Poštnina plačana t gotovini. Glasilo Čebelarskega društva za Slovenllo Članarina (naročnina) znaša ielno 40 Din (18 L>r. 5 50 šilingov). Vsebina: Vabilo na redni letni cbčni zbor »Čebelarskega društva za Slovenijo«........17 Vabilo na VI redni občni zbor »Zveze čebelarskih podružnic za Mariborsko oblast« . . 18 Dvignimo naše čebelarstvo .........18 Čebelarska statistika............21 Tekma naših najboljših čebelnih rodov .... 22 Mesečni čebelarski razgovori........23 Računski zaključek za leto 1931.......25 Opazovalne postaje ............26 Žalosten konec prevzetnega begunca.....27 Društvene vesti...............28 Vesti iz podružnic...........29 Drobiž..................30 NOVOST l\ ČEBELARJE! Knjigo Antona Žnideršiča: »NAŠA KOŠN1CA« v srbohrvaščini pošljemo vsakemu čebelariu brezplačno na ogled Če mu knjiga ne ugaja, nam jo mora tekom 8 dni vrniti, sicer zapade v plačilo. Cena mehko vezani knjigi Din 30'—, v polplatno Din 40'— fco. Konzorcij »Detajlista«, Ljubljana, poštni predel 37. Prodam 500 ha ajdovega meda po Din 12'— in 60 kg cvetličnega medu po Din 14'—. 1IORVAI FRANC, Crešnjevci pri Gor. Radgoni. Mala borza za med, vosek in čebele.* Prodam 400 kg jelkovega medu po 12'— Din kg in 200 kg cvetličnega medu po 15'—Din kg. Josip Meglen, Dotiskovec 3, p. Struge na Dolenjskem. Voščine kupujem v vsaki množini. Cene po dogovoru in kakovosti. Robič Alojzij v Mostah 35, p. Žirovnica. * Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov. Ponudba sme obsegati samo naslov, predmet in ceno. Brezplačna ]e samo prva ponudba. Naročaite stare letnike. V njih boste dobili mnogo važnega gradiva. Dobite letnik za zelo nizko ceno po Din 20'— posamezne številke pa po Din 2'—. V reklamne svrhe zbiramo razne članke o medu in kratke napise. En tak napis je bil: »Čebelni med sladi potice daje moč in zdravo lice.« Kdor ima kaj takih člankov in napisov, naj jih pošlje tajniku društva. GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar v društvenih zadevah je naslavljati na „Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani". Naslov ¿a blagovne pošiljke (vosek), naročila na čebelarske potrebščine: Blagovni oddelek „Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani", Vošnjakova ulica 4 V Ljubljani, dne 1. februarja 1932. / Številka 2. Letnik XXXV. Vabilo na redni letni občni zbor „Čebelarskega društva za Slovenijo" ki bo v nedeljo, dne 20, marca 1932 ob desetih dopoldne v telovadnici bivšega Orlovskega doma v Celju, Dnevni red: 1. Pozdrav in otvoritev občnega zbora. 2. Tajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Posmrtnina. 7. Slučajnosti. Eventuelne predloge in nasvete je treba poslati društvenemu tajniku najkasneje do 10. marca t. 1. Zaprosili smo za polovično voznino po železnici. O rešitvi te prošnje bomo podružnice in gg. delegate obvestili v marčevi številki Slov. Čebelarja. Vabilo na VI. redni letni občni zbor Zveze čebelarskih podružnic za mariborsko okrožje ki bo v nedeljo, dne 20. marca 1932 ob osmih zjutraj v telovadnici bivšega Orlovskega doma v Celju. Dnevni red: 1. Pozdrav in otvoritev po predsedniku. 2. Tajniško poročilo. 3. Poročilo tajnika in računskih preglednikov. 4. Volitev odbora in računskih preglednikov. 5. Slučajnosti. Podružnice vabimo, da se občnega zbora po svojih delegatih udeleže polnoštevilno. Dvignimo naše čebelarstvo. Henrik Peternel — Bukov žlak. (Dalje.) rotu privoščimo če že ne popolnoma mlado pa vsaj kvečjemu eno leto staro satje. Prav je, če ne pospešujemo zgodnjega zaleganja trotov, ker vemo, da čebele spomladi kaj pogostokrat izmečejo nezrelo trotjo zalego in preženejo odrasle trote, kadar postane za dalje časa hladno. Zato moramo sate s trotovino jeseni pomakniti bolj proti stranskim stenam panja, oziroma proti okencu. Spomladi o priliki natančnega pregleda nekako v prvi polovici aprila pa vzamemo v roke nož in izrežemo vso trotovino iz satov. S tem dosežemo, da so čebele prisiljene namesto izrezane stare trotovine napraviti novo satje. Ako stavijo zopet samo trotovino, nič zato, sati niso zaradi tega slabši, in pridobili smo vosek (satje), ki smo ga izrezali, dosegli pa tudi, da morejo čebele o pravem času gojiti trotjo zalego, kajti satje stavijo šele takrat, ko je dovolj paše in toplote.. Nikomur pa ne svetujem, naj že jeseni izreže trotovino, ker bi čebele Irpele od mraza zaradi praznine med sati v bližini gnezda. Tako postopamo z večino družin. V tiste, ki jih odberemo za odgojo 'trotov, de-nemo vsem obenem v bližino središča gnezda dva sata, v katerih je za dlan velika plast lepe mlade trotovine, in sicer v A.