188. številka. Ljubljana, v petek 17. avgusta 1900. XXXIII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pottt prejeman za avstro-ogrske dežele aa vse leto 2» K, za pol lata 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 9 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa ae za vsa leto 2 K. — Za tuje dežela toliko vefl, kolikor znaša poStnina. — Posamezne številka po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od atir.^topne peti t-vrste po 12 h, Ca ae oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole" fcrankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v npravni&tvo pa 8 Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Celjske razmere. (Ob desetletnici „Celjskoga Sokola"). L Celjske razmere! Človek ne v«, bi se li jezil ali bi se smejal tem komedijam, ki se tukaj gode dan na dan. Zagrizeni renc gatje, nemčnrji in ž njimi nacionalci ter prusofili slutijo in čutijo, da se maje njihov nemški steber, in skuSajo ga podpirati od vseh strani, z vsemi mogočimi sredstvi, in če ni drugače, tudi z neumnostmi in bedarijami. Njihove poskušene, a slabo uspele demonstracije imajo namen, slepiti svet, da je Celje Se popolnoma nemSko mesto. Toda kaj takega dandanes komu natvezati ni prav lahko! Kdor ima samo jedno in isto staro potrto lajno, temu je, posebno na jednem kraju, teško dolgo koncertirati. Početje celjskih nemčurjev in drugih naših zagrizenih sovražnikov pa je podobno hri-pavi, odurni godbi na jedno fn isto staro lajno. Peresce pade v prvo zarezo. Rakuš in sodrugi zasvirajo prvi komad. — Kadar je namreč treba stopiti na branik zatiranega, omajanega velenemštva celjskega, napihne se .celjska žaba" ter regija in regija, graška tetka pa ji sekundira. To ti je vpitje in jadikovanje! Laže, zaobrača, napada, obiskuje, sramoti Slovence in hujska zagrizene, zapeljane nemčurje. To je uvod. Zdaj pride „trio". — Po mestnih ulicah frče znane „barabe druge vrste" ter šepetajo in namiga vajo zdaj temu zdaj onemu kaj skrivnostnega, skačejo zdaj v to hišo zdaj v ono prodajalno ter skušajo dopolniti delo »celjske žabe". — Nato je odmor. Kaj se za kulisami godi, ni sicer znano, kajti organi zacija je stara in dobra! Peresce pade v drugo zarezo, in kmalo slišiš drugi komad. Temni se. Kakor ščurki iz lukenj, prilezejo „barabe tretje vrste" iz svojih brlogov. To je takozvana svojat ali fakinaža. Ljudje propalih obrazov, vsega usmiljenja vredni, zapeljani fakini, delavci, hlapci docela slovenskega pokoljenja. Ko-rajžo imajo, kajti slovenska kri gori, če tudi v taboru Turkov ali nesramnih nemčurjev. — Pozna se jim, da so pili, gledajo odurno in hrulijo ti prav po živinsko svoj „heil", Bheul". Parola jim je navadno kolodvor ali „Narodni dom", kakor ravno pride. To ti je veselje za mlade, razuzdane in dresirane pobaline. Od vseh strani tekajo skupaj. In dobrodošli so. Brez te mladeži poštenega škandala ni! Oboroženi so kmalo po svoje. Vsak dobi primerno piščal in sicer po moči, kakor ima večjo ali manjšo sapo. Tako sta hitro dva kora skupaj. Pravočasno pride še „štab", „barabe druge vrste" s povelji in vojskinimi načrti. Za vso to druhaljo pa se zbira vbogo, radovedno, nič hudega hoteče in sluteče navadno ljudstvo, kakor radovedne stare in mlade ženice, dekle, delavci, docela nepre-bujeni Slovenci. Smejo se, zasledujejo početje opisane druhali, to jim je „spas", to je brezplačna komedija. Peresce pade v tretjo zarezo in slišiš nov, prav za prav pri jedni in isti potrti lajni, jedni in isti stari komad. Opisana druhal zagleda Slovence. Po-balinje žvižgajo in brlizgajo, da ti gre do kosti. Barabe tretje vrste „heulajo" na vse pretege, barabe druge vrste, pod ščitom barab tretje vrste, pa hlastajo in napadajo (seveda le z besedami) kakor privezani popadljivi psi. Cela banda, vsak po svoje. — Radovedno ljudstvo pa se smeje. In kaj bi se ne smejale taki komediji? Kdo jim r\-meri, ubogim nezavednežem ? Zagrizeni poročevalec „Graškega Tag-blatta", ultra nacionalne, predstojnik mestnega magistrata igra seveda pri tem s svojimi stražniki jako čudno ulogo. Dasi vsi ti dobro vedo, kaka poulična svojat da je zbrana, da je vse le na videz, le pesek v oči, da se ne upajo barabe niti te niti one vrste dejansko koga napasti, posebno zdaj ne več, odkar so jih Slovenci že toliko in toliko in obilokrat spravili pod ključ, sopiha in skače imenovani Fiirstbauer, kakor da je res vnet za mir in red, kakor boječ se resne revolucije in pobojev, in pogovarja in roti Slovence, da se naj nikar ne podajo v nevarnost, naj se umaknejo, dokler se razburjena „ nemška celjska gospoda" ne pomiri in ne raziđe! Rakuš in Stiger in drugi taki tiči pa brusijo pete do raznih oblast ev ter kličejo celo vojaštvo na pomoč, češ, vse črno je pred kolodvorom ali pred „Narodnim domom", vae nemško Celje je razžaljeno, razburjeno in razdraženo. Bojimo se pobojev. In nakrat zaslišiš peket konjskih kopit, rožljanje sabelj in bajonetov. In za vojaki ti vdre še drugo radovedno ljudstvo in v ozkih, malih tukajšnjih ulicah je seveda kmalo manjša ali večja gnječa. Slovenci, vajeni takim starim prizorom, se smejejo. Tu in tam, kakov hudomušne! zavpije „živio", češ, komedijantje, le „špilajte", saj drugih kaj vrednih nemških predstav itak ne morete podati. In ko se Slovenci podajo v svoj dom, je za komedijante zopet odmor. V gostilni pri „Angelju", nasproti .Narodnega doma", je vojni tabor, kjer se pivo toči, kjer se ukradene table razbijajo, (kakor n pr. tabla g. dr. Dečkova), in kjer se dobijo, če treba, potrebne lestve, da se take table raz hiš snemajo. Vtem taboru počastil je povodom obiska Čehov te bojne barabske trume podžupan Rakuš ter jih navduševal s svojo govoranco. In v tem taboru so imeli ob jednem pri tisti priliki stanovanje s potrebno jedjo in nepotrebno pijačo celovški policaji kakor ob sebi umevno, na stroške mestne blagajne celjske. Lepa organizacija to, kaj ne9 Lepe razmere to I Pa le potrpljenje! Pridejo še pikantnejše stvari, pokazali bomo Celje v pravi luči! Po tem odmoru je le še jeden komad stare lajne. Peresce pade v zadnjo zarezo. Črne sence lezejo proti gostilni pri „Angelju". Aviza je, vohuni se vračajo tu: „Slovenci se pripravljajo na odhod iz „ Narodnega doma". Luči po ulicah vgasujejo, črne sence se potikajo pod drevesi in po kotih. In besni kakor risi, za vratno ko mački, čakajo te pijane pošasti, koga bodo napadle. Gorje Slovencu, če ne pozna teh razmer in se sam poda v nevarnost. Prvi naskok je naloga barab tretje vrste. Dokaz temu že obstreljeni. Kadar slednjič Slovenec le podleže, pristopijo barabe druge vrste s svojimi gorjačami ter vdrihajo po njem, bodisi da Že leži na tleh ali je že aretiran in ga drže trije ali štirje stražniki. In tako je Slovenec napaden, te-pen in v zapor vržen, pijana baraba pa ča-Scena in kot vrli Nemec spoštovana! Pa kaj samo spoštovan, to bi bilo premalo! aSiidmarka" ima za take tiče cele proda-jalnice kot darilo na razpolago! To je godba celjske stare lajne, to je vedno jedna in ista celjska komedija. Ta komedija napravi na človeka, posebno na tujca, vtis, kakor da bi bilo Celje res