor, sem mu zvezek pokazala - kako naj delamo čudeže? Za naše delo ni stimulacije. Kolesar-ji so vadili en teden, pa je šola dobila dva bicikla. Za naše trdo delo ni nobenega bicikla, nobene stimula-cije, nibče nam ne reče: »Vi sle bili pa danes najbolj-
la velik umetniški vzpon, kar se pozna na preciznem ritmu, na interpretaciji, intonaciji, kakor tudi dikciji. Drugi zbori so kvalitetno primemi, nekateri tudi na visoki ravni«.
NADJA ZALOŽNIK, predsednica vokalnoglas-bene dejavnosti ŠKUD - Obe srečanji sem gledala, saj spremljam srečanja tudi iz dnigih občin in vedno znova ugotavljam, da so viški zbori precej boljši. Zaslugo za to ima nedvomno ZKO zaradi odličnih organizacij naših srečanj. Pevci želijo nastopati in če ifflajo cilj, jim tudi na pevske vaje ni težko hoditi. Naša edina stimulacija pa je nastop v Festivalni dvorani. Na kvaliteto zborov vplivajo pogoji dela, ki so od šole do šole različni, veijetno pa nikjer rožnati. Na primer: pevski zbori vadijo 7. šolsko uro, pojejo pa tudi ob 7. uri zjutraj. Spominjam se, da sem na nckem strokovnem seminarju slišala da je poleg do-brega zborovodje potreben tudi ravnatelj, ki si priza-deva za kvalitetno delo zbora. Čeprav je v neki meri potrebno razumevanje vseh članov kolektiva, ie tega ni, ostane zborovodja brez moči. Kar se tiče mojega dela, nisem nikoli zadovoljna, delo zborovodje ni nikoli tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Najbolj srečna pa sem, ko med posiušalci zagledam svoje pevce, od katerih nekateri pojejo na RTV, v zboru glasbene Matice, zborih po delovnih organiza-cijah, da ne govorim o Šentjoštu, ki ima svoj zbor-ček. Zelo prijetno me je presenetil zborček podruž-nične šole Jezero. Vem, da tudi na podružničnih šolah pojejo in pohvaliti je treba tovarišico, da je pripeljala svoje pevce«.
Tovarišica Založnikova, kako ste uspeli z Mozar-tom? - »Že nekaj let sem ga želela peti. Moram pa reči, da so me izzvali pevci. Rekli so mi: »TOVARI-ŠICA, DAJMO!« - »Če ste res pnpravljcni na trdo delo, potem pa dajmo! In smo začeli in je šlo«.