-Ž, panjih desno in levo od že zaleženih satov, pri prečnem satju pa neposredno za zadnjim zaleženim satom zgoraj in spodaj. Da bodo odbrane družine rade gojile trote, jih moramo krmiti ob lepem vremenu z zelo razredčenim medom, ki ga jim pokla-damo v malih količinah, ob slabem vremenu pa jih pitamo z manj razredčenim medom v večjih količinah (V2—% litra) po dvakrat na teden. S tem dosežemo dvojno: 1. da so za pra-šitev zgodnjih mladih matic v panjih izvrstni troti iz izbranih družin, 2. da so tudi tnoti v ostalih družinah prvovrstni, ker jih čebele vzrede v novih celicah ob dobri hrani in na toplem. Na ta način odgojimo zelo dobre trote. Treba je še odgovoriti na umestno vprašanje, v katerih panjih bomo pospeševali rejo plemenskih trotov. Ozirati se moramo pač na podnebje. Trot podeduje svoje lastnosti o d matere (matice), ne pa od trota, ki to matico oprasi. Trot ima torej vse dobre, ozir. slabe lastnosti, ki so jih imele čebele, prave sestre matice, od katerih izvira. Kadar izbiramo trotji panj, moramo gledati na lastnosti one čebelne družine, ki je odgojila trotovo mater (matico). Trot je torej takih lastnosti, kakor družina tiste matice-babice, k i je rodila njegovo mater. Napačno bi bilo soditi, da so troti iz najboljših družin tudi najboljši. To smemo reči le o tistih, ki jih je zalegla matica, ki sama izvira iz izvrstne družine. To nam jasno ka- A. matica-babica C. trot-ded O B. matica -O- D. plemenski trot že pričujoča slika. A je matica-babica plemenskega trota D; ta ima iste lastnosti kot matica B, ki ga je zalegla, torej lastnosti matice-babice A in trota-deda C. Te lastnosti imajo tudi čebele, ki jih je rodila (zalegla) matica-babica A. Ako je bil panj, v katerem je gospodarila matica-babica A dve leti zaporedoma med najboljšimi, je gotovo, da bodo tudi troti, ki jih zaleže matica B prav odličnih lastnosti. Vse to pa so le navidezne težave. Kdor stvar dobro premisli, mu bo takoj jasno, katere čebelne družine naj odbere za vzrejo trotov. Ako skrbimo za vzrejo žlahtnih trotov, ne da bi se brigali za vzrejo plemenitih ma- tic, smo napravili šele en sam korak. Treba je, da napravimo še drugi korak. Izbrati moramo še čebelno družino, ki nam bo vzredila kolikor mogoče mnogo mladih žlahtnih matic, ki jih bodo oprašili troti iz izbranih odličnih panjev. Panj za vzrejo mladih matic moramo izbrati po drugih načelih nego družino za vzrejo plemenskih trotov. Dočim je odvisna kakovost za vzrejo plemenskih trotov od dobrih lastnosti matice-babice in trota deda, odločujeta vrednost mladih matic matica, ki jih zaleže in trot, ki to matico opraši. Zato moramo izbrati za vzrejo matic panj s precej staro matico, katere potomstvo se je tekom dveh let odlikovalo s posebno odličnimi lastnostmi. Napačno bi bilo, če bi odbrali za vzrejo matic panj, ki v daljši dobi ni kazal nikakih vrlin. Mlade matice bi sicer imele dobre lastnosti svoje matere, a lahko bi podedovale slabosti trota, ki je matico oprašil. Izbirati pa moramo vedno le družino, ki naj nam da jajčeca za mlade matice, ne pa panja za rejo, ker zadostuje, da so jajčeca plemenita, mlade matice pa lahko potem goji katerakoli čebelna družina. Veliko previdnosti pa je treba pri izberi družine, ki naj dobavlja jajčeca za vzrejo matic. Ta družina ne sme biti v bližnjem sorodstvu z družinami, katere določimo za vzrejo plemenskih trotov. Ko izberemo družino, ki naj nam dobavlja jajčeca za mlade matice, se moramo odločiti še za način njih vzreje. Vsi znani načini so dobri. Treba je le: a) da odgajajo mlade matice panji, ki so močni in polni življenja, torej ne narejeni roj, in ki imajo dovolj čebel dojnic; b) da odgojijo čebele matice le iz jajčec ali pa kvečjemu iz enodnevnih žerk, ne pa iz starejših; c) da je vreme ugodno, paša pa srednje dobra. Ako je ni in vreme ne dopušča, da bi čebele izletavale, moramo pašo nadomestiti s pitanjem. Komur ne bii ugajal niti eden izmed znanih načinov vzreje matic, naj se odloči za naslednji jako priprosti, toda uspešni način. Za primer navajam čebelarstvo s 14 plemenjaki in štirimi praznimi panji. Vsak čebelar naj navodilo prilagodi svojemu čebelarstvu. Pri drugem pregledu panjev (v prvi polovici aprila) mora čebelar odbrati 4 družine za vzrejo plemenitih trotov. Tem naj da na 2. in 7. ali pa 8. mesto, tik zalege, po en izdelan prazen sat, ki ima tretjino lepe trotovine, in sicer bele ali pa samo enkrat zaležene. Trotovino v vseh drugih družinah moramo izrezati. Od tega časa dalje mora tiste štiri panje, ki jih je od-bral za vzrejo trotov, in panj, iz katerega