nemško, in kakor da bi bili vsi celjski Nemci do skrajnosti ogorčeni. Toda kdor godbo te lajne večkrat sliši in to komedijo večkrat vidi, temu se odpro oči. Celjski Slovenci vse to dobro poznajo in vedo, da je vse to le vprizorjena igra, pesek v oči. Zato njim ne imponira več žvižganje in hajlanje, z obžalovanjem in s pomilovalnim posmehom odgovarjajo hujskanju in izzivanju barab druge vrste in ponosno, mirnodušno korakajo po celjskih ulicah v odločnem prepričanju, da stopajo po slovenski zemlji po slovenskem Celju. „Kadar p3i lajajo, dokaz je, da jahamo!" Ne čudijo se celjski Slovenci vsem takim neumnostim in tolovajstvom, saj že davno vedd, kako daleč je strast zmešala nemčurske možgane. Čudijo pa se in mi se z njimi čudimo, da vladni krogi še vedno te komedije ne spoznajo, da se ne zgražajo nad vedno isto staro godbo celjske lajne, da niso vzeli že poštene batine v roko ter namazali Rakuschu, Stigerju in drugim takim tičem, kolikor jim jih gre, ter jih poučili, kako nalogo imajo od vlade, vladarja poklicane oblasti z ozirom na javni mir red in blagor, in da se dajo še vedno premotiti ter k takim komedijam uporabljati celo čast in moč vojaštva. Dne 15 avgusta se je imela vršiti slavnost lOletnice cejskega „Sokola'. Z naznanilom kake slovenske slavnosti v Celju je seveda neposredno vselej združeno naznanilo celjske komedije. Za komedijo je pa treba vedno tudi generalne skušnje. Tudi za to poslednjo so Slovenci dali celjskim nemčurjem priliko in povod in kakor že v neki m. št. našega lista naznanjeno, se je ta generalna skušnja dobro obnesla. LISTEK. Ne ubij! Ruski spisal knez Dmitrij Golicin-Muravlin. (Konec.) Spustil sem jo, kajti zapazil sem, da ne najdem nobenega zadovoljstva v tem, ker ji povzročam bol. ačuj, sem ji dejal", zroč nanjo s sovraštvom, „ne vem, kaj storim s teboj, ali te zapodim, ali ne. Jaz ne vem Ako bi ne bilo Kolje... Studiš se mi do najvišje mere. Smatral sem te za najboljšo žensko na svetu, a pokazala si se najslabšo. Vedeti mi celo ni treba, ali si me izdala docela, aH pa si me samo hotela izdati . . . Oboje je jednako nečastno in zoperno. Pojdi sedaj, Pojdi takoj ... ne morem te videti, laž njivka ..." Vstala je, šla mimo mene, ter s sklonjeno glavo odšla. Priznavam v onem trenotku sem se nadejal, da se bode otrovala ali obesila. Slaba čustva so bila v meni. Od tedaj je minulo pet let. Ti si bival pri nas, a nisi zapazil ničesar. Odpustil sem ženi, ne radi slabosti značaja, marveč zato, ker se mi je zdelo potrebno in častno odpustiti ji, ne oropati sina matere. S čim bi bil Kolja to zaslužil? Kaj je njemu treba plakati radi mojega trpljenja! Duša moja je razbita, uničena, toda o tem veva samo moja žena in jaz. Sin ne ve ničesar, nego stopa v življenje s polno vero v vse dobro. Ali bi bilo morda boljše, ako bi bil ubil ženo, dodavši svoj greh k njenemu grehu? Saj razumeš, zakaj je nisem ubil, razumeš, zakaj bi to zame ne bilo olehčanje, ampak nasprotno, ustvaril bi si večnost iz one minute, ki je sedaj ostala minuta, in katera se je polagoma zarasla z utešljivimi utiski bodočega življenja. Žena, veruj mi, se je skesala. Trpela je mnogo. Grki so govorili, da celo bogovi ne morejo izpremeniti prošlosti. Da, moja prošlost je nespremenljiva, in jaz je ne bi iz-premenil, ako bi jo tudi pokrival z ubojem. In jaz, razžaljeni mož, sem oprostil, ker sem bil ljubeč oče. In ali sem imel pravico ubiti jo samo radi tega, ker je užalila mene, izdala mene? Ali je ona morda s tem izgubila pra.ico do življenja? Ali sem jo jaz ustvaril? Ali more morda samo to živeti, kar se napram meni ni zagrešilo? Jaz je nisem ubil, nego odpustil sem jej. Ako bi ubil ženo, bi storil gnusen zlo- čin, pokvaril bi dušo svojega sina, omade zeval bi svojo in pribil ženo na greh. A sedaj . . . sedaj sem miren. Po nalivu. Hrvatski spisal Andrija Mi lčino vi<5. *) Spomladanski čas je. Ni one poletne sopare; človek jedva pričakuje malo solnca. A tedaj se nakrat nebo nabere, potemni, posivi in počrni. Bliski sevajo, po nebu bobni gromenje; izpočetka slabo, a potem vedno bolj — in v polnem dušku se spusti dež. Sedite v sobi. Gledate skozi okno, kako se kapljice razprševajo na strehi sosednje hiše, kako se od tod dviga fina megljica drobnih kapljic, kako vetrič udarja; gledate debele kaplje, ki se spuščajo naglo k zemlji in zabijajo vanjo vse, celo sebe. Gledate tanko, vitko koprivo, katera je vzrasla kraj pota, kraj plota, pa jo zvija veter in pri-vija tanki njen list k mrtvemu lesu . . . Po oknih sobe, v kateri sedite, se je nabrala megla, zameglila so se, in težko se skozi nje krade pogled. Meglica se jih prijemlje v kapljicah in one se potem spu- *) Iz ravnokar izišle knjige „Zapise i Zagreb 1900. Dionička tiskara. ščajo na okvirje, rišoč čulne, vijugaste ši roke Črte. Zunaj jenjava. Oblaki se trgajo, razlezujejo se, kakor čreda splašenih ovac, kakor novopostali hudourniki na zemlji. Tu in tam se že vidijo modre krpice vedrega neba. Bobnenje groma se je oddaljilo nekam daleč in se javlja samo včasih zopet kakor zver, katera premagana beži z bojišča, pa se samo od časa do časa zamolklo tuleč besno in potuhnjeno ozira na bojišče in na njem ostalega zmagovalca. A vaša okna so Še vedno zastrta z meglico, še vedno so zameglena, slabo prozorna. Skozi ta zameglena okna vam prodira v sobo solnce, toda nekako vodeno, slabo, uprav bolehno. Vidi se tam tudi pomladno zelenje dreves, ali to zelenje ni živo. Vedrina, vedrina! . . . Ona lepa, modra krpica vedrega neba! . .. Veste, da je minilo ono težko, ono grozno, veste, da se je vse oddahnilo, da se vedri, ali vi želite videti, naravnost a roko otipati to vedrino. O kako je to težko! Dne 5. t. m. vrela je velika množica celjskih Slovencev na kolodvor, da se popelje na Ponikvo. Pridrdral je prvi vlak. Že itak skoraj poln, odpeljati je mogel le nekaj celjskih in okoliških Slovencev. Prihrumel je dragi vlak še daljši in že prenapolnjen. Priklopiti so morali več vozov, da se je mogla ogromna množica odpeljati. Zaorili so „Živio" in „Na zdar" klici, osnpnjeno gledali so nemčarji, in bilo jih je strah. Razne misli poditi so se morale jim po glavi, in ukreniti je bilo treba, kako bi dali duška svoji ogorčenosti, kako bi prikrili svoj strah in svoj srčni bol. Vzeli so svojo staro lajno v roke ter zaigrali par komadov, češ, ravno prav, treba je skušnje za bližajočo se slavnost. Proti 9. uri zvečer bile so barabe raznih vrst na svojem mestu. Radovedno, nevedno ljudstvo zbralo se je seveda bolj v ozadju pri poslopju mestne hranilnice, ter radovedno čakalo na brezplačno komedijo. Nemški junak Furst-bauer s svojimi stražniki igral je fino svojo ulogo. Prekanjeni nemčurji so krik zagnali, kaka nevarnost da je, in kmalu začuli so se trdi koraki vojakov brambovcev, za katerimi je t>eveda drla še druga radovedna množica. Ko se je vlak ustavil, izstopila je ogromna množica celjskih in okoliških Slovencev, ne navadni kmetje ampak sama navdušena inteligenca slovenska. Prenapolnjen je bil peron, kakor tudi vsi prostori pred taistim, in hodniki in veže na kolodvoru. Impozantno je bilo videti, koliko je tistih