POŠTNINA
PAVŠALI RANA.
Informativen list za trgovino, obrt in industrijo.
Izhaja 1. in 16. v mesecu. — Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske ::	pokrajine v srbohrvaškem narečju. :::
Tst dopise sprejema Änonfna ekspedicija HJateffi, Ljubljana, Kongresni trg 3 Brzojavi: Jima" Ljubljana. Telefon mfernrb. št.17L (ek. račnn 5l.fl.828.
*■
Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej kraljevini SHS in v inozemstvo. — Naročnina za stalne prejemnike letno 12 K. Oglasi po posebnem ceniku

Bencin Petrolej Gonilno olje Strojno olje Cilindrovo olje
Tovot-mast Kolomaz Vazelin Olje in mast za usnjarje
dobavlja promptno
Mineralna
rafinerija
Dravograd
-f- ■
"iHPORT-EXPORT----- COIŠIĆ I KUUŠ
Odda se ceno 1 popolna
Biavii za iiloiiai vžigi
z dnevno produkcijo 25.000 mošnic po 100 žigig, z montažo in stavljenjem v obrat! Uporaba sile 6-10 HP.
Pojasnila se dobe pod: „Velekonjunktura“ od „Jadran“, oglaševalna in reklamna družba z o. z., Maribor.
Industrija rublja.
$. Kovačič
ZAGREB, MEDIAŠNA ULICA 9.
Proizvadja: Sve vrsti bijelog rublja, rublje za krevete, bluze i. t. d. Brza podvorba!	Solidne cijene!
tla zahtjev dostavlja cijenik ali gotove usorke na ogledi
IMPORT-EXPORT'
Centrala:
Zagreb, Kaptol br. 21. Telefon: 3-73
■
■
■■■■■■■■■■«■oeaaee
■a■■■■&■■■■■■■■■■■ ■BsHBeaeBeeeiEPee»
n e s a i
■ ■■BB BB1BB BBBBB KBBBB BBBBB
Registrirana firma»
Agenturni, kornisionalni i otpremnički posao. — Veletrgovina svakovrsnom ovo- i inozemnom . roDom, kao kolonijalnom, manufakturnom, zemaljskim proizvodima, kožom, vunom, drvetom, vinom, žestom i ostalim. — Imade glavna zastupstva prvih čeških industrijskih kuća. Posjeduje velika skladišta svih vrsta gvoždja, emajliranog posudja, porzelana, te kancelarijskog i sobnog namještaja od prvih čeških tvornica. Imade na raspoloženju mnoge prazne prostorije, te prima u komisiju raznu robu za koju postizava najbolje cijene. Posreduje prilikom kupoprodaje med ju ovo i inozemnim trgovačkim kućama. Brzojavni naslov: Corkul Zagreb-Prag.
■ BllBEBBBSBBBeSEBSltBBUBBl BEMEBEBBBBBBBSBBBEEBBBBBBEB
Podružnica: Prag, Spalena ul. 40. Telefon: 31—78
. ________________________i
BBEBBBBBBBBBBBBBBfiBBBBBB* EE
BOBEBBlBBBEBBBBlBBEBlBaseBB
BBEBBEBEEEBEBEBBBEBEBEEBeEE
BEESBaBBBBEeEEEEsEEBSEBEBEE
BBBBBHBBBBBSBBEBSBBBBBBBEBB
BBBBBSBBBBBBBBBBIBBBBBBBBBB
BALKAN
V Trgov, špedicijska in komisijska del. družba.
Brzojavni naslov: „BALKANSPED“.
LJUBLJANA - MARIBOR - ZAGREB - BEOGRAD - TRST - WIEN.
j §ar
Špedicija vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinanja — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranim: vozovi na vse strani — Skladišče, sooieno s tirom južne železnice. — I. ljubljansko javno skladišče.
Naivečie domače špediciisko podjetje.
-m I

Dobavni viri.
I rnrnr trgov na z au-
1. J.llUllil, tomobili, motorji, kolesi in tehničnim gumijem, - Ljubljana, Gosposvetska c. št. 14, tel.int.462. Auto-garage: Vegova ul. 8, tel. 406
dosjitli, ris
kem. čiščenje, svetloli-kalnica, Ljubljana, Poljanski nasip 4, Selen-burgova ul. 3, tel. 272. Podružnice:	Maribor,
Gosposka ul. 38, Novo-mesto, Kočevje.
a Peter Kozina 8 to.,
tvornica čevljev, zaloga Ljubljana, Breg 20, tel. 210.
4. „KOEl IjedeT. Stroji in potrebščine, Ljubljana, Dunajska c. 33, telefon 142/a in 1230 a.
Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. trg 3, tel. 147.
6.
Utor Seiger i sini
zem. proizvodi, Brod na Savi. Podružnica: Zagreb, Ilica 25/11.
Brača tnlit TS;
Sad (Bačka). Najboljši izvor za kupovanje zemaljskih proizvoda, navlastito brašna, žita, posija, zobi itd , izravna veza sa producentima. Tražite cijene i mustre. Čurcijska ulica br. 11. Telefon br. 10. Brzojavna adresa: Bračulič, Novi Sad.
13. M. TOIDOŽin, LjuMjana,
Pred Prulami.
,. „Stella"
elektrotvrd-ka, - Ljubljana, Mestni trg 25, telefon 450.
zaloga elek-15. H. ICIliajJ, trotehničn. predmetov, Ljubljana, Linhartova ulica 4.
melje „Helios“,,..15
Ljubljana, Aleksan. c. 5.
„.Marija Tičar, p7„lrgi1
lant rijska trg., Ljubljana, Šelenburg. ul 5.
,.l.t. Kolar, Sž!
rija, fotomanufaklura, Ljubljana, Wolf. ul. 3, telefon 402.
sltiojne totarae in livarne ö. đ. 'Cis
c. 48, elektro-oddelek.
9.S. Potoni, 2? £
gospode (tailleur),Ljubljana, Šelenburg. ul 6.
„Fran Parkelj, 2°=*
Ljubljana, Šelenb. ul. 6.
HHrih“ B- čvančara, ll.„HUIIJä drogerija, Ljubljana, Šelenb. ul. 5
Marko E ST.i’i
boja, lakova, terpentina, firnisa i raznovrsne materijalne robe, Zagreb, Duga ulica 3, Interurban tel. 5—85.
greb, Preradovičeva ulica 13.
23. Stal 8 Bizjak, IÄ
in manufakture, Ljubljana, Dvorni trg. 3.
24 Si. Kogli, ;Sr,l,7.r:
dište papira. Knji-gara hrv. vseučilišta L jugoslov. akademije, Zagreb.
J. Bračko, öS
Dunajska c. 12.
26 T116 fißX [o.) pisahfih
strojev in pisarniških potrebščin, Ljubljana, Selenburgova ul. 7.
as. Franjo terar, ‘.j."™
kov in slamnatih izdelkov, Stob, p. Domžale.
34. Terezija Mo,‘S:
niča, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8.
graveur,
35 HlIlimUSIllB) Ljubljana, Dvorni trg 1.
a« „Slovenija", SÄ
va'nica, Jesenice — Fužine, Gorenjsko.
a,. Anton Pauli, Ä-
mi pridelki, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41.
2,.J.K.[hnli,T,„7o‘;i:
Čehoslovaška republ. Poljedelski strojevi — (Špecijaliteta:	„Selja-
čke vodenice* — za armu, brašno in gerstle.
s». Brata Sever, tS:
na, Gosposvetska c. (Kolizej).
29. Filip Bizjak, S1™':
telj čepic, nakupovalec kož, Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (Kolizej).
.».LBonač sin, “°p
varna, Ljubljana, Čopova ulica 16. Tel. 307.
20.1. Bonač,
Ljubljana, Šelenb. ul. 5. Telefon 222
2,.F.8A.BheupoeS:
zaloga premoga, Ljubljana, Šelenburg. u ica 4. Tel. 117.
,.Joič i Snkle,
varska radiona, Za-
30 Frkovič i ima, ö
reb — Mesnička 5, Ljubljana — Stritarjeva ul 7, Beograd — Sarajevska 8.
3,Sever S Komp.,
semena in deželni pri delki, Ljubljana, Wol-fova ul. 12, tel. 316.