bo jemal jajčeca za mlade matice, ob lepem vremenu dvakrat na teden zvečer krmiti. Poikladati moramo majhne količine zelo razredčenega medu, ob slabem vremenu pa vsak drugi večer večjo mero (Vi; do % litra) manj razredčenega medu. Samoobsebi umevno je, da mora biti v vseh družinah tudi še precejšnja stara zaloga medu. Pitati moramo tako dolgo, da imajo vse štiri družine že obilo pokrite trotje zalege. Sedaj je čas, da v teh štirih družinah poiščemo matice in jih pripremo v primerne matičnice. Potem izrežemo vsaki družini na kakem satu s samimi čebelnimi celicami, tik zalege, tako velik košček satja, da v luknjo lahko vtaknemo matičnico s priprto matico. Matice ostanejo priprte celih osem dni. Tretji dan po zapori poiščemo matico iz tistega panja, katerega smo izbrali za dobavitelja jajčec za mlade matice. Vse zaležene sate prestavimo iz plodišča v medišče, plodišče pa izpolnimo s prav lepimi izdelanimi sati (če le mogoče s takimi, ki niso zažičeni). Nato dene-mo matico v plodišče, da zaleže vse pri-dejane prazne sate. Osmi dan po zapori matic moramo pregledati družine, ki goje plemenske trote. Sat s priprto matico postavimo s čebelami vred vsakega zase v medišče kakega praznega panja, ostale sate pa pregledamo in vestno uničimo vse morebiti nastavljene matičnike. Prostor, kjer je bil sat z matico, pustimo prazen. Panje potem zapremo, da se zavedo osirotelosti. Med tem dodenemo tistim posameznim satom, ki smo jih s priprtimi maticami vred postavili v prazne panje, še kak sat s čebelami in tudi nekaj čebel iz drugih satov v katerihkoli panjih. Medišča novih družinic morajo biti strogo ločena od praznih plodišč. Zaprta morajo biti z okencem z žičnato mrežo. Zaprte čebele v me-diščih moramo napajati po dvakrat na dan in paziti, da dobivajo dovolj zraka skozi okence. Po 30 urah napravimo testo iz sladkorja in medu, vzamemo čepe iz matičnic in zamašimo luknjico s koščkom tega testa. Nato odpremo žrela vseh štirih medišč, pa so narejene štiri reserv-ne družinice. Še isti dan, ko vzamemo družinam, ki gojijo trote, sat z matico, vzamemo tudi družini, ki smo jo odbrali za dobavo jajčec za mlade matice, dva na novo zale-žena sata, na njih mesto pa damo lepa prazna sata. Čebele ometemo v njih panj. Zaležena sata nesemo v toplo sobo. Vsak sat prerežemo ravno po sredi zalege. Spodnja dela obrnemo narobe in pritrdimo vsakega zase na zgornjo letvico novega satnilka. Na ta način dobimo štiri sat-nike, ki so do polovice izpolnjeni z zale-ženim satjem. Postavimo jih na prazna mesta v družine, ki goje trote. S tem je naše delo tako rekoč končano. Čebele sedaj napihnejo matičnike nad jajčeci, oziroma enodnevnimi žerkami iz najboljšega plemenjaika. Ker so bile matice v teh štirih družinah priprte celih 8 dni, je v panjih malo nepokrite zalege, toda obilica čebel dojilk, ki so zanesljivo jamstvo, da bo zalega v matičnikih dobivala obilico hrane. Ob slabem vremenu moramo družine pitati, da jim ne manjka ničesar. Ko se izležejo prve matice, se začne razlegati v panjih petje matic. Potem kmalu pridejo roji-prvci z mladimi žlahtnimi maticami in izbornimi troti. Roje vsadimo v plodišča tistih štirih panjev, v katerih imamo v mediščih reservne družinice. Če smo količkaj pazljivi, dobimo pri ogreba-nju omenjenih rojev še marsikatero matico s peščico čebel, ki so se zbrale okoli nje na kaki vejici v neposredni bližini roja. Take rojičke vsadimo v prašilnike in se na ta način preskrbimo z reservnimi maticami plemenitega rodu. Če izgubi kak izrojenec matico na prahi, mu pomoremo z reservno matico ali pa mu dodamo eno izmed reservnih družinic, ki jih imamo v mediščih panjev, v katere smo vsadili roje prvce. Družinico dodamo z dvema satoma in zalego vred. V panju, iz katerega smo vzeli družinico, napravimo zvezo med plodiščem in mediščem, da se k roju spra- še čebele, ki so ostale v medišču. Uspeh našega dela je sledeč: Prazni panji (4) so napolnjeni v mediščih z reservnimi družinami z dobrimi lanskimi maticami, v plodiščih so roji z žlahtnimi maticami, 4 plemenjaki, ki so gojili trote, imajo mlado plemenito matico. Vrh tega bodo izborni plemenski troti oprašili večino mladih matic v drugih družinah. Ako hočemo, lahko porabimo godne matičnike in preobile mlade matice, da jih dodamo manj dobrim panjem, oziroma napravimo reservne družine. Ako tako postopamo pri vzreji matic, in sicer vsaj vsako drugo leto, kaj kmalu zboljšamo pleme svojih čebel. v Čebelarska statistika Dravske banovine po stanju leta 1931. Po uradnih podaJtkih sestavil Jože Okorn. V Dravski banovini je približno 7000 čebelarjev, ki imajo 75.725 panjev. Od teh je 44.858 s premičnim in 30.867 z nepremičnim satjem. Od panjev s premičnim satjem je pri nas najbolj razširjen A.