za katere vlada, za katere nemčurji nočejo vedeti, katerih nočejo videti. Vese liti moralo je vsacega zavednega Slovenca, njih pa, ki tej množici odrekajo vse pravice, moralo je biti strah, in strah jih je bilo lahko, in strah jih je tudi bilo. Osup-njeni so pustili to množico oditi in celo barabam zaostal je glas ter le tu in tam se je slišal kakšen hripav „heul" klic iz kakega podivjanega grla. Celjski „Sokol" pustil je gospodi prednost, in se zbiral v ozadju krog zastave. In zdaj, ko je množica že odšla, so Sokolu seveda korajžno zastopili pot, češ, nevarnost je velikanska. Toda celjski „Sokol" neustrašen kakor vsikdar, je protestiral, da se on s silo loči od slov. množice ter zahteval, da se mu pusti prosta pot na svoj dom, da naj stražniki s „skrbnim" Fiirstbauerjem vred stražijo zbrane barabe, ne pa Sokole, katerim nesramna in obža lovanja vredna svojat še nikdar imponirala ni, in imponirala ne bo. Pustili so jih. Celjski „Sokol" nikdar ni delal nemira in nereda, radi česar je v čast in ponos celjskemu slov. življu. Zapoved oblasti je še vedno ubogal, ker pozna disciplino, in ker zna zlorabiti sile. Korakal je po odka-^nem mu potu po „Ringu" in po umazani razdrapani bolj blatnemu jarku v umazani gorski vasi kakor pošteni cesti podobni 5Graben"-ulici. Niti heulanja, niti žvižganja ni bilo čuti. Pač pa je večji del cele pri poslopju nemške hranilnice zbrane, črne množice se pridružil Sokolom, slovensko jih pozdravljajoč, in nastal je homerski krohot, ko se je zvedelo, da je cgromna množica slovenskega mišljenja, in da je prišla gledat le iz radovednosti brezplačno komedijo ter došlim v toliko pomoč, da bi imeli priče, če bi se drznila svojat izzivati. Komedije je bilo konec, vojaške stot-nije pa so odšle. Pretkani Rakusch in pre-ponižni Stiger pa sta si stiskala roke in v objemu si klicala rekoč: Stala sva zopet vrlo na braniku celjskega Velenemštva, storila sva svojo prusofilsko dolžnost. Rešen je Alldeutschland! Pozni rodovi naših vrlih barab piskali nam bodo slavo in čast, urednik „celjske žabe" pa je prav spošt Ijivo povzdignil svoje oči na tablo z napisom „Bismarkplatz", in ušel je z njegovih junaških prs vzdih: Talenta pa sta ta Stiger in Rakusch, pa ti sveti nam Bis-marck si bil še večji talent! Heul! Heul! Vladni zastopnik pa je po trudapolnem delu, zmučen in utrujen zaspal. Mučil pa ga je strašanski sen! Premetaval je izmučene kosti svojega rojstva z ene blazine na drugo. In kaj bi tudi ne! Privalila se je pred njega cela množica Sokolov, vsi Celjani ! Na čelu jim Stiger in Rakusch in bili so v rudečih srajcah ter mu klicali: Na Zdar! Na zdar! In trebušasti Oechs (vreden svojega imena) zastavonoša! Idrij-čan Armbrustschiitz, trobentač! Zamrmrale so mu usta in kriknil je v temno noč: O joj, o joj, medalja za posebne zasluge na celjskem kolodvoru dne 5. t. m. ob 9. uri zvečer je šla rakom žvižgat. V UubUanl, 17. avgusta. Afera Tacoli-Ledochowski. Opetovano je bilo v avstrijskem parlamentu na dnevnem redu že vprašanje dvoboja. Vojni ali domobranski minister sta zagovarjala dvoboj med častniki, vendar pa sta ga omejila le na posebne slučaje, katere določi častno oficirsko sodišče, in kateri so baje sami po sebi razumljivi. Te dni pa se je končala afSra, ki je za vprašanje dvoboja v avstrijski armadi vsekakor značilna. Poročnik marchese Anton Tacoli, ki je služil pri 15. husarskem polku, je vpričo tovarišev očital nekemu nadporočniku, da je širil nesramne laži o nekem členu cesarske hiše. Nadporočnik je Tacolija radi tega očitanja insultiral ter ga udaril. Marchese Tacoli bi bil moral po navadi med častniki nadporočnika pozvati na dvoboj, a tega ni storil, zato je prišel pred častno oficirsko sodišče. Tacoli je izjavil, da se z lažnjivcem nadporočnikom ne bije; toda polkovno poveljništvo je priznalo nadporočniku, da mu poročnik mora dati zadoščenje. Na to je Tacoli izjavil, da se sploh ne bije, ker je katoličan, kateremu vera prepoveduje poboj in predrzno zahajanje v smrtno nevarnost. Zategadelj je oficirsko sodišče Tacolija obsodilo in je izgubil svojo šaržo. Tacoli pa je tekom obravnave izjavil, da mu je tudi neki drug tovariš, katerega je vprašal za svet, pritrdil, da se mu kot katoličanu in državljanu, ki spoštuje zakone, ni treba nikdar bojevati. Ta tovariš je bil stotnik pri generalnem štabu, grof Josip L e d o e h o \v s k i. Sodišče je na to vprašalo grofa, ali misli res tako, na kar je Ledochowski odgovoril, da je nasprotnik dvoboja, in da se ne bi dvobojeval v nobenem slučaju, ker je veren in zakone spoštujoč katoličan. Na to je oficirsko sodišče razsodilo, da tudi Ledochowski ne more biti več častnik ter ga je degradiralo. Ledochowski je bil prideljen šefu general nega štaba fcm. Becku ter je ugleden znanstvenik in pisatelj. Tacoli in Ledochowski sta torej nevredna oficirske časti, a navadna vojaka smeta biti. Kot navadna vojaka imata lahko svoje mnenje o dvoboju, smeta smatrati dvoboj za greh in za kršenje državnih zakonov, kot častnika pa bi morala smatrati dvoboj za častno dolžnost. Kot prostaka smeta biti vestna in natančno po „cerkvenih zakonih" živeča katoličana, kot oficirja pa morata poslušati le stanovske zakone, ker sicer sta nevredna, da bi nosila oficirsko uniformo. Častnik se mora dvobojevati, navaden državljan pa je radi dvoboja kaznovan. Tako mora živeti častnik drugače kot navaden državljan in drugače kot navaden katoličan, sicer mu odreko čast in ga degradirajo. Častniški stan je docela sam svoj, kasta za-se, s svojimi zakoni, s svojimi posebnimi pravicami in dolžnostmi ter s svojimi posebnimi načeli o časti. To je dokazali afera Tacoli - Ledochowski iznova. Vojna na Kitajskem. Londonski in ne\vyorski časopisi so dobili obves ilo, da so mednarodni voji že v Pekinu, in da so poslaniki s tujci vred rešeni. Ofi ialnega potrdila te vesti še ni in je zategadelj možno, da je vest prenagljena. Vsekakor pa so mednarodni voji že prav blizu Pekina. 12. t. m. so zasedli Japonci Tungčou, deset milj od Pekina, brez vsakega odpora. Sovražnik se je menda umaknil za pekinško ozidje. Tako se poroča v Berolin Wolfovemu birou iz Tokia. Z avstro ogrske ladje „Maria Terezija" pa je došla brzojavka, da stoje* zvezne čete le še dvajset milj daleč od Pekina. „Agenzia Štefani" poroča iz luke Taku 13. t. m., da so zvezne čete 9. t. m. blizu Pekina porazile kitajsko vojsko, katero je vodil Tungfuliang. Iz Washingtona poročajo, da je kitajska vlada naročila visokemu uradniku, naj v Tungčouu s poveljniki mednarodnih čet obravnava glede spremstva poslanikov iz Pekina. Baje je ta visoki uradnik Evropejcem prijazni princ Čing. V Berolinu mislijo, da so Kitajci ves odpor opustili, ker so bili dvakrat zapored premagani, ter da se mednarodnim Četam ne upirajo več. Princ Tuan in drugi vodje boksarjev so baje pobegnili iz Pekina. Iz vseh teh vestij je razvidno, da so mednarodne čete dosegle res znamenite uspehe, in da so res ali že pred Pekinom ali celo v Pekinu. Dolgo pač ne more več trajati, da bodo poslaniki in drugi tujci rešeni. Nevarnost pa narašča baje sedaj za Šang-haj, kjer se je pojavila k nesreči Se ne- sloga med poveljniki Seveda so zopet Angleži, ki delajo zgago, ter se upirajo, da bi izkrcale tudi druge države nekaj čet. Baje bode treba zato šele pogajanja, ker trdijo Angleži, da spada Šanghaj edino le pod njihov vpliv. Kitajci so porušili zopet dve cvetoči naselbini protestantovskih misio-narjev v čiesinu in Namonu, ki ležita v okraju Kanton. Ta je bil doslej miren. Grof Waldersee se bode ukrcal v Neapolju. V njegovem štabu bode tudi avstrijski stotnik generalnega štaba Wojczik. Angleži in Buri. Lord Kitchener še ni ujel Daweta. Iz Krugersdorpa javljajo namreč 15. t. m.: D e w e t je sedaj onstran Wandersdorpa in maršira proti severju , da se združi z De-larevem. Delarev stoji v Rustenburgu. Kitchener in drugi generali zasledujejo De-weta. Iz Tirfelaarja pa poročajo, da so čete generala Bullerja dospele blizu Wonterfon-taina, ne da bi se jim Buri upirali. 