“ d. d spedi-32. „uamail cija - komisija — javno skladišče Ljubljana, Dunajska e. 33. Tel. 366, podružnice v Trstu — tel-20 — 30, Maribor tel. 375,. Ekspozitura. Wien, Opernring 21.
38.Fr.tülensin,uz,*l,r
tnine, Ljubljana, Selenburgova ul. 7 (pred glavno pošto).
greb, Frankopanska ul. 8. Tel inter. 3-31. Brzojavi: ,Elektros‘ Zagreb.
ttnn“ družba z o. z 46. „dlllld Št. Vid nad Ljubljano. Zastori za okna in postelje, gar-dine bonfams in druge vezenine
IvitaMeSlroviiStoiup.
Import, export, zemaljskih pro zvoda, kolonijalne robe, žitarica, gradjevnog i gorivog drveta, žestokih pića, velepecara šljivovice, rakije itd. Bos. Šamac. Brzojavi: Meštrovič. — Tel. int. 17.
odABwinger, ir,1"
Zagreb, Vlaška ulica štev. 24.
is. Aul. Stergar, PÄ
pridelkov in vegeta-bilij, Kamnik.
54 Bič. M. Pivljakovič,
carinarska agentura, Maribor, Cafova ul. 2.
»„,« Jugoslovanska 55. »Ilc» , tvornica elek. strojeva d. d. Karlovac, Brzojavi: .Ites“,Tel. 15.
56 „Adria“,-Sileoik
Filin Pec Ini prašek, llllp, vanilni sladkor, čaj v zavitki k, sladna kava, Ljubljana, Gosposka ul. 16.
57. „Dia“,-Oskar Faiks
i rinili boja za tkanine, I Ul ulj, Zagreb, Vlaška uL 59.
sJootny Odon, (.7,1,e
tehnične potrebščine. Ljubljana, Kolodvorska ul. 37. Tel. 460.
4o.„[roalia",;:vd*X
Zagreb. Podružnica za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11.
„Filip Prislov,
bljana, Šelenb. ul. 7.
42.M. Letonja,
Maribor, Aleksandrova ul. 23.
„Ijorčje Onijič, .7,7/:
izvodi, centrala Beograd, KnezMiletina 15. Filialka: Vel. Kikinda-Banat.
«Milan Kelt, Ln7„ffl
Zagreb. Boškovičeva ul 3, telefon interurban 17-62.
49. Jovan Tomič, Ä
ječma (Malzkaffee) i Ijuštenog ječma, Mitroviča, Srem. Brzojavi: „Amerikanec“. Telefon broj 37.
50.
otpremništvo Zagreb, Jurišičeva ul. 26. Telefon 2-61.
Fie i drug,
sjemena po-l, vrča, cvijeća, gospodarskog bilja, vo-čaka i sadenica, Zagreb, Preradovičeva ul ca 20. Telefon 17-74.
52. Simon Seligmann, 5:
vina kolonijalne i spe-cerajske robe, Zagreb, Vlaška ulica 57.
ŠtrukelSKorak,
zdra-
59. illlUHtSI ö IIUIUH) vilna zelišča,deželni pridelki, zastopstvo paroplovnih družb, Ljubljana, Kolodvorska ul 35.
Aijntt cementarna, 60. »fllU ' Laško, Slovenija.
45 „IMiniS V NovS ured za električno industriju i pogon, Za-
[iriiinetodska knjižara ipapirniradl/s
cigaretnog papira, dopisnica, materijal za pisanje i risanje, tinte itd. na veliko. Zagreb, Preradovičev trg br. 4.
ei.ErjavetSTnrk, Xi
lopati*), trgovina z železnino, Ljubljana, Walvazorjev trg 7.
62.	„FElnS“, primi ”
maljskih proizvoda, plodinama, kolonijalnom i inom robom, Zagreb, Vlaška ul. 21. Brzojavi: „Fructus“, Zagreb._____________
63.	Kovačevi£iSalati£, gj:
vački,odpremnički i komisioni pasao, Bosanski Brod.
i Kovačič, ii
mikalije. Zagreb, Poslovnica, Hica 31. Telefon 17-95
Svetlolikalnica, 2, 34. Štampilje, 35.
Strojne tovarne, 8 Suho meso, 49.
INDEKS
k „Dobavnim virom“.
Agenture, 13, 36, 63. Anon. ekspedicija, 5. Avtomobili, 1.
B
Barvanje blaga, 2. Barve, 18.
Baterije elektr, 14.
Carinarjenje, 54.
Cement (porti, roman), 60. Cvetje, 48.
č
Čaj, 56.
Čepice, 29.
Čevlji (prodaja), 3, 30./ Čevlji (tvornica), 3. Čiščenje blaga, 2. Črkoslikar, 41.
Črnilo, 53.
Deteljno seme, 48.
Deželni pridelki, 6, 12, 31, 37, 43, 47, 49, 59, 62. Dinamo-stroji, 55. Dopisnice. 53.
Drogerija, 7, 11.
Graveur, 35.
Gumi (tehnični). 1.
Eksport, 18, 39. Elektromotori, 55. Elektro-predmeti, 14, 15. 45, 55.
Elektrotvrdka, 14, 45.
Firnež, !8.
Fižol, 48.
Fotograf, 16. Fotomanufaktura, 7, 11.
G
Galanterija, 17. Garaža, 1.
Gobe (suhe), 48.
Import, 18, 39. Inseriranje, 5.
Ječmen (žgani), 49. Ječmen (luščeni), 49.
Kartonažna tovarna, 19. Klingerit, 58. Ključavničarska, mehanič.
delavnica, 22. Knjigarna, 24.
Kolesa, 1.
Kolonijalno blago,47,52,62. Komisija, 12,21,32,50,63. Korenine, 48.
Kože, 29.
Krojač za dame, 9.
Krojač za gospode, 9. Krznar, 29.
Laki, 18.
Les, 47.
Lekarniške embalaže, 20. Lepenka, 20.
Livarna, 8.
Lubje, 48.
Manufaktura, 23. Mast, 49.
Motorji, 1.
O
Oglaševanje, 5. Obleke, 23. Orodje (alat). 58.
Papir, 17, 20, 24, 53. Parfumerija, 7, 11, 25. Perilni prašek, 56.
Pijače (opojne), 47. Pisalne potrebščine, 53. Pisalni stroji, 26. Pisarniške potrebščine, 26.
Plakatiranje, 5.
Pohištvo, 28.
Poljedelske potrebščine, 4. Poljedelski stroji, 4, 27. Posredovalnica (trgovska), 36.
Potovalna pisarna, 59. Predpasniki, 44.
Premog, 21.
Reklama, 5.
Samoveznice, 42, 44. Semena, 31, 51.
Skladišče (javno), 32. Sladkor (vanilin), 56. Sladna kava, 56.
Slamnati izdelki, 33. Slamniki, 33.
Slanina, 49.
Slivovec, 47.
Snaženje stanovanj, 10. Špecerijsko blago, 52. Špedicija, 12,21,32,50,63.
T
Terpentin, 18. Transformatorji, 55. Tvornica tinte i kemikalije, 64.
Ure, 38.
Vinska klet,
Zavarovalnica, 40. Zdravilna zelišča, 48, 59. Zlatnina, 38.
Žarnice, 14. Žganje. 47. Železnina, 58, 61.

Tvornica tinte i kemikalija
■imi|e I#lle	Wwlll I ltUlUi#lll Uelle
Ilica 31. ZAGREB Ilica 31.
Telefon 17—95.
I
Preporuča svoje proizvode:
[Lnila ili tinte: Metalne tinte: [milo za kopiranje:
Antbracen	Crvenu	Ljubičesto
Alizarin	Modru	Pariško i
Ljubičasto te Zelenu	Antbracen.
školsko	Arabska
crnilo	guma.
M:	Mastila za šfampilje:
Crni	Ljubičasto
Crveni	Crveno
Modri i	Crno
Zeleni.	Modro i
Zeleno.
f
i Francuski toaletni sapun
vanredne cjene i kvalitete.
j Dz.äK60 -,äK80 —, Ia.aK100 —.
Dobije se
P. NARANČIĆ, PETRINJA.
^---------i
za govedo in konje zakonito zavarovane,brzde s 4 obroči, karabinarje, sponke in obročke ter
čevljarske rinčice
Z gumbi izdeluje in pošilja
JOSEF WESKA, DUNAJ XVIII
Karl Ludwigstrasse 5-7.