-Ž. panj — približno 30.000; drugi pa so dunajske, nemške, normalne mere, Kuntschevci, Gerstungovci, Zanderjevci, dunajski širokonizki itd. Od panjev z nepremičnim satjem je pri nas najbolj razširjen kranjski panj, le v okrajih Ptuj, Murska Sobota, Maribor desni breg in Dolnja Lendava čebelarijo še v slamnatih koših. Povprečni letni donos medu znaša na panj po 10 kg. Pridelani med porabljajo večinoma v območju Dravske banovine. Le v letih, ko medi hoja, izvažamo hojevca v inozemstvo (v Švico, Avstrijo in Nemčijo). Cena medu v trgovini na debelo znaša 10 do 13 Din za kg. Ker nimajo vsi kraji izdatne paše, čebele živahno prevažajo v pašo. Prevaža jih povprečno ena petina čebelarjev. V 96 podružnicah »Čebelarskega dru- štva za Slovenijo«, ki so razpredene po vsej banovini, je včlanjenih 2223 čebelarjev. V posameznih okrajih banovine je naslednje število panjev: Stev. panjev s premičnim satjem štev. panjev s nepremičnim satjem Skupaj Brežice..... 611 668 1279 Celje..... 1690 584 2274 Čabar..... 253 170 423 Dol. Lendava . . 1974 900 2874 Gornji grad . . . 321 1228 1549 Kamnik .... 1136 1842 2978 Kočevje .... 1941 957 2898 Konjice .... 678 225 903 Kranj ..... 2011 1652 3663 Krško..... 2335 2449 4784 Laško .... 510 286 796 Litija . 1419 2602 4021 Ljubljana, mesto 274 54 328 Ljubljana, okolica 5132 2047 7179 Ljutomer ... 3512 720 4232 Logatec . . . 1291 380 1671 Maribor, des. breg 2179 498 2677 Maribor, lev. breg 2347 1188 3535 Murska Sobota . 3210 1537 4747 Novo mesto . . 2078 2404 4482 Šmarje..... 1189 609 1798 Prevalje ... 1082 2860 3942 Ptuj...... 4459 2245 6704 Radovljica . . . 1823 1850 3673 Slovenjgradec . 1103 1212 2315 Skupaj 44858 30867 75725 Tekma naših najboljših čebelnih rodov. aše društvo namerava letos in prihodnja leta ustanoviti več p r a š i 1 n i h postaj. Tja bodo vzre-jevalci matic pošiljali na praho matice žlahtnega rodu. Ker bodo postaje popolnoma na samoti, daleč od drugih čebelnjakov, se bodo matice mogle prašiti le s tistimi troti, ki bodo v panju plemenjaku na prašilni postaji. Seveda bodo morale biti mlade matice istega rodu kakor panj trotar, da se pleme ne bo mešalo in da bo rod zanesljivo ohranil vse svoje lastnosti. To je mogoče le na prašilni postaji, kjer je prilet tujih trotov izključen. Prvi pogoj za uspešno delovanje prašil-nih postaj pa je, da določimo, kateri č e b e1n i rodovi v Sloveniji so najboljši. Nekateri so sicer že znani, toda niso jih še preizkusili nepristranski opazovalci. Izbera rodov za prašilne postaje seveda ni lahka in enostavna. Treba je večletnega vestnega in natančnega opazovanja, preden je mogoče izreči pravično in pravilno sodbo. Zato moramo prirediti nekako tekmo najboljših rodov v Sloveniji. Panje bomo namestili pri odličnem čebelarju, ki ima vse zmožnosti za pravilno opazovanje in ocenjevanje. Končno sodbo bo izrekla posebna komisija, ki jo bo določilo Čebelarsko društvo v Ljubljani. Vabimo vse čebelarje, ki imajo kak posebno dober čebelni rod, oziroma posamezne nenavadno odlične panje, da jih čimprej prijavijo k tekmi, oziroma da nam naznanijo, ali bi prepustili družino odličnega rodu v opazovalne namene. Društvo jih odkupi za primerno ceno. Če drugače ne gre, jih pa tudi prevzame za dobo opazovanja proti vrnitvi ob zaključku tekme, ki utegne trajati najmanj dve leti. Uspeh opazovanja bomo objavili večkrat na leto, da bodo vsi čebelarji sproti poučeni o uspehih. Potrebujemo samo družine na 9 satov racijonalne mere (A. Ž.), brez panjev. Te bo društvo samo preskrbelo. Lastnik družin mora dati tudi 9 praznih satov za me-dišče. Družine morajo biti močne in zdrave ter ob prevzemu primerno razvite. Čebelar ne sme pospeševati razvoja s pitanjem. Panji morajo imeti zadostno medeno zalogo do začetka maja meseca. Ta medena zaloga mora izvirati vsekakor še iz prejšnjega leta. Satje naj bo izdelano, lepo ter ne prestaro. Matice morajo biti lanske, brez telesnih napak in čvrsto razvite. Tekmovati smejo le družine čiste domače pasme. Rodovi, ki je v njih sled laškega plemena, so izključeni od tekme. Pri tekmovanju se bomo v glavnem ozirali na naslednja svojstva: 1. Čebele morajo biti izrazite m e -d a r i c e in malo nagnjene k r o -j e n j u. Družine, ki porabijo skoro ves med za prekomerno množitev zalege, niso dobre. 2. Družine naj bodo pohlevne in mirne narave. Pri pregledovanju morajo ostati pohlevne. Nekatere družine se takrat čez mero vznemirjajo in čebele se prerivajo po satju tako, da kar v kepah padajo s sata, ki ga pregledujemo. 