8C0 Burov s 6 topovi stoji blizu. Ako se združi Dewet iz Delarevem, potem pač ne bo lahko Kitchenerju premagati ju, to tem bolj, ker stoji nedaleč tudi Botha. Vsi trije, Dewet, Delarev in Botha operirajo okoli Pretorije ter onemogočajo Robertsu vsakoršen večji inarš. Kakor znano, so Angleži ponudili Dewetu in Bothi po 10.000 funtov šter-lingov na leto, ako se podasta. Toda oba sta izjavila, da rajši umrjeta. Ruski kapetan Ganeckij, ki se je udeležil vojne v Južni Afriki, se je vrnil na Rusko ter tam označil uspehe Angležev takole : Zmagali so tam, kjer je stalo 10 Angležev proti enemu Buru, osvobodili so trdnjave, katere so zapustile že prej posadke in osvojili so mesta, kakor hitro so jih zapustili Buri. Število ujetnikov Angleži vedno pretirajo in njih poročila so vedno lažnjiva. „Svet" piše, da bo pač zgodovina strgala krinko angleških zmag nad Buri. Volitev predsednika Zjedinjenih držav nikakor ne bo tako mirna, kakor so prorokovali republičanski listi. Demokratje so dvignili zopet Brvana na svoja ramen?, in vrše se dan na dan agitatorski shodi. Kandidatura dosedanjega predsednika Maca Kin-leya je zategadelj precej v nevarnosti. Tudi zunanji svet se mnogo bolj zanima za bodoči boj med starima tekmecema, med Macom Kinlevem in Brvanom. Ako zmaga Bryan, zmagajo demokratje s svojim .srebrnim" vprašanjem. Zlasti Buri žele. da bi zmagal Biyan, ker upajo trdno, da bode Bryan zanje posredoval energično ter jih podpiral diplomatično. Mac Kinley L 1896., ko je bil izvoljen predsednikom, za svojo izvolitev ni posegel sam v boj, danes pa se vdeležuje volilnih shodov ter sam pridno govori. Zlasti ga podpira vojni tajnik Root, ki je izvrsten govornik, generalni poštr*' vodja Emeiy Smith, senatorji Dodge, For-raker in Burrows ter celo bivši predsednik Harrison. Vsekakor bode boj med republi-čani in demokrati jako hud, ter izida nikakor ni možno vedeti že danes. Dopisi. S Krke, 15. avgusta. V nedeljo, 12. t. m, je obhajal naš župnik svojo zlato mašo. Gospod urednik! ko bi Vi videli, kake burke, pa tudi — demonstracije so se vprizarjale zlasti v predvečer okolu župnišča in po Vidmu, oh, to bi se smejali. Največ truda je prizadela zlata maša županu in pa svaku župnikove kuharice, trgovcu R. Saj pa tudi ne smemo povsem zameriti njima. V žup-nišču so pitali že nekaj tednov sem tri purane in več kokošij, in župan pa R sta dobro vedela, da puranje in kurje meso dokaj rado leze tudi po klerikalcih grlih, in da ga ne bodeta jedla sama na dan zlate maše, marveč tudi njiju soprogi, hčerke in sinovi. Župan je prejšnjo nedeljo oklical s cerkvenih stopnic zlato mašo in bodril občinstvo, kako da naj proslavlja župnikov jubilej. Vse je oznanjal in napovedoval; kresove, streljanje, zlasti pa razsvetljavo po Vidmu in Gmajni. Toda županov glas je ostal glas vpijočega v puščavi. Kresove smo videli komaj tri, streljal je pa župan sam, in pa od župnika najeti Udabov Korel. Ta možiček, ki je dejal, da v farovžu ne bo zibal R. ov'h otrok, je prvi postavil na okna svoje bajte nekaj lojenih sveč. S tem je hotel dati vzgled, da bi tudi drugi Videmci razsvetlili svoje hiše. Toda predobro poznajo sosedje našega župnika, kakor vsi župljani, ni ene hiše ni bilo razsvetljene, razun kaplanije in Korel-nove barake. S kaplanije so metali otroci tudi bengalične žveplenke skozi okna. Kaplan je vžigal rakete, pa ne vem, ali so bile za nič, ali so navlašč štrajkale, nobena ni dosegla, kar je želel kaplan. Ob devetih pa sta privlekla seboj pred farovž R in pa župan svojo gardo; bilo je nekaj otrok iz hribovske vasi, kateri so nosili na palicah neke balončke in se vstopili pred župnišče ter pol ure čakali, kdaj se li prikaže žup nik ali pa vsaj kuharica. In niso se motili župnik in kuharica sta pogledala skozi okno, župan je zavpil: „Živio!", pa nekaj devic se je bilo oglasilo, dragi pa so molčali. To je bilo vse proslavljenje župniko vega jubileja. A kar je sledilo potem, je naravnost škandalozno. Štiri mlaje so postavljali odborniki, župan in pa R. Ker so bili pa postavljači skoro vsi nekoliko ve seli, niso nikakor mogli dvigniti mlajev. Tedaj pride mimo nekaj fantov, in eden reče, da ne bo nič, da ga ne bodo spravili v zrak. Na to pa zgrabi znanec farovške kuharice železni drog in drugim ukaže zgrabiti tudi za polena in kamenje in jo vdero za mirnimi fanti, kateri so jo rajši potegnili, kot bi se bili pretepali s pijanimi občinskimi odborniki. Znanec farovške ku harice jo je bil pa skupil, tepen je bil — in sicer od ženske, nekateri so dejali, da jo je hotel poljubiti, in da ga je zato na-mahala. Poleg tega so on in njegovi tovariši zvedeli prav nekaj grenkih in dovtip-nih še od drugih sosedov, zakaj po vsem Vidmu je bilo nastalo t3ko vpitje, da je bilo groza. Župnik je vsaj zvedel, kako modre glave so njegovi odborniki, ko letajo in nore ponoči okoli po vasi in bude mirne vaščane. Morebiti so pa s tem mislili napraviti največjo parado župniku, kdo ve V! Saj vemo, kakšna je klerikalna olika. Marsikaj bi se dalo še navesti, pa bodi dovolj. V nedeljo je bila zlata maša. No, o tem nimamo skoro nič posebnega povedati. Žaljski župnik je z lece oznanjal župnikove zasluge, in ker ni vedel druzega povedati, je govoril o krasni in veličastni cerkvi češ, koliko si je že župnik prizadel, da j je tako uredil in okrasil. Pii tem pa go vornik ni pomislil, da je to zasluga žup ljanov pa ne župnikova, saj vemo, da z drugim denarjem se lahko zidajo zlati g; dovi. Nad cerkvenimi vrati je pribita deska z napisom: „Tu es sacerdos in aeter secundum ordinem Melchisedech." Krasen napis. Toda mnogo, mnogo vsakdanjih vzgledov nam jasno kaže, da je mnogo du hovnikov, ki niso vredni svojega stanu, in če premišljuje razsodni Človek to, pač se tudi zlate maše ne more veseliti in zato tudi ne proslavljati. „S kakoršno mero boste merili, s tako se Vam bode od merjalo" Iz Zagorja ob Savi, 15. avgusta. Zadnjo nedeljo obhajali smo v Zagorju valeto tukajšnjega občepriljubljenega nadučitelja g. J. Plhaka povodom njegovega umirovljenja. Manifestacija bila je tako prisrčna in je vredna pač, da jo popišemo tudi nekoliko javnosti. O mraku privrelo je vse polno ljudstva in brez kake posebne agitacije h g. Habatu, kateri je le