135
Novičar iz austrijanskih krajev.
Iz Beršeca v primorski Istri 17. aprila. S—c.*) Naj se tudi jez enkrat oglasim v našem časniku. Častiti bravci bodo popraševali: kje pa je ta Beršec? Naj vam povem ob kratkem. Malo to mestice stoji ob cesarski cesti, ktera pelje iz Pazna v Reko, v sredi med Plominom in Mo-ščenicami, male pol ure nad morjem. Vidi se odtod z daljnogledom Reka in njena okolica z imenitno božjo potjo matere Božje — Tersatom — vidi se troje otokov istrijanskih: Velja, Cres in Lošinj z njegovim hribom Osorom, in deleč po morji jadranskem, ktero se vije na desno proti Poli in Terstu. Beršecu nasprot se vidi luka F a rezin a na cre-škem otoku, in malo na desno stran od nje na majhnem homcu pod Francozom od Angležev razrušeni samostan brez stanovnikov s cerkvico sv. Antona iz Padove, ktere veliki oltar je izdelan iz lepega marmorja, kjer se na sv. Antona dan vsako leto še dan današnji sv. maše bero; tudi je bil nekdaj tu imeniten sejm na ta dan, ki se je pa sedaj zlo opustil. Morje med Beršecom in luko farežinsko je le triče-terti ure široko; v lepem vremenu se čisto vidijo vse ladije, ktere jadrajo v Reko iz vseh krajev sveta; tudi parobrod iz Tersta prišumi memo vsaki teden puščaje svojo temno meglo za sabo, pa ne boječ se grozovitne burje tega kraja, ktera strahuje druge ladije. Dostavljam tem krajopisnim čer-ticam še to, da okolica beršečka ima mnogo oljkinega in mno-goverstnega sadnega drevja, hiše lepe, zidane, visoke in s ceglom krite, in, kakor sem slišal iz ust mnogo zdravnikov, je kraj ta posebno zdrav.
Sedaj pa to novico, ki je poglavitni namen tega pisma. Večidel Istre sem že prehodil in ogledal, pa nikjer nisem še vidil na zvonikih tistega novega kazala (Zifferblatt), kte-rega so „Noviceu leta 1847 v listu 19. priporočevale. Ker smo ravno v zvoniku uro popravljali, mi pride na   misel to
*) Drago nam bo, ako večkrat spolnujete obljubo.               Vred.
novo kazalo in tako smo tudi tukajšno naredili. Kaj lepo in kaj lahko vidimo sedaj ne le podnevi temuč tudi ponoči: koliko je ura. Čast. in hvala slavnemu gosp. Litrov-u za to koristno znajdbo, pa zahvala tudi „Novicamu, da so nam jo povedale!
Iz Ljubljane. Letošnji občni zbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljani je določen na 6. dan prihodnjega mesca majnika. — Ker se mnogo napčnega govori zastran novega mestnega davka, naj povemo, kar o ti zadevi vemo gotovega povedati. Ko je mestni odbor rajtal in rajtal, kako bi se mogli mestni stroški za to leto poravnati z dohodki tako, da bi ne bilo treba Ljubljančanom davka nakladati za mestne potrebe, kakor ga odrajtujejo že dolgo po vseh druzih mestih in tudi po kmetih za srenjske potrebšine, se je pri vsem tem, da se je marsikaj odbilo pri mestnih stroških in varčno gospodarstvo z mestnim premoženjem določilo, vendar le pokazalo, da bi pri teh dohodkih, kijih mesto zdaj ima, konec leta 13.576 gold. premalo bilo. To primanjkavo nadomestiti, nima mesto druzega pripomočka, kakor da naloži, kakor drugod, davek mestnjanom. Ker je pa naj pravičniše, da vsi, ki vživajo mestne naprave: šole, tlak, razsvitljenje itd. pripomorejo k tem stroškom, je sklenil mestni - odbor, naj se določi davek na čin ž, ki ga vsak mestni prebivavec za svoje stanovanje plačuje, ali če ima kdo svojo hišo, kakor je činž gosposki napovedan (fasioniran). JVa vsak goldinar tega činžaje določen tedaj en groš. Samim hišnim gospod a r j e m ni hotel odbor naložiti tega davka, ker zraven poštenih gospodarjev se vendar tudi takih ne manjka, kteri, namesto da bi, postavimo, za 5 gold. povišali činž za stanovanje svojim gostom zavolj te naklade, bi gotovo berž poskočili za 10 gold. ali še več na to rajtengo. Ker pa vsaka taka naklada zamore še le upeljana biti, ko jo je poterdila naj višja oblast, je mestni magistrat predložil ta sklep višji vladi. — V nedeljo bo v tukajšni stolni cerkvi velika zahvalna maša za sklenjeni mir.
136