3. Barva čebel naj bo kolikor mogoče siva, ne pa rumenkasto siva. Rumenih pasov na zadku ne sme biti. 4. Poleg teh glavnih lastnosti bomo opazovali še druge, ki so pa bolj stranskega pomena, dasi tudi važne (živahnost leta, živahnost pri nabiranju obnožine, lepa ureditev gnezda, način zaleganja, čas začetka in konec zaleganja, ureditev zimskega gnezda, zlasti grupacijo obnožine in medu, ponašanje pri prezimovanju, množina mrtvic čez zimo, poraba medu od zazimljenja do spomladi, množina donosa in drugo. Izrecno pa poudarjamo, da vseh teh teh lastnosti bržkone nima noben rod. Kdor bi imel take čebele, bi imel v čebelnjaku samo zlato. Mnogo je, ako ustreza rod vsaj v glavnih točkah. Namen tekme ni, da bi od družin zahtevali nemogočih stvari, marveč zgolj da doženemo, katere rodove bi kazalo pri vzreji matic in na prašilnih postajah vpoštevati. mimrni Pričakujemo, da bo prijava k tekmi prav številna. To bi bil tudi dokaz, da se zavedamo važnosti in potrebe vzreje matic žlahtnega rodu. Društvo je sklenilo, da bo lastnikom treh najboljših rodov priznalo primerne nagrade, vrhtega pa še posebne priznalne diplome. Prijave s kratkim popisom lastnosti rodu je poslati »Čebelarskemu društvu za Slovenijo« najkasneje do 1. marca t. 1. Obenem je naznaniti tudi ceno za prijavljeno družino. Mesečni čebelarski razgovori. J. Mayer — Dob pri Domžalah. Februar. emlja se približuje zopet solncu. Opoldanska toplina zraka narašča, 'fj sneg izginja po prisojnih bregovih, vsa narava že čuti blagodejni vpliv toplih solnčnih žarkov . . . Po skrivnostnem zakonu narave se vrše v tem času tudi v panju daleikosežne izpremembe. Po dolgem, nad tri mesece trajajočem počitku se začne v njem zopet izredno delovanje. Matica zaleže prva jajčeca V naših krajih se to zgodi koncem januarja ali najpozneje prve dni februarja meseca. Neznaten je sicer ta dogodek, a posega globoko v življenje čebelne družine. Postavljen je prvi temelj bodočega bogastva in razmaha, pa tudi pogube! Poglejmo malo natančneje v to skrivnostno delovanje. Proti koncu tretjega dne se izvali iz jajčeca majhen črviček, talko zvana žerka. Grozovito je požrešen. Vedno in vedno zahteva in potrebuje hrane. Ni dovolj, da jo sprejema skozi usta, ležati mora v njej, da sprejema redilne snovi tudi skozi tenko kožico. Zaradi obilice hrane neverjetno naglo raste in se debeli. Iz drobnega čr-vička se izpremeni v 5'i> — 6 dnevih v debel nestvor, ki napolnjuje vso celico. Žerki je potrebna obilica reservnih hranilnih snovi, da se izvrše temeljite izpremembe do popolne žuželke. Po 6. dnevu ne sprejema več hrane. V celici se postavi pokonci in zaprede v tanek mešiček, ki ga čebele pokrijejo z voščenim pokrov-cem. Mi pravimo pokrita zalega. To je ličinka in doba bube. V teku 12 dni se izvrše vse one izpremembe in 21. dan po zalegi jajčeca izleze iz celice — mlada razvita čebelica. Prvi krožki zalege imajo še zelo skromen obseg, vendar pa predrugačijo način življenja v panju. Čebele, ki imajo skrbeti za zalego se premikajo po satovju in iščejo medu, obnožine in vode, da sestavijo potrebno hrano. Potrebna je voda! Mnogokrat je v panju ni dovolj, ker je med strjen. Čebele starke morajo po vodo iz panja, kjer jih sprejemata mraz in po-gibelj. Pišemo, da so čebele žejne. Bolj ko silijo k vodi, več zalege imajo. Preudaren čebelar pomaga panjem v tej stiski z namočeno gobo. Dostikrat tudi na-mečemo snega pri žrelu in s tem začasno odpomoremo pomanjkanju vode. Zaradi pojačenega življenja v panju porabljajo čebele tudi več hrane. Zimska zaloga se začenja od dne do dne nagleje krčiti. Toplina v panju narašča, čebele večajo zimsko gnezdo. Sedaj šele se začne pri panjih uveljavljati topla odeja! Sedaj morajo panji imeti toploto na enakomerni višini, da se zalega more dobro in pravilno razvijati. V drugi polovici februarja meseca že nastopajo toplejši solnčni dnevi, čebele morejo na pomladni trebež, na prehrano. Takrat, prijatelj, ne stoj pred čebelnjakom! Umakni se rjavemu dežju v čebelnjak, kjer imaš obilo posla. Prvi pomladni oigled! V naših žnideršičevcih je ta ogled zelo lahek. Lepenko alli kar smo jeseni vtaknili pod gnezdo, potegnemo iz panja in razberemo vso zimsko zgodovino drobirja. Lega gnezda je razvidna na prvi mah. Med mrtvicami nas zanima samo, ali je matica med njimi. Drobna medna zrnca pomenijo, da se je med strdiil in pričajo o pomanjkanju vode. Lega drobirja na lepenki, nam kaže, koliko zimske zaloge je že porabljene. Iz tega lahko sklepamo, koliko