sprožil to misel. Od tod pomikal se je v mraku velik sprevod v žarni svitlobi mnogobrojnih bakelj in lam-pijonov naproti g. Plhaku. Na čelu sijajnemu sprevodu korakala je sviraje rudniška godba, za njo vrli pevski zbor s pevovodjem g. L. Habatom in za temi neverjetno dolga vrsta čestilcev in bivših učencev g. nadučitelja iz vseh slojev in vsakovrstne starosti. Pii-šedši na mesto, proizvelo se je nekaj točk petja in godbe prav izborno. Slavljenec je bil tako ginjen in ob jednem veselo pre senečen, da ni mogel govoriti. In ko je iz-pregovoril g. Habat nekaj prav prisrčnih in jedrnatih besed v imenu bivših učencev in v imenu prijateljev, gromelo je sla vijencu iz na stotine grl: „Slava mu in Bog ga živi!2 V spomin podarili so mu njegovi učenci prekrasno diplomo, ročno delo g. A. Rude. Istotako z diplomo obdaril ga je tudi obe. odbor v imenu vse občine ter ga ob jednem izvol'1 svojim častnim občanom. Tudi Trbo-veljci odlikovr'i so ga z diplomo. Po končani ovaciji šel je sprevod zopet nazaj k Habatu, kjer smo se prav prijateljsko in ljubko zabavali krog našega ljubljenega učenika še pozno v noč Med tem iznenadjeli pa so nas vedno prekrasni vsakowstDi orne-talni in bengaličri ognji in rakete, kar sta jako okusno pi:redila gg. Rajner m Birola. In med pavzami petja in godbe vrstili so se mnogovrstni govori slavljencu. Prepričani smo, da ta večer ostane neizbrisljiv nam občanom, kakor tudi g. Plhaku. Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. avgusta. _ Osebne vesti. NaS rojak g. dr. Franjo Žižek, ki že celo leto Studira socialne in politično-ekonomične vede na Pariški „Ecole libre des sciences politiques" in College libre des sciences sociales", bil je v predzadnji seji jednoglasno vsprejet pravim članom takozvane „Societe" de sociologie" v Parizu. Čestitamo! — Začetek današnje razsvetljave je določen točno na 8. uro. — Quieta non movere. Naš dolenjski dopisnik ima pisavo, ki se jako težko čita. Tako se je zgodilo, da se je v njegov članek „Quieta non movere" urinila neljuba pomota. Tiskano je bilo „mi smo demokratje in kmetijski birokratizem nam ne godi", a glasiti bi se imel ta stavek „mi smo demokratje in birokratski aristokrati-zem nam ne godi". — Še jedenkrat cerkev v Šmartnem pri Litiji in še kaj več. Piše se nam: Zopet ste jo pošteno skupili! Kakor vselej, tako ste bili tudi sedaj s svojim dopisom iz sŠmartna pri Litiji" na laž postavljeni. tSlovenec" ponavlja to dan na dan. To nesramno prikrivanje resnice od strani škofovega lista mora že vsakemu presedati! V „Slovencu" se taji popolnoma vse, in sicer celo vse to, kar je sleherni tukajšnji človek videl in se lahko prepričal. Pred kakimi 14 dnevi bi bili videli, kako je naš vsemogočni dekan letal in „cvirnal", ko se je razpoka v cerkvi pri stolpu pokazala! Naročile so se takoj vezi, ki so baje tehtale blizu 700 klg, da so se nadomestile z utrganimi. S temi vezmi se je stolp privezal tertako nekoliko poravnal, a visi še sedaj. Razpoke so se zazidale in tako poskrile. Ali se je to zgodilo z vednostjo in z dovoljenjem stavbinske oblasti? Nevar nost je toraj bila za ta čas, ko se je vršila komisionalna preiskava, odstranjena. A vpraša se: za koliko časa ? Cerkev se res v pravem pomenu besede še ni podirala, a tega tudi „Narod" ni trdil, ali v takih okol-nostih ni manjkalo veliko. Seve s cementom, opeko in železom se da dokaz kmalo odstraniti. Ko bi ga bili slišali, tega prenapetega Lavrenčiča, kako je to nedeljo po prvi maši preklinjal taiste ljudi, ki „take laži" po svetu trobijo! Tresel se je same jeze in končal z besedami: Bog odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. Ali on pa ve, kaj dela! In kar on dela pri nas, mora žalostne posledice imeti. Ni zadosti, da je radi te stavbe izmučil in izsesal celo faro, spravil se je še na farovž, akoravno ga je že pred 4 leti znotraj popolnoma premenil ter vzidal takrat čez štiri tisoč gold. Letos pa prezidava na vseh konceh in voglih, kar bo zopet stalo kakih pet tisoč. In pomislite! To dela vse na »svoje stroške"?? Pa saj ima dosti sredstev, da do denarja pride. Pri letošnjih treh procesijah, to je veliko soboto, Sv. Rešnjega telesa in pii slavnosti srca Jezusovega, vpeljal je, da so se sveče v cerkvi prodajale, in so jih naši pobožni ljudje vsakikrat pokupili za kacih 1CD do 200 gold. Sveče so seveda potem morali zopet cerkvi izročiti. A „biihtna glavica" je ukazala, da se sveče ne smejo prižigati. Radi nevarnosti, in ker je tudi ne-vžgana sveča v božjo čast. In tako se je omogočilo, da se jedna in ista sveča po petkrat za drag denar proda in slednjič še vedno cerkvi v vporabo ostane. Potem imamo tudi tukaj — straniščni davek! Našemu beneficijatu je postalo rejenemu kaplanu stranišče pretesno. Prezidal ga je m opremil z vsem konfortom. Zato je pobiral poseben davek že nekaj let pri spo-vednih listkih. A ker niso iz vsakega žepa letele krone, hudoval se je letos, da naj se z listi prinese kaj več denarja, da mu ne bo treba vedno o tem stranišču propovedo-vati. — in reS) letos se je naneslo do 100 gold. Kako oblastno se postopa proti našemu revnemu kmetu, kaže tale slučaj: Ob košnji mrve deževalo je skoraj neprenehoma. Vsak je porabil kako solnčno uro, da bi seno posušil. Po dvadnevnem deže-vanju bila je pa neka nedelja lepa. Tedaj je hitelo nekaj posestnikov seno sušit. Ali gorje! Kaplan, precej razgret, razlagal je to Pregreho pri popoludanskem nauku ter za-ukazal: Vsi, ki so danes mrvo sušili, morajo Priti gospoda dekana za odpuščanje prosit, ker ga niso popred za dovoljenje prosili. Izvirala pa je ta jeza iz tega, ker se niso . kmetje tisti dan v tolikem številu vdeležili tlake, dovažanja gradiva za cerkev. Torej še to malo, kar bi si hotel kmet trpin obvarovati pred Škodo in vničenjem je odvisno od milosti teh pijavk. Njim streči, žrtvovati svoje moči samo, da jim vstreže častihlepnosti, ga videti tresočega in ponižnega pred seboj, to je njih skrb, a če ima doma kaj jesti živini dati, to mu je deveta briga. O, kranjski kmet, kdaj boS že dvignil Škorenj in dal tem ljudem kar jim gte! — Iz Tržiča se nam piše 16. avgusta: Danes na vse zgodaj, ob 4. uri, je zapustil Tržič kaplan Nadrah, sejalec prepirov in zdražb in ustanovitelj imenitne družbe s svetincami na zelonih in višnjevih „pangelj-cih", v katerej so najčistejše device, seveda bi o njih ne smeli govoriti Ljubelec, Zali rot, graben itd. Neki devici je devištvo že tako dobro djalo, da išče botra. Nadrah je ustanovil tudi klerikalno društvo sv. Jožefa, katero je rodilo nepotrebni konzul. Potrebo tega konsuma kaže naslednja slika: Žena nekega kozulca je pravila jokaje: Dokler ni bilo kozula, je moj mož zmirom doma ostajal, še v nedeljah ni čez dva „zeksarja" zapravil, zdaj pa, odkar je kozul, skoro vsak večer pozno ponoči hodi pijan domov in še tepsti me hoče, zdaj, na — starost. To so sadovi Nadrahove setve. Fanatičnih duhovnikov nas obvari, o Gospod! — Izpred sodišča. Pri tukajšnji deželni sodniji bila je včeraj v drugi instanci razprava proti tovarnarju Avgustu Drelseju, katerega tožuje načelnik gasilnega društva g. Ljudevit Stricelj zaradi