________Ljubljana
Stlemuigova «lita /|i, (aasmil olaiaa piita.)
Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom.
Iv. Iv.
Vzgoja trgovskega naraščaja.
Pedagogika uči, da se naj otrokom kolikor mogoče malo prepove, da se otroci tako po možnosti svobodno razvijejo. Če čuti otrok pri vsakem gibu spone, ga bo kmalu minulo veselje do samostalnoga duševnega gibanja, otopel bo in živel po predpisih drugih, brez lastnega, tvorilnega življenja. Stremljenje po napredku in lastna iniciativa bosta v njem imita in le redko bo prišel tako vzgojen človek do novih idej. le redka bo imel moč morebitne duševne bliske razviti :n izkoristiti. Živel bo življenje drugih.
Trgovski stan pa ne zahteva od svojih ijudi ničesar bolj kakor gibčnosti duha, hitrega spoznavanja položaja, nadalje novih idej in zmožnosti se z njimi okoristiti. V tekmi ho zmagal oni, ki prej spozna predrugačene razmere, ki pride nrej do novih idej, ki jih prej zrkorfsti. Po starem kopitu bo trgovec le redko kedaj dosegel večje, 'talne uspehe. — Vzgoja trgovskega naraščaja mora : iti tem okolnostim primerna. Največia zapreka take vzgoje pa je mnenje nekaterih starejših trgovcev, da mlajši radi njih mladosti in neizkušenosti ne smejo samostojno nastopati nego se moraio v vsem ravnati do izkušnjah starih trgovskih 1 ete-ranov. Kjer vodijo posle nastavljena", nride k temu naziranju dostikrat še boiazen teh nred mlajšimi močmi, katerim hočejo vsled tega na razne načine ubiti veselje do samostojnega dela, da bi sami lažje dalj časa po svojih „starih- izkušnjah“ gospodarili. Zelo dvomljivo pa ie, če je tako postopanje tudi vedno v korist podjetja, na vsak način pa tako nikoli ne bodemo prišli do sposobnih voditeljev večjih podjetij.
Če želimo dobiti dober trgovski naraščaj, si ga moramo toraj po pravilih pedagogike vzgojiti: čimveč prostosti, čimmanj ovir. Vsakemu sotrud-nrku sc naj določi lasten delokrog, v katerem lahko svobodno deluje, a za katerega mora nositi tudi vso odgovornost. Vspodbuja se nai vsakega k samostojnemu delu, ali da se naj vsakemu vsai priložnost, da lahko predloži lastne misli, ki so vedno znak duševne gibčnosti, tudi če morda niso dobre. In ob priložnosti malo pohvale in priznanja! — Le na ta način si bodemo vzgojili zmožen trgovski naraščaj, ki ga bo naša bogata Jugoslavija vsled svoie ugodne trgovske lege v kratkem nujno rabila.
Premog in država.
Deželna vlada za Slovenijo je dovolila trboveljski premogokopni družbi v kratki dobi povišek cen premogu za okroglo 70%, z motivacijo, da potrebuje družba kapital za zvišanje produkcije. Kot protiutež navaja prosto trgovino, potom katere se bo pri večji množini pridelanega premoga doseglo zopet znižanje cen. Dobava premoga je bila mogoča do najnovejšega časa le potom raznih nakaznic, izdanih od političnih oblasti. Smatrati moramo zato gornjo uradno izjavo kot nalašč za ta slučaj izdano odredbo za prosto trgovino s premogom. Da nam pridelana količina premoga ne zadostuje, je znano, da bi pa tudi zvišana produkcija zadostovala našim potrebam, je zelo dvomljivo. Ugodnost, katero bi imel konsu-ment od proste trgovine, ne pride v poštev, J^er bode cena premogu ob prosti trgovini -preje rastla kakor padala. Večina listov navedla je svoje pomisleke proti zvišanju cen ter zahtevala nojasnila o vzrokih danega dovoljenja, oz. takojšnji preklic istega. Takoj na to je hotela uradna izjava potolažiti prebivalstvo z navedbo, da se bo družba nacijonalizirala in da ima kot taka takorekoč pravico do naše podpore. Ugotovilo se je pa takoj, da je nacljonalizacija podjetja le navidezna, ker bi vstopilo le neka} domačinov v družbo, večina premoženja pa bi ostalo v dosedanjih rokah.
Posledice nepremišljeno izdanega dovoljenja se že kažejo. Padanje cen je prenehalo, železniško ministrstvo ]e napovedalo 100% povišek prevoznih cen, neizogibni cilji so nadalje poviški cen produktom, katere izdelujejo obrati z uporabljanjem premoga, bodisi kot gonilno silo ali na kot^ surovino (plin, koks). Ker storjene napake običajno nihče sam ne prizna, ni pričakovati preklica izdanega dovoljenja, zatorej smo primorani sami iskati način rešitve narodnega premoženja, katerega smo vrgli tujcu v žrelo.
Po vladni izjavi porabil se bode čezmerni dobiček v amortizacijo novo investiranega kapitala i. s. hoče trboveljska družba amortizirati 43% že letos, ostanek pa samo ob sebi umevno takoj prihodnje leto. Državljani Jugoslavije bodo darovali
iz dnkove ploščevine, z okvirjem iz trdega lesa, s škropilno in hrbtno desko, velikost 30 X 35 in 30X40 cm izdeluje lesna industrija Viktor Glaser, Ruše.
Proda se
vsled drniinskih razmer:
hiša, gostilna,
prevozniška obrt,
na glavni cesti, 5 minut od kolodvora. Vozovi in kočije so v dobrem stanju, konji mladi, dela dovolj. Pojasnila pri ANT. DRŽ O LA, kolar v Karlovcu.
■ ■B •■EU. »■■■■ EEEeiEEllElBBlEEEEEE.lBEEE BEEEIBBEEEBSEBEBIIEBBE EEEliEB«iEIBISEEE«EBE1EBBE EBBE.E.EBBEiEEEElEEEEE EEEE1EE1■E•E•EEEEEEEE.EEEE
MEUSTROIA MARIBOR I
Centrala: Gosposka ni. 8. Obrat: Aškerčeva ul.22.	■
Telefon 267.	Maribor.	Telefon 94.
Odda: Avtomoliilni oddelek:
1 Saurer-tovorni avtomobil z železnim obročem 3—4 tone, 35-40 HP. — 1 Luksus avto- !
■	mobil „Itala“, 24 HP, novo oklepljeni z re- 5
zervnim kolesom, moderna karoserija. —	!
■	1 Saurer avtomobil „Omnibus“ z novim polno-! gumijskim obročem, 35-40 HP, za 14 do 18
oseb, lična zaprta karoserija. — 1 Benz to- ! e vorn! avtomobil, 5 ton, za nagniti, 45/50 HP. e — 1 Turiner Fiat tovorni avtomobil, 1 5 ton,
I z železnimi ali gumijevimi obroči. Vozno E pripravni!	Brzojavi: Mellstroja, Maribor. !
EEEEEEIeEEE^EEEEBEEEEEEEEEEEEEEE'EEEIIEEEEEEEEEEEeeE
EEEEE»EEEE»IEaEEEEEEl.E.E.EE.l.i.EEEEEEEEEEEEE: BBBBESEEEBBEBIBBBBBEBBBB EEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE
MELISTROJA Maribor'.
Centrala: Gosposka ul. 8. Obrat: Aškerčeva ul. 22. Telefon 267.	Telefon 94.
montira, zgradi in dobavlja stalne in prenašalne električne akumulatorne baterije.
Kr3fk3 dolovat Brzojavi: Melistroja, Maribor. HtOtkO tiOtiOVO!
■
■
PIM imm m
■
■
■
SAM0VEZA 1 OVRATNIKA
• Armin Löwenstein S
g Zagreb, Draškovičeva ul. 6. g
Kupim v vsaki množini raznovrstna
čreva
■ n plačam naj-
višje cene.
IVAN ZAFF
Pobrežje pri Mariboru
Jugoslavija.
Istetar se proda 2000 kosov
Salmiakova
cnl pristna, za te-legrafične elemente in električni material, za močni in slabi tok. Dobavlja od skladišča Maribor: MELI-STROJA, d. z o. z. Centrala: Gosposka ul. 8. Telefon št. 267. Obrat: Aškerčeva ul. 22. Telefon 94. Brzojavi: Me-listroja, Maribor.