medene zaloge je še v panju. In še marsikatero zanimivost bomo razbrali na lepenki. Vesten čebelar si napravi zapiske o vsem tem opazovanju. Na podlagi teh zapiskov bo v poznejših mesecih laže odločal o nalogi posameznih panjev. Ta današnji prvi pogled pa bodi zel o kratek ! Vsako daljše odpiranje panja utegne škodovati, ker uhaja nad vse potrebna toplota. Glavni namen bodi le, da doženemo množino zalege in pa, ali ni panj brezmatičen. Mnogokrat bomo opazili, da je iz neznanega vzroka postal panj brezmatičen. Takemu lahko takoj pomagamo z reservno matico, če je dan dovolj topel. Sicer rajši počakajmo do prvega toplega dne. Isto veljaj tudi za združevanjem pustote z drugim panjem, ki ima sicer zdravo mlado matico, a malo čebel. V svoji dosedanji čebelarski praksi še nisem naletel spomladi na brezmatič-nost, ker zamenjujem jeseni vse starejše matice z mladimi. Malo težavnejši je pregled pri kranjičih. Tu smo odvisni le od zunanjih znamenj. Iz ponašanja čebel, iz njih šumenja spoznavamo in sklepamo o redu v panju, o brezmatičnosti v njem ali o pomanjkanju vode. Navadno odtrgamo dno brezmatič-nemu kranjiču in ga poveznemo na drugi panj, kateremu smo odprli veho. Na enak način lahko tudi združujemo. Nekateri čebelarji priporočajo, da preženemo brez-matične čebele z dimom v drug panj. Po mojem mnenju je to delo zvezano s prevelikim ropotom in šumom. Pomislimo, da mora biti sedaj v čebelnjaku mir! Tudi se z dimom pregnane čebele dolgo ne umirijo in s svojim šumom preveč razburjajo sosednje panje. Še ene važne točke se moram dotakniti: pitanja čebel. Dober čebelar je svojim čebelam dopolnil zimsko zalogo že jeseni in sicer toliko, da ima panj zadosti najmanj do konca aprila. Kdor pa že mora februarja pokladati čebelam, naj to izvrši tako, da bo naenkrat dal d o v o 1 j n o količino čistega medu, da bo panj imel dovolj hrane do maja. Sladkor ni za pomladno krmljenje! Sicer pa pomni! Vsako dodajanje medu v februarju utegne imeti zle posledice za razvoj plemenjakov. O čebelarjih, ki februarja meseca pokopavajo svoje čebele, ne govorim, ker to niso čebelarji, ampak brezvestni grobo-kopi naših prijateljic. Račun dohodkov in stroškov upravnega oddelka za leto 1931. Dohodek Din P Stroški Din P Članarina za 1. 1931...... Podpora banske uprave za SI. Č Prispevek blag. oddelka za SI. Č. . Prispevek »Zveze čebelar, društev« v Beogradu za »SI. Čebelarja« . Oglasi.......... Subvencija kmetijskega ministrstva za predavanja..... Podpora banske uprave za reklamo in opazovalne postaje . . . Obresti poštne hranilnice za 1. 1930 Obresti Mestne hranilnice za 1. 1931 Razna vplačila...... . 78.231 5.000 5.000 4.000 65 11.855 7.000 160 1.220 1.287 20 47 50 Stroški za Čebelarja v l;tu 1932 : tisk.....Din 44.643 — poštnina . . , ,, 1.815'25 klišeji...... 877-50 uprava lista in pisanje naslovov . ,, 1.500'— broš. in odprava ,, 6.568 — nagrada uredniku ,, 6.000'— nagrada sotrudn. ,, 5.895-50 razno, skice, papir , 384'— 67.683 25 Tečaii in predavanja..... Nagrada tajniku in blagajniku . . Potnine in sejnine...... Tajniške potrebščine..... Opazovalne postaje ,..... Strokovni časopisi...... Reklama za med ..... Manipul. stroški poštne hranilnice Odpis inventarja ....... Razno — tiskovine, papir itd. . Prebitek (v delno pokritje dolga) 7.082 7.200 3.533 2.100 3.580 274 1.011 611 2.595 1.655 16.492 50 75 37 20 05 75 30 113.819 17 113.819 17 1 1 1 Bilanca upravnega oddelka za leto 1931, Aktiva Din P Pasiva Din P Gotovina v P. H. v Lj. Din 2.021"69 Gotovina v Mest. hr. „ 1.380'— 3.401 18.867 21.840 4.200 1.603 69 50 82 Upniki (tiskarna in dr.) .... Čisto premoženje začetkom 1. 1931 Din 8.007 56 prirastek . . „ 16.492"30 25.413 24.499 15 86 Dolžniki na članarini Din 13.867*50 blag. oddel. ,, 5.000 — Inventar (po odpisu): opazovalne postaje Din 7.800'— čebelarski muzej . ,, 7.200"— splošni inventar . ,, 6.740"— klišeji....... 100"— \ Knjižnica......... Stari letniki........ 49.913 01 49.913 01 Račun dohodkov in stroškov sklada z »Čebelarski dom« za 1. 1931. Dohodki Din P Stroški Din P Doplačilo bi odd. za obr. za 1. 1930 Obresti pos. bi. odd. do 31. XII. 1931 Obresti vloge v M. h. do 31. XII. 1931 145 9,912 1.192 50 50 Prirastek v letu 1931..... 11,250 — 11.250 — 11.250 | - 1 1 Bilanca sklada za »Čebelarski dom« dne 31. decembra 1931. Aktiva Din P Pasiva Din P Vloga v Mestni hranilnici , . . Posojilo blagovnemu oddelku . . 33.500 150.000 — Premoženje začet. 