razžaljenja častil Drelse zagovarjal se je na široko in globoko in se posebno skliceval na svojo priznano poštenost. Toda sreča mu ni bila mila, ker je sodnija vnovič potrdila, da je Drelse kriv v glavnem delu obtožbe, ker je načelnika, Stricelja dolžil po nedolžnem zaničljivega dejanja, očitajoč mu, da se je pri neki licitaciji doseglo 20 gold. v korist požarne brambe, mej tem, ko se je dokazalo, da je g. Stricelj prejel le 16 gld. in jih pošteno v blagajno odštel. Kazen se je Drelseju znižala danes na 50 kron ali 5 dni zapora, ker se neko drugo obrekovanje v kavarni „pri Slonu" ni moglo do besede dokazati po pričah. Obtoženi moral je tudi danes poslušati od strani obtožitelja marsikatero bridko očitanje, da je skušal sejati nemir v gasilnem društvu. Drelse je poparjen zapustil sodno dvorano, g. Stricelj je dobil popolno zadoščenje. — Glas iz občinstva. Z mnogo strani dobili smo pritožbe, da je občinstvo iz kolodvorskega okraja vsled zaprtja mesarskega mostu navezano na brv v šolskem drevoredu. Do brvi možno je priti po ozki strojarski stezi, ki je, dasi obnovljena, vendarle že tako onesnažena, da mora človek zlasti po noči paziti, da ne pohodi kako dišečo stvarico. Ker je frekvenca v tej dolgi ulici nenavadno mnogobrojna, želeti bi bilo, da bi še na zgornjem kraju kako svetilko napravili in istotako na obeh concih mostu v šolskem drevoredu in na sv. Petra nasipu po eno, ki pa bi morah- celo noč goreti. Najbolje potrebno bi bilo pa, da bi mestni redar, ki stoji pred Levčevo hišo, kjer sedaj ni nobene frekvence, se premestil k Tratni-kovi hiši in vsakega za jedno krono kaznoval, ki ne more najti pisoarja in rajši ulico ponesnaži. Take kazni so vpeljane po vseh večjih mestih. Zakaj ne bi bilo to v deželnem stolnem mestu Ljubljane mogoče ? — Himen. Včeraj sta se poročila g. M a y e r, zasebnik, in gdč. Ivana M a y e r rojena Hromeč, učiteljica. Čestitamo ! — Prostovoljno gasilno društvo z Viča in Gline priredi dne 2. septembra t L slavnost blagoslovljenja razširjenja gasilnega doma ter nove brizgalne z ljudsko veselico, srečkanjem, šaljivo loterijo, streljanjem itd. Marljivi odbor se vsestransko trudi, da se slavnost tem sijajnejSi izvrSi, ter da doseže s tem za društveno blagajno potrebne dohodke. Natančnejši vspored bode se pravnčasno naznanil. — Krajni šolski svet v Globokem pri Brežicah je v svoji seji dne 12. t. m. soglasno sklenil, da v proslavo cesarjeve 701etnice oskrbi vsem učencem (240) on-dotne dvorazredne Sole potrebne učne knjige. To je jako pameten in vse hvale vreden sklep. — Domača umetna obrt. V izložbi knjigotržnice Bamberga je razstavljenih nekaj krasno vezanih knjig. Vezavo je na pravil domači knjigovez g. Iv. Dežman, ki je nastavljen v Bambergovi knjigoveznici. Te vezave so docela izvirne, umetalno dovrSene ter zares jako okusne. Gospod Dežmann je vse z zlatom vrezane, v modernem slogu risane okraske sam vrezal ter tudi zlato, s slovenskimi motivi okrašeno zlato obrezo napravil zam. Vezava z najfinejšim usnjem in s svilo je seveda dragocena ter prav primerna za posebne prilike, za albume, diplome, fotografijske zbirke in za krasotne izdaje. Gosp. Dežman se je učil v Geri ter je bil odlikovan z di plomo. Tudi priloženi marmorirani papir je delo izložitelja ter kaže razne vrste obrez za trgovske in pisarniške knjige. — V loteriji. Uršula K. se je bila navadila močno staviti v loterijo in poskušati svojo srečo tudi pri Številkah. Ta teden se je pokazalo, da ima dobre sanje, na katere je bila stavila in zadela res pičlo svotico blizo 100 kron. Ko ji je prinesla njena prijateljica številke, se jih je uboga Urška tako razveselila, da je od veselja padla v nezavest. Zdramile so jo njene prijateljice, katerim se je vsa blažena zahvalila. — Tihotapstvo. Včeraj je vžitninski prejemnik g. Lotrič zasačil neke železničarje, ko so hoteli vtihotapiti 60 litrov vina. Imeli so vino že v neki veži na Martinovi cesti. Za ta greh so morali danes plačati 45 K 57 v. — Konj splašil se je dne 15. t. m. kočijažu Ivana Mandeljcu na Starem trgu in dirjal čez Sv. Jakoba trg in po Trubarjevih ulicah na Sv. Jakoba most, koder ga je neki delavec vstavil. Nesreče se ni zgodila nobena. — Izgubil je posestnik Alojzij KorenčiČ iz Ilovice št. 47, veliko papirnato listnico, v kateri je bilo 260 kron. KorenčiČ je bil nekoliko vinjen in je nesel suknjo, v kateri je bila listnica, čez ramo. — Udaril je mizar Ivan Erjavc svojega tovariša Jak. Bevka tako s steklenico po glavi, da ga je lahko poškodoval. — Tatvina. Franu Valentinčiču je bilo ukradenih 40 kron, katere je imel v neki knjižici in jih popustil v spalni sobi. — O priliki cesarske 70letne slavnosti bode danes zvečer tamburaški koncert in umetalni ognji na vrtu gostilne „pri Vi-rantu", ako bode danes slabo vreme, se preloži na jutri v soboto. * Narodna enakopravnost, kje si? V juniju t. L je bil fem baron Beck z generalnim štabom v Val. Meseriču. Pri tej priliki je več gostilničarjev in obrtnikov razobesilo tablice, na katerih je bil napis, ki se je začel tako: ZDE (tukaj se dobi .....) ali: ZDE (tukaj je najcenejše..... to ali ono). „Radi tega, ker je bila besedica „zde" (tukaj) tiskana ali pisana z velikimi črkami, je smatralo okr. glavarstvo take tablice za demonstracijo proti vojaštvu in kaznovalo več gostilničarjev z 10 — 50 K. Lepa je ta! Poslej bode predpisovala vlada Se plakate in določala velikost črk za posamezne besede. Daleč smo že! * Strah pred lfzde". Češki „Mir° poroča: Neki mladenič je pri vojaškem naboru od strahu z zobmi šklepetajoč odgovoril na vprašanje, kako se piše: „Hiernek Hierborsk^". — „Kaj", zavpije nadporočnik, „vi se pišete Zdenek Zdeborsky, pa ne Hiernek Hierborsky!" — „Prosim", je odgovoril s tresočim se glasom mladenič, doma so rekli, če tu rečem besedo „zde" (tukaj), bodem zaprt in zato sem to prevel na „hier". * Tatje topov. V okolici mesta Belina se klati tatinska družba, katera se peča s krajo topov. Dne 31. julija so ukradli en top in kip iz brona. O teh tatovih ne ve nihče natančnejšega. — Še bode vroče! V Severni Ameriki imajo zopet silno vročino. Osem dni so imeli hladne dni, a kar naenkrat se je vreme prevrglo iznova, tako da so imeli nedavno v Newyorku 95° F, v Washing-tonu, Pittsburgu, St. Louisu in v drugih pa celo 98° F. V Chicagu se je pripetilo v enem samem dnevu, da je vsled solnčarice umrlo 11 oseb. Londonski metereologi menijo, da pride vročina preko morja tudi v Evropo in da bo pri nas Se prav zelo vroče. Književnost — „Knjižnica za mladino". Vodstvo „Zaveže avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" je izdalo na slovenske ro- doljube okrožnico, v kateri čitamo: .Zaveza slov. učiteljskih druStev" je gojila že od svojega začetka plemenito željo, da bi oskrbela naši mladini dovolj primernega berila, ki bi jej bistrilo um in vzor drugih narodov, ki imajo svoje znamenite „Knjižnice za mladino". L. 1895. je začela izhajati mesečno „Knjižnica za mladino" v »Goriški tiskarni A. Gabrščeka. Izšlo je 24 snopičev, a koncem 1. 