I
I
I
razmnožuje strojno! ružno pisanje (risbe, note) putem neiz-ratiljive, dakle nikada nado-mjestka potrebne stakl. plošče
Zahtievajte cjenik i uzorke raznovrsnoga tiska
Glavno zastupstvo za cijelu kraljeviuu SHS
ŠELEUBURGOVA ULICA ŠT. 7|l
I
I
Veletrgovina kolonijalne s i špecerijske robe ::
Simon Seligman
Zagreb :: Vlaška ulica 57
preporuča svakovrsno robo po jeftinoj cijeni.
Zadruga
a prelili siiipe
ZAGREB, Preradovičeva ul. 20.
Telefon br. 17-74.
Preporuča svoje prvorazredno
garantovano jjgfljgjjjg
povrća, cvijeća i gospodarkog bilja, te voćaka kao i sadenica.
CIJENIIt halje na zali tj e v badava X
turaj potreben obratni kapital nemško-madžarsko-židovski družbi, da izrabi z njim prirodno bogastvo naše zemlje ter sme na podlagi dovoljenja za prosto trgovanje zahtevati za tako pridobljene produkte oderuške cene.
Kot državljani imamo pravico zahtevati, da ostane od nas vplačani kapital državna last na ta način, da izda trboveljska premogokopna družba za novo investirani, s čezmernim dobičkom vplačani kapital delnice, katere preidejo v državno last. Država postane s tem solastnik podjetja, ima potem resnično in ne samo navidezno kontrolo ter lahko omeji če že ne odpravi izžemanje konzumenta. Poznavalci razmer trde, da je bilo že predzadnje zvišanje cen premogu nepotrebno. Ker so zle posledice, nastale vsled povišanja cen premogu, veliko večje in dalekosežnejše kakor poznejše ugodnosti, ki nam nastanejo z državno soudeležbo na zgoraj navedeni način, bi bilo vsekakor priporočljivejše, da država potreben kapital, mogoče ob sodelovanju domačih denarnih zavodov. naravnost vloži ali pa še bolje, da celotno podjetic odkupi. Pri delni soudeležbi bi se vloženi kapital v primerni dobi let z dobičkom sam ob sebi amortiziral ne da bi bilo treba cen premogu dalje zvišavati, nasprotno ob zvišani produkciji bi lahko pričakovali znižanje istih. Ugodni vpliv na našo industrijo, ki je odvisna večjidel od premoga, ne bi izostal. Opozoriti pa se mora pri tej priliki na žalostno dejstvo, da se odločujoči faktorji ne brbrajo za popolno izrabo naših vodnih sil, katere bi producirale lahko toliko električne energije, da bi nam postal premog kot gonilno in kurilno sredstvo skoro nepotreben.
če vlada ne posluša drugih nasvetov, naj si zapomni in vpošteva vsaj to, da bode dobival, če ostane vodstvo v dosedanjih rokah, tudi ob zvišani produkciji premog le tisti, ki bo bolj pri srcu trboveljski premogokopni družbi, ne pa tisti, ki .ga ho potreboval oz. kateremu bi ga eventuelno nakazala vlada. Posebno v zadnjem slučaju naj nikdo ne računa, da mu bode premog pravočasno dostavljen, ker je vsem le predobro znano, da je dobil v vojnem času kljub strogi voiaški kontroli premog vedno le tisti, ki je imel največ masti in moke . . .
Napad na „Delo“.
Neki mariborski list se ie obregnil ob članek „Delo“, ki je izšel v prejšnji številki „Jugoslovanske Borze“. Gospodu dopisniku priporočamo, da ta naš članek še enkrat, a pazljivo prečita. Videl bo, da. ne propagira ne 12urno delo, ne delovnih armad po boljševiškem sistemu, nego le gospodarsko vzgojo našega naroda, kateri da bo potem, ko bo spoznal zakone gospodarskega uspevanja, uvidel potrebo intenzivnejšega dela. Dopisnikove očitke „kapitalističnih tendenc“, „ne-poznanja socijalnih zakonov“, nadalje izraze „kapitalistični postopači“ itd., smatramo le za predpisane vsakodnevne fraze, na katere ne bodemo odgovarjali. Če pa gre gospodu dopisniku vendarle za resnico, ga pa prosimo, da prelista tudi prejšnje številkg „Jugoslovanske Borze“ in videl bo, da smo se vedno zavzemali za zboljšanje gmotnega stanja delojemalcev (n. pr. v člankih „Soudeležba“. ..Pomanjkanje boljših trgovskih moči“ itd.). — Sicer se mu pa zahvaljujemo, da opozarja svoje čitatelje na naš list.
Primer amerikanske reklame.
V Zedinjenih državah S. A. so priredili kavni veletrgovci pred kratkem takozvani „Kavin teden“ v svrho popularizacije kave. V tem tednu so znašali samo izdatki za časniške oglase okoli 200.000 dolarjev! Medioinični in drugi časopisi in časniki so bili polni člankov in oglasov, ki so priporočali in opozarjali na vse ugodnosti in prednosti kavo-pitja. Razpisale so se visoke nagrade za najboljše dekorirana izložbena okna; te tekme se je udeležilo okrog 50.000 trgovcev. Tudi kino so uporabili za svojo propagando: film „Nebeški dar“ je predočeval v mnogih sto krajih pridobivanje kave in njeno uporabo. V trgovinah so strokovnjaki pomagali kupcem pri izberi kave ter jim dajali nasvete za najboljšo pripravo dobre kave. Uspeh te velikopotezne in vsestranske reklame seveda ni izostal.
Po ..Weltwirtschaftszeitung“.
M&»aB<aKsapaB»gM
“Iv
B Vsevrstno S
BLAGO I
eksportira v bal- n kanske države Z
I Emerich Szego
Budapest VI., Felsöerdösor 37. ^
šisocssac/ZB'ac^SN
Jermena
za pogon, dynamo, šivalna stroje
v vseh širinah iz prvovrstnega jedrnatega usnja pošilja točno
f. U 8 IH
Müglitz (Moravska).
Telefon 21/VIII.
Notter i drug
ZAGREB Telefon 9—27. Uka 25/1
Piepflfnia sie teli sitt
ÄEriKanskßg uredskog namještaja: pisarili stolova, registratur-ormara.
Metla, ormarića za spise Ud.
[luli - garnitura gospodskih soba.
Pisaćih strojeva svib sustava. Strojeva za zbrajanje, kopiranje i umnožavanje.
Blagajna sigurnih uroti vairi i provali.
Vlastila ineiianičita fčiiiona za poptavke svih u tu stniku zasiiecaiuiili stioieva.
9 ■!!■■■■■ B ■■&!!■■■
VARSTVENA ZNAMKA.
Cb?! Hilli
: POSTAVNO „VAROVANA.
ki ljubite svoje otroke,
/ik	zahtevajte
§§E	samo sesalne predmete z za-
t I	koiito varstveno znamko
<gb 5 „PERO”.
fea	i	i	Ta znamka prekaša
j	vsled svojih izvrstnih
elastičnih lastnosti in žilavosti s svojo iz-I	redno kakovostjo vse
-	gumaste vrste, ko-
likor jih je prišlo do-sedaj na trg. Sesalne garniture, U-	Kompletne sesalne
9	■	steklenice, sesalke za
■	igračo (foparje), se-
Ä	W	salke za steklenice
J	in ustnike znamke
„PERO“ prodajajo
f.
Baloh Janko,
Demšar & Osenar, I. Korenčan, Anton Krisper, I. Samec v Ljubljani, Adamič Anton v Kranju in König Josip v Celju.
/
Razno iz narodnega gospodarstva.
Kraljevina SHS.
Jadranska montanska družba.