1. Din 172.250 — ¡prirastek ,, 11.250'— 183.500 183.500 — 183 500 — [ 1 1 Josip Verbič, 1. r. Anton Sluga, 1. r. in Josip Kobal, 1. r. Mirko Dermelj, 1. r. predsednik. Jpregiedovalca računov. blagajnik. Opazovalne postaje. Josip Verbič — Ljubljana. Splošno mesečno poročilo za december 1931. Čebele še niso imele pravega zimskega miru, ki bi trajal dalj časa. Doslej so še vsak mesec letele. V decembru so si izbrale praznike za spreletavanje in za tre-bež. Ponekod so se pražile 8. dan, ponekod 26., ponekod pa oba dneva, pa tudi dan prej ali pozneje. Malo je čebelnjakov, v katerih so čebele ves mesec ostale v panjih. Za izlete so čebele porabile mirne in solnčne dni, ki so kar nenadoma prišli. Nismo jih pričakovali, ker je bilo ves čas zelo hladno, precej oblačno in megleno in je v začetku meseca ter ob koncu druge in tretje desetorice mesečnih dni trdo gospodarila burja. Izleti so bili brez nevarnosti, ker do zadnjih dveh dni vsaj po ravninah in južnih pobočjih ni bilo strnjene snežne odeje. Tre- Mesečni pregled za december 1931. 1 Panj je teže Zračna toplina Dni je bilo Kraj na a « u pridobil v izgubil v v mesecu naiveč naj- naj- sred J3 M 0 E a i •S S 1. 2. 3. 1. 2. 3. čistih dng pridobil višja nižja nja mesečna A C M 'S Ž a M "a o «B .ŠL "c > o Ji mesečni tretjini dhg ori-dobil nora t); 1 dkg dne c° Ji "H Ljubljana .... 305 _ _ 30 30 20 80 _ _ +10 —13 — 23 1 2 2 16 8 7 7 Vič pri Ljubljani . 298 — — — 30 30 40 — 100 — — + 10 —11 — 2-3 1 4 3 13 6 12 7 Št, Vid n. Ljubljano 314 — — — 30 30 25 —- 85 - — 4 8 — 14 — 3-6 — 4 5 16 14 1 9 Tacen pod Šmarno goro ..... 314 _ _ _ 10 15 30 55 _ _ + 10 -11 — 1-0 4 2 4 16 9 6 14 Škofja Loka . . . 349 — — — 50 25 15 — 90 - — +10 — 15 — 3'3 1 4 4 12 7 12 19 Virmaše pri Škofji Loki..... 361 __ _ 15 30 25 _ 70 _ _ + 6 —11 - 4'6 _ 3 6 13 7 11 16 Blejska Dobrava . 577 — — — 15 25 20 — 60 — — f 6 — 10 - 2-8 1 2 2 10 4 17 7 Dob....... 305 — — — 20 10 40 — 70 — — + 14 — 18 — 1'5 4 3 3 15 5 11 10 Rova na Gorenjsk. 350 - — — 5 30 25 — 60 — — + 8 -12 - 0-8 2 3 3 11 5 15 6 Breg-Križe .... 483 — — — — 10 10 — 20 — — + 6 —11 — 3'0 — 4 5 9 7 15 8 Cerknica .... 575 — — — 50 40 10 — 100 — — + 10 —12 — 1-6 3 4 6 11 16 4 21 Sv. Gregor pri Ort-neku..... 736 __ _ 20 22 18 _ 60 __ _ +10 —13 — 1-4 2 3 8 12 10 9 24 Krka...... 300 — — — 15 15 25 — 55 — — +12 -15 — 3-0 2 1 4 14 5 12 14 Vavčja vas pri Semiču ..... 280 __ __ 30 10 25 _ 65 _ + 14 —10 + 0'4 6 1 4 20 10 1 9 Novo mesto . . . 180 — — — 20 25 20 — 65 — — + 14 — 17 + 1-2 2 — 7 17 4 10 5 Leskovec p. Krškem 186 — - — 20 15 25 — 60 — — + 14 — 10 — C-6 4 - 6 13 9 9 10 L o k o v e pri Mozirju ..... 465 _ _ 50 40 _ 90 _ _ +13 — 10 — 0-3 5 2 6 9 10 12 14 Sp. Ložnica p. Žalcu 252 — — — 45 35 30 — 110 — — + 10 — 15 — 14 1 1 5 10 15 6 14 Radvanje p. Marib. 270 — — — - — — — — — — + 9 -14 — 2'6 2 — 2 12 3 16 5 Sv. Duh na Ostrem vrhu..... 536 __ 45 50 35 __ 130 _ _ + 12 —12 — 2-5 1 _ 4 8 11 12 13 Predanovci . . . 195 — — — 15 40 20 — 75 — — + 12 — 8 — 1'0 6 - 1 8 16 7 16 Cezanjevci .... 182 — — — — 140 50 — 190 — — + 12 —17 — 2-5 2 1 10 7 22 2 11 Muta...... 387 6 6 11 14 13 Bučka ...... 307 - — — ■— — — — — — — +13 —13 — 4 — 3 11 7 13 23 Nedeljica pri Tur-nišču . ... 170 _ _ _ 30 65 95 _ + 9 — 15 — 0-8 3 _ 4 15 6 10 7 Koprivnik pri Kočevju ..... 628 1 Vsi panji razen radvanjskega so A.-Ž. sestava ! bež čebel je pomiril zlasti tiste čebelarje, ki preziinujejo čebele na neprikladnem medu. Krajevna poročila. Št. Vid nad Ljubljano. V tukajšnjem no-vemberskem poročilu je tiskarski škrat naredil iz prečnega premično satje. To ugotavljam, da ne bo kdo mislil, da ima tukajšnja opazovalnica tudi panje z nepremičnimi sati. Tacen pod Šmarno goro. Na praznik svetega Štefana, ko so izletniki prepevali po Šmarni gori, so se. naši ljudje veselili svojih čebelic, ki so šumele okoli čebelnjakov kakor v najlepši pomladi. Škofja Loka. Težko že čakamo pripravnega vremena, da bi se družine dobro otre-bile. — Sinice, ki so nam delale že več let sitnosti, so letos popolnoma zginile. Virmaše pri Škofji Loki, Izletnega dneva še ni bilo. — Tukajšnji čebelarji so že razprodali ves med. Blejska Dobrava. Na Štefanovo je bil prvi zimski izletni dan. Dob pri Domžalah. Mrzli december je ugodno vplival na zimski počitek. 