1896. je založnik ustavil nadaljno izhajanje, ker je imel deficit. Doslej pa je razprodal že precej knjig, da bi bil pokril deficit, ako bi plačali dolžno naročnino bivši naročniki. Zategadelj se je odločil da bo „Knjižnica za mladino" zopet izhajala. Poslej bo izhajala v četrtletnih, povprečno 12 pol tisk. pol obsežnih, trdo vezanih knjigah za samo 3 K 20 h na leto; posamične knjige bodo dobivali naročniki po 80 h ali 40 kr. s poštnino vred. Uredništvo je prevzel znan slovenski šolnik in pisatelj. Naročnikov mora biti najmanj 1000, ako hočemo zagotoviti „Knjižnici" vsaj zdaj trajen obstanek. Tovariši! Vsaka šola imej po 2 iztisa, večrazrednice pa vsaj toliko, kolikor je razredov; kjer je mogoče po 2 iztisa na razred ! Čimbolj se „Knjižnica" razširi, toliko večji bo kulturni vspeh. „Zaveza" pa bo deležna pri morebitnem gmotnem dobičku. Kmalu bodo krajni šolski sveti sestavljali proračune za prihodnje šolsko leto. Rodoljubi! Izposlujte, da se sprejme primerni znesek za „Knji žnico". Naži mladinski pisatelji in prela-gatelji iz drugih književnostij imajo v naši „Knjižnici" dovolj prilike, da svoje spise spravijo v svet. Založnik plačuje tudi nagrado po naših razmerah. Ker izide prva knjiga že meseca vinotoka ali listopada, naj se naročniki takoj zglašajo, da bo založnik vedel, koliko iztisov mu je prirediti. Mnoge šole še nimajo dosedanjih snopičev. Prvih pet ni več; v zalogi pa so še ti-lo: Snopiči 6. in 7. „Razne pripovedke". 8. AntonaMartinaSlomšeka„Zbrani spisi". L Pesmi, snopič za srednjo stopnjo. — 9. „Plemenita srca". — 10. in 11. Antona Martina Slomšeka „Spisi zbrani za mladino". 1 Pesmi. 2. snopič za višjo stopnjo. — 12. a) »Hudoben tovariš", b) „Zmrzle solze na cvetkah Marije Antoinette, francoske kraljice". — 13. in 14. „Pesmi cerkvene in druge". Zložil Andrej Praprotnik. — 15. „Zeleni listi". Kratke pripove3ti za otroke, stare 6 do 10 let. Poslovenil Anton BrezovniK, učitelj. —16 Antona Martina Slomšeka „Spisi za mladino". III. snopič. Basni, prilike in povesti. Za nižjo in srednjo stopnjo. — 17. in 18. Tatari na Moravskem" ali Bog ne zapusti svojih služabnikov. ..Gozdne cvetke" ali štiri povesti in tri krajše razprave. — 19. , Slavo j in Ljudmila". Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih govorov o živalih. I. del. Spisal J. Dimnik. 20. „Bogdanova mlada leta". Svojim prijateljčkom spisal Ljud. Černej. — 21. „Pisanice" Slovenski mladini, spisal E. Gangl. — 22. in 23. ,,V domačem krogu". Zbirka pesmij in povesti za mladino. Priredil Janko Le ban. — 24. „Sa vinski glasi". I. snopič. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 17. avgusta. Imenovanje penzioniranega štajerskega namestnika in bivšega ministra Bacquehema senatnim predsednikom pri upravnem sodišču je obudilo veliko začudenje v političnih krogih. Bacquehem je zasedel tisto mesto, ki je bilo doslej reservi: ano za finančnega ministra Bohm-Bawerka. Kaj je pravi vzrok, da se je Bacquehem pustil reaktivirati, ni še znano. Pariz 17. avgusta. Listi poročajo, da pride i uski car lb. ali 17. septembra v Pariz. Car pride sam in ne s cesarico, kakor se je mislilo. London 17. avgusta. V Belfastu je prišlo mej katoličani in protestanti do velikih izgredov. London 17. avgusta. Govori se, da je prezident bivše oranjske repulike Stejn umrl. London 27. avgusta. Združena armada je prišla v Pekin in osvobodila poslanike. C e s a -rica-vdova je zbežal«. Kje se nahaja cesar ni znano. London 17. avgusta. Iz Šanghaja se poroča, da se tja namenjeno an- gleško vojaštvo ni izkrcalo, nego da je odpotovalo v Vajhajvaj. Evropske nase ljence je to zelo deprimiralo, tembolj ker so Kitajci že začeli napadati Evropce London 17. avgusta. Angleška vlada je vse angleške ladje iz Sang haj a odpoklicala. Novi York 17. avgusta. Kitajc se silno trudijo, da preprečijo vstop združene armade v Pekin. Lihungčang je ponudil združeni armadi, da se pripeljejo v njen tabor poslaniki, kar pa je bilo odklonjeno. Poslano „Slovencu". (Konec.) Pišete: Jezuite ni Kren spravil v de Želo. Res je, da je omenjeni Skof Urban jih klical, ker se je sam bal; pa tedaj se se niso upali priti. Urban jim ni bil korajžen. Leta 1596. pride par Jezuitov v Ljubljano. Polastijo se Trubarjeve hiše. Hier vrirkten sie Hand in Hand mit dem Domdechant Thomas Chron, welchen der Erzherzog am 18. October 1597 zum Bischof vom Lai bach ernannt hatte. (Dimitz II. št. 273) Kako je potem Kren več Jezuitov privabil iz nemških krajev, to ve vsak cetrtoSolec. Brez Jezuitov se ta energični Tomaž ni upal ničesar opraviti, kakor tudi zdaj marsikateri slovenski škof ne. To je resnica, m če je še tako žalostna za naš narod. Slovenski stanovi 16 stoletja so bili po „Slovenčevem" zgodovinarju baje Nemci. Ta mož ne razume, da narod šele nastane, kadar se razvije iz kmetije več stanov. Tuja, vojaško organizirana četa si podvrže drugo ter prične ž njo poljedelstvo, stalno gospodarstvo. To uči sociologija. V tem so vsi učenjaki jedini. Ta tuji človek, grajščak, ta tuji meščan! — tudi ta je večkrat tuje rase, — zrase z drugim ljudstvom in postane del naroda. To najdete mej nemškim, ruskim, angleškim, francoskim narodom; pri nas pa menda ne! To večkrat povdarjam v svojih spisih, ko našim starejšim rodovinam veleposestnikov očitam, da niso Nemci, ampak Slovenci. Torej učeni, pobožni možje pri „Slovencu", ti Auerspergi, ti Hans Ungnadi, ti Lenkoviči, ti Jankoviči, so bili vsi Slovenci. Že več sto let pred reformacijo (Auerspergi 1096) so njihove rodovine živele z narodom. Prvi reditelji kmetije so bili pri nas. Nemški so govorili, ker je bil narod premajhen, da bi grajščaka in duhovnika prisilil slovenski mej sabo občevati. Po občevalni jezik mej omikanejšimi je bil tudi latinski. Nemški škofje so Nemce pošiljaljali mej nas, to sem že dokazal, pa tudi nemške menihe in rokodelce, V farovžu se je latinski in nemški brbralo. Če bi bil ta farovž drugačen, bogme bi bil tudi graščak že pred reformacijo glede občevalnega jezika drugačen, ker tedaj sta še bila ta dva vinska in gospodarska bratca. Tudi meščan bi bil slovenski govoril. To je gotovo. Gospod Lu-schin je prezrl, da so oglejski patriarhi bili dosti časa Bertholdi in da so vsi ta nemški samostan in farovž pri nas radi videli; so bili vsi v žlahti. Ali ti naši graščaki so bili sovražni tujim ljudem: „Die ka-tholische Partei im Lande trat zum ersten-mal seit langen Jahren wieder selbstbe-wusst auf, die fremden mit verletzendem Hochmuth, iiber den auch die Stande Klage fiihrten: „Fremđe Nationen kommen herein, hievor unerhurte Nuntii, die sich dieser und jeder Neuerung unterstehen, ihre Leute mit trotzigen, vermessenen Worten sich viel vernehmen lassen und allen Muth-willen auf der Gasse treiben. Es sind auch die Fremden gewesen, die den Erzherzog beriethen. (Vseučiliščni profesor Lossert) In dalje: „Mit betriibten Gemiit sebe man, dass sich der Erzherzog von solchen fremden, \viderwartigen Leuten im eigenen Lande einnehmen lasse", so dejali enkrat združeni posvetni stanovi „Inneroester-reicha". Naši stanovi so res par učiteljev v 16. stoletju z Nemškega dobili. Kje zlodja bi jih dobili, če so s silo začeti hoteli, ko so pa „vaše šole" tako ekselentne dijake