Pod tem naslovom ustanovilo se je v Ljubljani diužba z o. z., katere delokrog je trgovina s kovinami, rudninami, kemikalijami ter z vsemi v rudarsko, fužinarsko in kemično stroko spadajočimi izdelki. Naši industrije! in trgovci primorani so bili oskrbovati v zgornjo stroko spadajoče surovine, polizdelke in gotove izdelke, katerih v •lugoslaviji primanjkuje, le potom osebnega nakupa v inozemstvu. Potovalni stroški, z ozirom na majhne količine previsoki prevozni stroški, izguba časa, ležarina v skladiščih in na železnicah, podvojili so večkrat nabavno ceno omenjenih predmetov. Ugodne trgovske zveze, nabava v velikih množinah ter zamenjava z onimi izvoznimi predmeti, ki jih imamo v izobilju, omogoča Jadranski montanski družbi najcenejšo dobavo gornjih predmetov. Poslovnica podjetja se nahaja v Ljubljani, Zvonarska ulica št. 5.
Monopol pridelovanja alkohola, ki le bil doslej v veljavi v Srbiji, je odpravljen. Odslej bo pridelovanje špirita v vsej državi prosto.
Žigosanje vojnega posojila v Jugoslaviji sc bode, kakor poroča akcijski odbor za vnovčenje vojnih posojil, izvršilo v najkrajšem času. in sicer tekom meseca avgusta. Žigosala se bodo in iz prometa vzela vsa ona vojna posojila, ki se nahajajo na ozemlju naše države, kakor to predpisuje mirovna pogodba, ki je stopila v veljavo s 16. julijem 1920. K žigosanju bo pripuščeno samo ono vojno posojilo, ki je na ozemlju naše. države; kar sc ga nahaja zunaj, sedaj ne pride v poštev ter bo o njegovi usodi kakor tudi o vojnem n-osojilu, ki bo sedaj žigosano, sklepalo narodno predstavništvo. Ali pride ta stvar pred začasno narodno predstavništvo, ali pa ono, ki bo izšlo iz novih volitev, je negotovo. Naredba glede žigosanja izide v kratkem času in bo objavljena, kakor do-sedai vse važnejše odredbe, v uradnem listu.
Štiri urejene žrebčarne v Jugoslaviji. Minister za poljedelstvo je izdal ukaz, po katerem se veliko posestvo v Bački preuredi za ustanovitev žreb-čarne za vzgojo plemenskih konj. Posestvo, na katerem bo žrebčarna, se imenuje od sedaj dalje Karagjorgjevo. Istotako se je poskrbelo za to, da se zagotovi kredit za žrebčarno v Ljubiču. Minister za poljedelstvo namerava v kratkem ustanoviti še dve žrebčami, eno od teh ria Hrvatskem. drugo pa v Bosni, tako da bomo imeli odslej v Jugoslaviji štiri popolnoma urejene žrebčarne.
Sviloprejstvo. Ministrstvo za poljedelstvo hoče povzdigniti sviloprejstvo. Obnovilo se je že v Gevgeliji in Dojranu dvoje velikih središč svilo-prejske obrti. Tudi je nakazalo sviloprejnikom materijalno podporo.
V Vranji se je osnovala družba za proizvajanje elektrike. Kapital znaša 1 milijon dinarjev. Naloga družbe je. da vpelje v Vranji in okolici električno razsvetljavo in da zgradi električno železnico, zlasti med kopališčem in mestom.
Letošnja žetev. Minister za trgovino in industrijo je dobil od okrožnih uprav iz Srbije. Makedonije, Bačke in Banata podatke o žetvi, ki je zelo povoljna. V številkah kaže nastopni začasni rezultat: V Srbiji in Makedoniji ostane okoli 20 tisoč vagonov pšenice in koruze za izvoz. Bačkaea in Banat izkazujeta 22.000 vagonov pšenice in 44 tisoč vagonov koruze. Od tega ie potrebno 21.000 vagonov za pasivne kraje. Iz Hrvatske in Slavonije še ni podatkov. Slovenija, Dalmacija, Bosna, Hercegovina in Črnagora so pasivni kraii.
Za trgovske zveze med Jugoslavijo in Francijo. V Beogradu se nahaja francoska misija, kateri načeluje general. Njena naloga je, proučiti sedanje gospodarske razmere v Jugoslaviji radi čim ožjih trgovskih zvez med Jugoslavijo in Francijo.
Žetev je v splošnem žc začela v Vojvodini. Po današnjih rezultatih računajo, da se bo od enega jutra dobilo okoli 500 kg čiste pšenice.
„Belin" je najidealnejše sredstvo za snaženje, belih, platnenih in usnjatih čevljev. V tem svojstvu prekaša vsa dosedanja čistilna sredstva, zato ker ne razje platna in usnja ter da obutvi izvanredno trpežno in snežnobelo barvo. Dobra lastnost „Belina“ je. da barva čevljev od potnih nog ne postane višnjevo marogasta, kakor je to običajno pri cinkovom oksidu.
Inozemstvo.
Avstrija potrebuje 450 do 500.000 ton moke na leto. Troški za dobavo te ogromne množine
moke in žita bi avstrijsko državo veljali letno približno 8 milijard kron, če ostanejo v veljavi sedanje žitne cene in sedanji kurz krone.
Bolgarske finance. Pred izbruhom svetovne vojne je bil državni dolg Bolgarije okoli 560 milijonov levov. Zunanji dc-lgovi znašajo 1511.4 milijonov, notraji 5.1 milijard levov. Poleg teh dolgov nalaga mirovna pogodba y Neuillyju Bolgariji 2.5 milijarde francoskih frankov vojne odškodnine ali preračunano po sedanjem kurzu v leve 15 milijard levov. Za vzdrževanje ententnih okupacijskih čet in komisijo za izvedbo mirovnih pogojev mora Bolgarija plačati še eno milijardo. Skupni dolg je torej več kot 22 in pol milijarde levov.
Razredna loterija. Uprava razredne loterije je naročila v Gradcu srečke, ki bodo gotove do 15. septembra t. 1. Prvo srečkanje se bo vršilo januarja 1921. Največja premija bo 600.000 din., glavni dobitek 400.000 dinarjev. Poleg tega bodo še dobitki po i 00.000, 200.000 in 300.000 dinarjev. Glavnica razredne loterije bo znašala 5 do 6 milijonov dinarjev, dočim ie znašala dosedaj le 600 tisoč dinarjev. Za izplačevanje dobitkov je potrebni!] 35 milijonov dinarjev na leto.
Italijansko-nemška trgovska pogajanja se vrše te dni v Rimu. Italija se trudi predvsem, da bi pridobila Nemčijo, da bi ta izvažala in uvažala svoje trgovske potrebščine preko Trsta in ji nudi vsled tega dalekosežne ugodnosti. Razgovori še niso končani.
Sladkor iz Čehoslovaške. Po pogodbi mora čehoslovaška vlada izvoziti večjo količino sladkorja v Jugoslavijo.
Pravica zastopanja pred čehoslovaškimi sodišči. Čehoslovaški konzulat v Beogradu je zaprosil ministrstvo pravde, da obvesti interesente, da imajo pravico zastopanja pred sodišči čehoslovaške republike samo oni advokati, ki stanujejo na ozemlju čehoslovaške republike.
Pražki veletržni dnevi. Praška občina je ustanovila s kapitalom 2 milijpmov kron zavod za prirejanje veletržnih dnevov v Pragi. Upravno in nadzorstveno komisijo je imenovala praška občina iz aktivnih krogov obrtnikov in trgovcev. Namen zavoda je prirejanje vzornih veletrgov vsako leto spomladi in jeseni. Vcletrgi so mednarodnega značaja. Dobrodošla je takozvana udeležba v samostojnih paviljonih, ki imajo to ugodnost. da daje vlada svojim udeležencem razne ugodnosti in podpore. Obenem je na ta način tudi mogoče kontrolirati razstavljajoče tvrdke. Prvi veletrg bo otvorjen od 1. oktobra do 28. oktobra t. 1. na razstavišču bivše kr. opere. Ta čas se bo porabil za razne trge, ki se tičejo spe-cijelno posameznih oddelkov. Ti oddelki so: lesnoindustrijska obrt (pohištvo, strugarski izdelki, palice itd.), kovinarska obrt s stroji in drobno-umetniška obrt, keramika, steklarstvo, tkanine in konfekcija, čipke, ročna dela, kemična in prehranjevalna obrt itd. Pisarna veletrga marljivo pripravlja trgovsko stran veletrgov, da bi se tam, kjer so razmere ugodne, sprejemala tudi naročila.
Trgovska pogajanja s Češko. Kakor je bilo že poročano, je došla v Beograd čehoslovaška delegacijami ima nalog, da uredi trgovinske odnošaje med Čehoslovaško in Jugoslavijo. Razgovori so se že pričeli. Sedaj se vrši debata o glavnih vprašanjih. Po končanih formalnostih so razdelili delegate v sekcije: 1. Sekcija za splošno trgovinsko pogodbo. 2. za pošto in brzojav, 3. za promet in 4. za kontingentno pogodbo. Dosedaj je največ delovala sekcija za splošno trgovinsko pogodbo. Raz-govarjajo se na podlagi določil svobodne trgovine. Prepovedan bo samo uvoz in izvoz nekaterih predmetov, ki so za državo potrebni. Glede na to je bil stavljen predlog, da se sklene nova kompenzacijska pogodba, s katero naj hi se obedve stranki obvezali, da bo ena pogajajočih se strank dopustila kontingent prepovedanega blaga.
Cene za žito v Madžarski. Vladna naredba določa ceno za žito, ki se mora oddati za javno preskrbo, in sicer za pšenico po 500 kron. za rž in ječmen pa po 400 kron za metrski stot. Naredba določa enotnost v teži in zmesi žitnih vrst ter odreja, da more minister za prehrano sporazumno s finančnim ministrom znižati cene, ako bi na žitnih trgih vsled izboljšanja valute ali iz drugih vzrokov nastala bistvena izprememba v ugodnem zmislu.
O žetvi. V Zedinjenih državah je bila lanska žetev rekordna. Letos ie manjša, toda z lanskimi zalogami preostaja žita za izvoz. Razmotriva se zopet vprašanje o ureditvi žitne terminske kupčije. — Kanada pričakuje srednjedobro žetev, posejali so pa manje, kakor lani. — Argentinija ima več žita in koruze, kakor lani: v Avstraliji pa ni žita za izvoz. — V Indiji stoji žito dobro, izvažalo se pa ne bo, ker je bila lanska žetev slaba. —
V Evropi je bila žetev v splošnem boliša. kakor lanskega leta. Na Angleškem so posejali več: francoska žetev bo boljša, kakor lanska. V Italiji je na severu povoljno stanje, na jugu na je zelo škodovala suša. Na Nemškem je položaj različen, v splošnem so pričakovali več žita, kakor ga bo. Na Švedskem bo dobra letina. V Romuniji bo žetev zelo dobra, toda posejali so za 40% manje, kakor lani.
Pomanjkanje papirja povzročuje povsod velike sitnosti. Na Francoskem je kriza vedno hujša. Vzrok nepovoljnega položaja je pomanjkanje surovin. Francozi računajo s tem, da bodo še dalje ostale visoke cene. dokler ne bo zadosti vseh vrst papirja. Množina v posameznih vrstah ne odločuje. Zaloge niso znatne, primanjkuje pa ravno onega, blaga, katerega se največ kupuje. Časnikarski papir stane 380 do 425 frankov, pismeni paoir 500 frankov. Tudi na Agleškem je zlasti za časnikarski in raznobarvni paoir položaj zelo kritičen. Vlada je izjavila, da je brez moči. ker ni surovin in ker je stiska za papir na vsem svetu.
Povojna obnova Francije. Po podatkih bivšega francoskega komisarja v Združenih državah napreduje industriiska obnovitev zelo lepo in hitro. Od 2245 km uničene proge je že do septembra 1919"popravlienih 2028 km. danes ie vse. Od 1160 podrtih mostov jih ie popravljenih 657: od 1075 kilom, uničenih prekopov ie plovnih .700 km. Okoli 960.000 ton od Nemcev ukradenih strojev ie bilo vrnienih. Od 1.800.000 ha opustošenih tal ie bilo obdelanih že na jesen 400.000 ha. in 200.000 ha ie bilo popolnoma očiščenih od projektilov. Okoli 10 milijonov metrov žičnih ovir ic bilo odstranienih in zasutih strelskih jarkov ie bilo 5 milij. metrov.
O razmerah v Rusiji pravi načelnik misije ruskega Rdečega križa v praški ..Tribuni“, da ie ne-zadostno prehrano v ruskih mestih povzročilo samo pomanjkanje prevoznih sredstev. Pusi ja bi pozdravila čimoreišnjo pošiliatev inozemskih inženirjev in tehničnih delavcev, elektrotehnikov, brzojavnega, telefonskega in strojnega osobja. Ti specijalni delavci bi Snadali v prvi preskrbovalni razred, t. i. oskrbovani bi bili ravno tako dobro, kakor čete na fronti in bi znašale mezde 60.000 rubljev, t. i. približno 30 do 35.000 čehoslovaških kron na leto. Za obleko delavstva je preskrbljeno s tem, da bi se iim daialo blago iz državnih zalo" ter bi si vsak lahko dal napraviti obleko po lastni želji.
Uvoz — izvoz.
Italijanska vlada je prepovedala izvoz sukanca iz Italije. Vsled tega se bo vršilo na meiah točno pregledovanje in konfiscirala vsaka množina sukanca, preden potniki zapuste italijansko ozemlje.
Izvoz iz Italije v Čehoslovaško ustavljen.
Češki listi poročajo iz Trsta da je konferenca italijanskih obrtnih zbornic sklenila, da se ustavi v Čehoslovaško vsak izvoz blaga, ker dela v tem oziru čehoslovaška vlada prevelike zapreke.
Izvoz koruze. Ministrski svet ie sklenil, da se dovoli prost izvoz 40.000 vagonov koruze. Zahteva se samo zavarovanje zdrave tuje valute.
2% od vse vrednosti blaga bodo no ukazu finančnega ministrstva morali odslej plačevati izvozniki poleg ostalih davščin. Ta odbitek bo porabil finančni minister za odplačevanje izvoznih pristojbin.
Izvozna carina za koruzo sc je na predlog poljedelskega ministra zmanjšala od 60 na 20 din.
Minister za prehrano ie izdal naredbo, do kateri se koruza letošnie žetve ne smo niti prodajati niti kupovati. Začasni ekonomsko-finančni komite je dovolil prost izvoz stare koruze do konca tega leta.
Svoboden izvoz dešcic za izdelovanje vinskih sodov. Na seji gospodarskega odseka ministrstev se je odredilo, da se dovoli svoboden izvoz dešcic za izdelovanje vinskih sodov.
Za izvoz lesa in lesnih proizvodov je komisija ministrstva odredila nastopne cene:	Za
Nemčijo rezan in tesan les 1000 mark. okrogel les 600 mark. za Švico rezan in tesan les 90 švicarskih-frankov. za Francijo. 240 frankov, za Italijo 300 lir, za Holandijo 45 frankov. Izvozna taksa znaša za tesan les 25%. za okrogel les 35%. Drva za Avstrijo in Madžarsko sc prodajajo za 18.000 čehoslovaških kron za 10.000 kg; mehka drva pa za 26.000 kron. Za izvoz se plača 35%na taksa.
Uvozne prepovedi namerava znatno umiliti francoska vlada. Francosko trgovsko ministrstvo je prišlo do uverjenja, da je uvozna prepoved
BRAŠNO ■■
eve vrsti izvrstne kakvoće, pošilja kukuruze i kukuruznog brašna kao i svih zemaljskih plodina i industrijalnih proiz-::::	voda na veliko i malo. ::::
$kladiste,BÄLKAN‘Zagreb
Petrinj ska ulica 77. Telefon 23—61.
■—----- '	■■	■ 'r-i	■B
8	Kome treba
pšenicu, kukuruza, ječmena, masti, sla-Kj] ninu, suhog mesa i sve ostale zemaljske proizvode neka se obrati na priznatu 1	protokoliranu firmu
Jovan Tom U
Mitroviča (Srem).
Telegram adr. „Amerikanec“. Telef. br. 37.
Utemeljeno 1879.	Utemeljeno 1879.
Otpremni ured i car. posredovanje drž. željezu. SHS
EMIL EICHORN
Brod na Savi. Podružn.: Bos. Brod in Osijek I.
carinska agentura kr. glavne carinare u Brodu n/S. sa odjelkom u Bos. Brodu Špedicije svake vrste, uskladi stenja, ocarinjenja, flnan-cijalne manipulacije i osiguranja. Nadgled kod pretovarivanja robe iz čirokotračnih vagona u uskotračne i obratno i intervencije kod otpreme. — Otpremanje željeznicom i ladjom. Prese!enja u vlastitim patentiranim pokućtvenim koli ma. Brižna izvedba svih importnih i eksportnih transporta* Brzojavi: EICHHORN, BROD, BOS. BROD i OSIJEK. Telefon: Brod 16, 64 i 110. Bos. Brod 2. Osijek 452.