v svet pošiljale! Pa dosti tega, v tej stvari niste nič poučeni; vi se le s socializmom mučite in kakor vidim, — oziram se že dlje časa tudi jaz tam okolo, — se boste tudi tam vsaki teden parkrat vrezali, ko se začne enkrat pri nas kak tak boj. Pa slovensko knjigo, slovensko bogoslužje so ti graščaki negovali! Orjaki so bili graščaki reformacijske dobe! Tega menda ni treba z zgodovinskimi datami dokazati. Slovenska biblija, slovenske pridige ! Turški boji! In natepli so vaše duhovniške prednike tako dobro, da je še le bitka na Beli gori, ki je tudi Čehe strla, vrgla naše malo ljudstvo tudi na tla in ž njim domačina graščaka. Potem prihajajo vaši graščaki v deželo. Imajo dober apetit. So jih drugod iztradali in iztepli. Ubogi narod potem! Potem je bil tako slaboten, da se same lakote še prav spuntati ni mogel. A parkrat se je vender. Torej toliko danes na vaših 15 točk. Danes sem na potovanju. Veselo ga prič-nem. Vzamem vsaj zavest seboj, da se nad mano hudo jezite in da ste sami že tako obnemogli, da morate gospoda Rutarja na pomoč proti meni poklicati. Bi res dobro bilo, da bi ta pametni mož pustil stare piakre in vas enkrat z zgodovinskega stališča pogledal; on ima tudi precej humorja. Zdaj pa z Bogom! Dobro je, da vaše nove mokre cunje še ne razobesite proti meni. Bomo še kaj plesali. In škoda bi bilo mena Vi se v teh praskah učite in jaz tudi. Pa ne od vas. In kaj nova cunja! Cunja je cunja! Jaz pa se nikogar in ničesar ne bojim. Sem bil Že v mladih letih jeden najkorajžnejših, ko smo se fantje zgrabili. Te bojne narave mi sam zlodej ne odpravi in ta ima vendar dosti moči. K. S. Proti zobobolu in gnjilolri zob izborno deluje Melnsina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat. .loti i u ti znloga (10—33) lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta Štev. 1, zraven mesarskega mostu. Meteorologično poročilo. Vitina nad morjem 306*3 m. Srednji tračni tlak 736*0 mm. AvgUBt Cas opazovanja Stanje barometra v mm. jfS* i j* J 1 Vetrovi H B \ Nebo "S se «* rx „ 16 9. zveCer 7360 17 2 bL svzhod dež | - 17 7. zjutraj 736 4 16 8 brezvetr. oblačno 11 ■ 2. popol. 735 0 24 4 si. zahod del. jasno o Srednja včerajšnja temperatura 17-3°, nor-nale: 18 8°. IDia-ansLJsis©. borza dne 17. avgusta 1900. Sknpni državni dolg v notAh .... 9775 Skupni državni dolg v srebrn , . . . 9725 \vetrijaka zlata renta....... 116 20 Avstrijska kronska renta 4°/0 .... 97 55 Dgreka zlata renta 4%. ... . . 11485 Ogrska kronska renta 470 ..... 90 60 /avstro-ogreke bančne dafniee .... 1711" - Kreditne delnica......... 662 50 London vista.......... 242 40 Nemški drž. L akovc ua 100 mark . . 118 271/, 30 mark............ 23'62 30 frankov........... 1931 italijanski ba kovci........ 90 40 □. kr. cekini........... 1141 Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja že mej boleznijo in ob smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere, sestre in svakinje, gospe Jožefe Putrich roj. Diewald za mnogobrojno spremstvo drage rajnce k zadnjemu počitku in za mnoge poklonjene lepe vence izrekamo s tem svojo najtoplejšo in prisrčno zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo slav. društvu „Slavec" za ganljivo nagrobno petje. V Ljubljani, dne 16. avgusta 1900. (1655) Žalujoča rodbina Putrich. Pri graščini Ribniški vsprejme se v službo Bijttger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr. se dobiva samo (1393—6) v deželni lekarni pri Mariji pomagaj M. Leustek-a v Ljubljani. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt 11. februvarja 1899. tj. Hre«, mlekarija. Nastop službe z dnem 1. septembra. Plačilo po dogovoru. Pismene ali ustne ponudbe na oskrb-ništvo graščine v Ribnici. (1647—2) Proda se iz proste roke jednonadstropna hiša z lepim, ravno kupljenim vrtom; jako pripravna je za kakega upokojenega gospoda ali tudi trgovca, ker stoji hiša na križišču več cest, in je v nji trgovina z mešanim blagom in mala tobačna zaloga. (1621—3) Več se poizve pri Andreju Leskovcu, posestniku v škofji Loki. Cis. kr. avstrijski držami žiliznici. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1900. leta. Odhod Is LJubljane jnž. kol. Proga des Trbls. Ob 13. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno; čez Selzthal v Ausaee, Ifil, Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-atein, Inomost; cez Klein - Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m. zjatraj oaobni vluk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Keifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Donaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, He'o, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zveCer osobni vlak v Jesenice. Vrha tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Novomesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. ari o4 m. zjutraj, ob 1. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjatraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. - - Ob 11. uri Iti m. dopoludne osobni vlak t, Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, GeDeve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, LeDd-Gastema, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob £. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selztbala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Poniabla. — Ob 8. uri 51 m. z večer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 ari 20 min. zvečer iz Podnarta- Krope — Prog-a iz Novega meata ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in -1 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 1. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob S, uri 50 m. in ob 10 uri 9b m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Iz Kamnika, Ob 6. uri 49 in. Bjutraj, ob 11. uri 6 rn. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1305; Učenec ki jo dovršil eno ali dve srednji šoli, sprejme se takoj v trgovino s špecerijskim in no-rimberškim blagom pri (1662—1> 10 vinskih posod (barigel) še v dobrem stanu se proda po nizki ceni. Povpraša naj se pri Antonu Vilfanu, gostilničarju na Jezici. (1650—2) Prodajalec galanterijske stroke, ki je popolnoma vešč slovenske korespondence, se pod ugodnimi pogoji vsprejme. Istotako tudi (1569—4) Ivan Kordik v Ljubljani. Gostilniški prostori s 4 sobami, kubinjo s štedilnikom, drvar nico, vporabo podstrešja, ter dve lepi kleti se takoj oddajo naes-i) na Radeckega cesti štev. 1. Priden komi dober prodajalec se sprejme takoj v večji trgovini na Dolenjskem. (1624—3 Ponudbe pod „št. 1901" upravništvu „Slov. Naroda". Hotel „Lloyd". V soboto, 18. avgusta 1900 v proslavo Najvišjega godu in 70letnice Nj. Veličanstva cesarja (1653; Franca Jožefa I. o novomeške meščanske godbe od 8. ure zvečer do 12. ure po noči. —o-- Vstopnina 40 h. ■ » 1 HO i »o •s Ca ' ^ te i I £3* I «0 -ti t; 5 ^ -S 3 I te 3 mm oder ce P, najnovejše facone, 5*3 najboljši izdelek V pripore ča 331» V Alojxi) Persche V V Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. %T Blaž Jesenko lij ubijana, Stari trg št. 11 Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. p«» najnii 111» cenah 33 8