TARIFALNI ZAVOD. TARIFALNI ZAVOD.
slamnate tei biće (cekarje) predpražnike i vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo
FRANJO CERAR,
livarna slamnikov v Slobii, p. Domžale pri Ljubljani
Trapist sir]
kg po K 45‘—, na malo i veliko uz | unapredni platež prodaje in razašilje \
Mljekarska udruga u Virovitici, j
■ ■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■"■■■■■■■■■BP
dvorezen nož, četudi se nanaša na luksuzne predmete. Kolikor se prihrani vsled prepovedi uvoza, toliko znaša na drugi strani izguba, ker se vsled zmanjšanega uvoza vedno zmanjša tudi izvoz. Zato namerava seznam za uvoz prepovedanih predmetov znatno skrčiti.
Denarstvo.
Borza. Zagreb. 29. julija. Berlin 180—182, Italija 420—430, London 265, New York 72.50— 73.50, Pariz 575, Praga 154—156, Dunaj 39.75— 40, Ameriški dolarji 71—72, avstrijske krone 42— 43 francoski franki 590—595, nemške marke 178— 180, čehoslovaške krone 151.
Curih, 29. julija. (Izvirno poročilo.) Berlin 13.40, New York 583, London 24.79. Pariz 44.80, Milan 31.80, Beograd 31.50, Praga 11.80, Zagreb 7.80, Varšava 2.95. Dunaj 3.45.
Dunaj, 29. julija. (Izvirno poročilo.) Zagreb 245—262, Budimpešta 100—114, Praga 373—393, Varšava 93—103, čehoslovaške krone 375—399, dinarji 975—1025.
Ureditev valutnega vprašanja na Reki. „Gaz-zeta di Venezia“ donaša iz Rima vesti, da se je končno našla oblika, kako urediti valutno vprašanje na Reki. Po izjavi zgoraj omenjenega časopisa je italijanska vlada pripravlena. izmenjati reški denar pod tistimi pogoji, kakor v Istri, namreč da plača za eno krono 60 centesimov italijanske lire. — Reški Italijanaši se hvalijo, da je to usoeh njihovega dela v Rimu.
Službeni kurz italijanske lire je ena lira: 4 K 90 vinarjev reškega denarja ali 9.10 K jugosloven-skega denarja od prvega žigosanja.
Avstrija odtegne 1 in 2 kronske bankovce iz prometa. Staatskorrespondenz poroča: Ker Storni v veljavo mirovna pa godba, ki predvideva žigosanje vseh v Avstriji krožečih bankovcev v dveh mesecih, se v kratkem vzamejo enokronski in dvokronski komadi iz prometa. Rok za oddajo se še naznani.
Promet.
Vozne cene za potnike se bodo na osebnih in ekspresnih vlakih povišale s 1. avgustom. Voznina za blago se bo povišala s 15. avgustom za 100%.
Poštna in brzojavna konferenca v Parizu je sprejela oredloge glede vpostavitve normalnih poštnih, brzojavnih in brezžičnih zvez. o^ čemer bo obvestila vse vlade, ki, prihajajo v poštev.
Sindikat brodarjev je v sporazumu z vlado sklenil, da osnuje v Beogradu dvoje pristanišč, in sicer eno za osebni promet in luksusno blago, drugo pa za blagovni promet.
Poprava potov. Minister za javna dela je odobril načrt za popravo potov, ki bo zahteval preko 9 milijonov dinarjev stroškov.
Otvorjen Je telefonski promet z Avstrijo.
Pristojbine za vidiranje potnih listov Inozem-cev. Ministrstvo za finance je sporočilo deželni vladi za Slovenijo, da naša poslaništva, konzulati in misije v inozemstvu, kakor tudi ostale pristojne oblasti v tuzemstvu zahtevajo od tujih državljanov za vizum potnega lista isto takso in v istem novcu, kakršno takso in v kakoršnem novcu jo zahtevalo tuje oblasti v tej državi, vendar pa ne sme biti manjša od vrednosti 10 dinarjev. Radi tega morajo tukaj naše politične oblasti, ki izterjavam te takse od tujih državljanov, zahtevati plačilo teh taks v oni vsoti in novcu, v kateri zahtevalo to takso tuje oblasti v naši državi. Generalna direkcija posrednih davkov je dobila od ministrstva za zunanje stvari obvestilo, da zahtevajo tuia poslaništva, konzulati in misije v naši državi na račun omenjene takse v nastopnem razmerju: L Čeho-slovaško poslaništvo: a) za trgovce 63 dinarjev, b) za privatne osebe 21 dinarjev. 2. Poljsko poslaništvo 8 dinarjev. 3. Grško poslaništvo 50 din. 4. Italijansko poslaništvo 50 dinarjev. 5. Avstriisko poslaništvo 30 dinarjev. 6. Romunsko poslaništvo 10 dinarjev. 7. Francoski konzulat 10 frankov. 8. Švicarski konzulat 25 dinarjev. (V Švici se samo za prehod (visa pour transiter la Suisse s ans arret) ,plača 5 švicarskih frankov.) 9. Madžarska delegacija 31 dinariev. 10. Belgijsko poslaništvo za navadni vizum 10 frankov, za vizum z rokom od 6 mesecev do 2 let 25 dinarjev. Radi tega imajo naše pristojne oblasti v državi zahtevati od državljanov odgovarjajočih držav ravno toliko takso in v istem novcu.
Prodam
en vagon stare MEDENINE in druge kovine, večjo množino starega bakra, nove papirnate m stare jutaste vreče, 5 vagonov starih vojaških ČEVLJEV, bakrene žice (tudi izolirane) in razni drugi stari materijal.
Adolf Kraus stariji
Osijek.
Električne
novosti
karbid, vozila vseh vrst, vreče, stroje
i. t. d. dobavlja
üih nm
Budapest VI, Felsöeidösoi 37.
Najmodernejše «Mnhn
lastnega izdelka, nonn l||J|KjlK tu- in inozemsko □□□□ VSvSW11 w
manufakturno in modno blago
razpoiilja Prva kranjska razpošlljalna
Dvorni trg. — Pod Narodno kavarno.
;
Piva rasla Mia gin letna j
(Malzkaffee) i liuštenoe Gerstla F
(Malzkaffee) i ljuštenog Gerstla
odašilje svaku količinu postom kao i vagonima uz dnevnu cenu
JOVAN TOMIČ
Mitroviča (Srem).
Te'egr. adresa: „MEBIKÄH“. .V. Telefon Ir. 37.
I
I
I
■ »■■■■BBa«BaBDBaaaaaaap_waB ■■■■■■■■«• BaaaaaoBna
GARAGA
ÄUT0 CENTRAL*
MODERNA MEHAN. RADIONA
Posjeduje više automobila i za daleke vožnje. Iznajmljuje garage za strane automobile. Najbolje svratiste automobila, opskrba sa benzinom, uljem i svim auto-dijelovima. Skladište pneu-matika i zračnica sviju dimenzija. Zavod za parno vulkaniziranje, autogenično varenje i željezno i mjedno tokarenje. — Prima sve popravke aulomobila, motor-kotača, gospodarskih strojeva i drugih motora. — Cijene najpovoljnije, izradba brza.
Drugi odjel.
Gradjevna i umjetna bravarija. Prima sve gra-djevne i umjetne bravarske poslove, kao: oki-vanje prozora i vrata. Izradjuje razne željezne ograde, prozore, vrata i moderne štednjake te sve druge poslove po narudžbi. — Izradba čestita i brza uz umjerene cijene

MIRKO KAFKA
ZAGREB :: Jelačičev trg 19
Telefon br. 22-28.
■MiliiiiiiiiiliimMnliih::::::------!:
iriin*

I«. rpentlnovo čistilo xa čevlje razpošilja glavna zaloga
M. Trebar — Ljubljana
Sv. Petra cesta 6.	Telet. 539.
,ÄLOMÄ‘
plakati in reklamne risbe imajo
najboljši uspeh!
Kdor oglašuje, ta napreduje.
P!
III
-i!
2 c i
■s 5 5
|5|
a" 5
ifi
lil
"Si
s si "i!
II!
” O
ca h
.1=5 JO
.1= O
K
!-
i S
i H i
II
: __
!s
i L
NPFT»Cs3CsS^3l
F Garantirano K svje*l hećki
l špiiilis basat
razašilje jeftino
Agentura Lepoša
Maribor
Gosposka ulica 58.
najbolje kakvoće u Jugoslaviji (vapnenac 96—-98°/0) proda se u većoj količini.
Vapnenice „Sava“ pri južnoj željeznici.
[EIIJE
razpošilja proti neplačilu in povzetju
i Tržiču n Gorenjsko.
"* Iz kavčuka ^
(CIRIL SITARi
LJUBLJANA <by
Zagrebška borza.
Nominalna vrednost oz. pri papirjih obresti od	12	' - ~ 				 ' - .	 - ' '	Kun 19./V1I. v		Kun 23./VII. v		Kun 28./VII. v		Kun 3 L/VIL v	
		Vrednota								
	52									
	S“		denarju	blagu	denarju	blagu	denarju	blagu	denarju	blagu
—	—	46/o državni boni kraljevine SHS sprem.	—	—	— '	—	—	—		
		4V» ®/o »	„	»	»	. . . 4,/8°/o kranjsko deželno posojilo 1. 1917 .			—	—	—	_		
200	14	Banka i štedionica za Primorje, Sušak .	974'-	1000 —	1010—	1100—	1000 —	1040—		
		Hrvatska banka, Zagreb									
400	40	^	eskomptna banka, Zagreb n. e.	1530-	1550 —	1560—	1590—	1610—	1625—		
400		splošna kredit, zav., Zagreb „	550-	575-	550—	660—	660—	570 —		
250	3	„	poljedelska banka, Zagreb	115 —		118—	125 —	121—	125*—		
200	13	„	zem. hipotek, banka, Zagreb .		400-		390—		390—		
200		„	trgovska banka, Zagreb . .	300--	308-	304—	306—	300—	305 —		
400	18	Jadranska banka			2300 —	2400’-	2500 —	2225 —	2300—		
400		Jugoslavenska banka, Osijek ....	640-	060 —	680—	685—	702 —	710—		
400	30	Ljubljanska kreditna banka najnov. e. .	1150-	1250-	1110 —	1200—				
000	8	Narodna banka, Zagreb		740 —	745,—	740—	750 —	750-	760—		
00	340	Prva hrvatska štedionica, Zagreb . . .	8500 —	8600-	10300—	10600—	11400—	11600*—		
100	—	Riječka pučka banka. Rijeka	 „Croatia“, d. d. za lesno industrijo, Zagreb Dubrovačka parobrod.plovitba,Dubrovnik	290-—	315 —	360—	410-—	440—	495—		
400 500			5000-	7000 —						
200	16	Osječka strojna tovarna, Osijek . . .	690'—			—	750—			
200	30	„Slavonija*, d.d. za lesno industrijo, Brod	1500 —	1550-	1525—	—	1700 —	1800-		
		Devize:								
—	—	London 1 funt		—	260 —	260—	.. —	260—	275—		
—	—	Praga 100 kron		147 —	150-	147—	150-	151—	152—		
		Pariz 100 frankov		530-	550’—	570—	580—	560—	570—		
		Curih 100 frankov		1120 —	1180—						
—	—	Wien 100 kron ...	....		—	—	—	—	—		
		Valute:								
		Dolarji			625	65-	66—	66-5	70 —	71 50		
		Bolgarski levi 100			150 —						
		Čeho-slovaške krone 100	•	140-	143—	142—	144—	151—	152—		
		Francoski franki 100			560—	860—					
		1 Napoleon d’ or			286'-	288—	305—	312—	315—	325—		
		Nemške marke 100		179 —	183—	184—	185--	179 —	180—		
		Romunski leji 100		184-	185—	195—	197-—	195—	197*—		
		Lir IdO . .			395'-	400—	405—		405 —			
		Avstrijska krona	. .	. .	41-5	43—	42—	45-	41—	42—		
Mali oglasi.
Prazne steklenice parfumske kupi po najvišji ceni 1. C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Kupi se večjo množino krede (Schlemkreide). Ponudbe pod „Kreda1 na anončno ekspedicijo Al.
Matelič, Ljubljana.
Posjednicima mlateceg stroja i dinama, koji bi trebali, ima da proda jednu remi niču (Riemenscheibe) veliku 120, široku 40, bušotine 11 */„ glava jaka 22 cm. Stanko Cmelič, mlinar u Brekovljanu, p. Brekovljan, železnička postaja Dugoselo.
Tvornice poljedelskih strojev so na prodaj v Cehoslovaški republiki.— Dopisi pod „Praga“ na upravo.
Klobuke, moške in ženske, sprejema v popravilo ter iste prekroji v najmodernejše oblike tovarna FR. ČERAR, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Suho skladišče oziroma tudi prostore za ureditev istega iščem proti dobremu plačilu. Ponudbe pod „Skladišče* na upravo.
Za mlinarje! „Rentabel štev. 5“, v zelo dobrem stanju, se proda. Naslov: Paromlin, Kaniža pri Pesnici.
Išče se za takojšnjo dobavo v vsaki množini: Zinkovo belilo oxyd, Svinčeno belilo, Boryjev sulfat čist, zmlet, Glycerin kem. čist. Cenj. ponudbe z navedbo cene in množine pod „Barvo“ na upravo .Jugoslovanske Borze“.
Posestvo z vodno močjo in pogonom s 64 HP v prijaznem kraju na Gorenjskem na prodaj. Naslov v upravi.
Pralni stroji in centrifuga z jermenskim pogonom se prodajo. Naslov v upravi lista.
22 letni mladenič, izobražen, sposoben za vsa kon-torska dela, izurjen v kupčiji z Italijo, zmožen slovanskih, dalje nemškega, italijanskega in deloma angleškega jezika, išče stalne službe. — Ponudbe pod ,TRŽAČAN1 na upravo lista.
UNDERWOOD
je takoj dobavljiv pri
THE REX C0., Ljub Jana
iiltiiirym «lin M, (nasproti plant polit).
Pri većjih naročilih popust.
JADRANSKA BANKA
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj. LJUBLJANA, Maribor, Metkovlč, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
ia zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in Inozemstvu. .......

i ELEKTROS ii Čokolade I
®	® ®	B EiBHaHaasBaBB a BBaaaaa al^HjaasaBj^sEB ■ BacBaasasB i
S$	— - „ . —	m E B  ....■■......... B E
URED ZA ELEKTRIČNU INDUSTRIJU I POGON
VLADIMIR NOVAK
m
t
ZAGREB Frankopssiska uE. 8
Telefon interurb.3-31 - Brzojavi: „Elektronovak61 Zatse eb S
F
UREDJUJE; Elektlčns cenlale § sva vrsti po- p gona za električnu rasvjetu i prenos si$@ itd. |
EHBBEBEBBEBBE^EE^EMEEEEli
I
|Si
ji
15!
il!
aasBaassEB a BaBaaaaas
švicarske deset vrst, italijanske dve vrsti, amerikanske in francoske, v raznih količinah, sortirano in posamič razpošilja od 8 kg više po pošti in železnici
JULIO MEINL d. d.
Ljubljana.
Zagreb.
Maribor.
IIIIIIIIMIIIIHMi, ll|l,|||lll|,|||||||||,mu,f|||,||||,|||||,,|,,,,|ig|,,11,111,g|i||||i||l,|,|ll|l|||,mig|l,|iii||||ll|l|ll|lt,..laa
©snirstla,® L JRUSIL <MLNi/Ä PcdruZ= BECCHÄD - MCIfcEB CZMKK-KBAh»
I
9
I
rowe^®wew®ws
tjiiavna zaloga
I. C. Kotar, Liubiiana
Wolfova ulica 3.
Tel. 386.
:
Tel. 386.
nudi po znatno^znižanih cenah: Cigaretni papir in stročnice znamke „ALTESE“. — Čistilo in voščilo za čevlje znamke „FOX“. — Kalodont, Maribor, Gosposka ulica 38, razni pisemski papir, ključavnice za košare in razno drugo galan-trgovina z galanterijskim blagom na debelo	terijsko blago.