27. decembra je toplo solnce izvabilo vse panje na splošno prah o. Rova na Gorenjskem. Opazili smo, da imajo panji več mrtvic kot navadno. Breg-Križe, Čebele se niso prašile že od 30. oktobra. Sv- Gregor pri Orteneku. Pri tukajšnjem čebelnjaku so se čebele na sv. Ambroža dan (7. decembra) prav lepo prašile. Vavčja vas pri Semiču, V prvi tretjini meseca so se čebele večkrat prašile, prinašale vodo in iznašale mrtvice. Novo mesto. Nadležne sinice sem odvrnil od panjev s tem, da sem privil brade in zaprl verande. Lokove pri Mozirju. Med za prodajo je skoraj popolnoma pošel. Prodajali smo ga po 15 do 20 Din. Spodnja Ložnica pri Žalcu. Mrtvic po panjih je bilo precej več kot druga leta. Nedeljica, Zaradi suhega in mirnega vremena so se čebele prav dobro počutile. -v Žalosten konec prevzetnega begunca. I. Kosi, Celje. astnica ličnega po-sestveca ob Savinji je pred nekaj leti gojila na svojem vrtu z božjo pomočjo in z mojim sodelovanjem nekoliko panjev čebel. Imela je dva pa-viljončka s panji dunajske mere. Eden je bil dvojček, drugi pa samec. V vsakem pa-viljončku je bivala tedaj po ena čebelna družina. Zgodilo pa se je nekega dne v cvetočem mesecu majniku, da se je izpolnila srčna želja lastnice: dobila je lep roj. Rojila je družina, ki je bila sama v panju. Veselje je bilo veliko in bil sem takoj z brzim slom povabljen, da se udeležim ogre-banja roja. Odšel sem z vsem potrebnim na lice mesta. Ustoličil sem novorojenca po vseh čebelarskih pravilih in brez posebnih doživljajev v prazno polovico dvojčka. Normalni prostor, ki mu je bil odkazan, je lepo zasedel in ni kazal prvi dan nikakršne nezadovoljnosti. Pa noč ima svojo moč. Najbrž je zasanjal čez noč o zlati svobodi v prosti božji naravi. In tako je sklenil: Čemu garati v suženjstvu, če se lahko osvobodiš? Ko je drugi dan solnce že precej visoko plavalo po nebu ter obsevalo z zlatimi žarki sočne gozdove pod razvalino gradu bivših mogočnih celjskih grofov, tedaj je zašumelo in roj je zapustil z običajnim truščem odkazano mu domovje. Porajal je malce nad vrtom, kot b: se hotel še posloviti, potem pa jo je popihal čez bistro Savinjo proti omenjenim gozdovom zlati svobodi naproti. Bilo je zaman kričanje, škropljenje in zasledovanje. Po veselem dnevu je bila torej žalost, roj se je pa veselil zlate svobode. Revček pa ni poznal hudomušnosti matere narave in ni vedel, da ni vse zlato, kar se sveti. Zato ga je zadela kazen. Bilo je to v letu, ko smo morali čebelarji maja in junija meseca pitati čebele, če smo jih hoteli ohraniti žive. Zaloga, ki jo je prinesel begunec s seboj, je pač bila gotovo ob takih okolščinah zelo majhna, in kaj potem? Nastopili so hudi dnevi stradanja. Le čuda, da se je zdržal še toliko časa na površju, upajoč, da bo vendar postalo boljše. Pa tudi to upanje se ni uresničilo in tedaj je storil obupni sklep, da se vrne v zapuščeno domovje, meneč, da je bolje biti v suženjstvu sit, kot pa v svobodi od gladu poginiti. Mahnil jo je torej zopet čez bistro Savinjo in se spustil naravnost na žrelo svoj čas zapuščenega panja. Pa, o svet, ka- ko si usmiljen! Zopet bridko razočaranje! Med tem sem namreč preselil družino iz panja samca v zapuščeni del dvojčka, da bi se soseda po zimi laže opazovala. Begunec je torej našel v svojem bivšem domovanju družino, ki si je prostor že osvojila in ki ni poznala nobene gostoljubnosti. Prišleca je zato z vso besnostjo napadla. Posledica je bila hudo klanje sestradanih čebel. Ko je matica opazila, koliko njenih zvestih leži že na bojišču mrtvih, se je začela z ostalimi četami umikati. Zopet sem bil poklican na pozorišče žaloigre. Našel sem na grmu vrtnice kupček sestradanih čebel z njih matico. Tja so se po prestani bitki usedle. Mislil sem jih spraviti na satov je v prazno medišče, pa menda niso imele zaupanja do nikogar več. Vzdignile so se in se izgubile nekam v svobodo, kjer so gotovo žalostno poginile. Društvene vesti. Uprava »Zveze jugoslov. čebelarskih društev« želi vsim čebelarjem katoliške vere srečno novo leto in jim pošilja bratski pozdrav. Uprava »Zveze«. Poročilo o seji ožjega odbora osrednjega društva dne 18. decembra 1931. Novzooni: Gg. predsednik Verbič, Anko, Bukovec, Babnik, Raič, Žnideršič in Dermelj. Tajnik je preičital zapisnik seje z dne 4. decembra 193:1. Gosp. Žnideršič je predlagal še dodatek: »Vse podružnice, iki prevzamejo v razprodajo čebelarske potrebščine Blagovnega oddelka, morajo pismeno jamčiti za plačilo. Listino mora podpisati ves podružnični odbor.« Poročilo o seji »Zveze« pa je izpopolniti v toliko, da je gosp. predsednik, ki se je seje udeležil kot delegat našega društva, prosil, naj se Zveza zavzame, da bo pravilnik o čebelnih kužniih boleznih čimprej uveljavljen. Zapisnik je bil s tema dodatkoma odobren. Tajnik je tudi poročal o došlih dopisih. Pritožbo podružnice v Beltincih zaradi prevelikega dovoza čebel v ajdovo pašo bo odbor uva-ževal pri urejevanju te zadeve v poznejših mesecih. Gosp. predsednik je poročal o prašilni postaji, ki jo društvo namerava ustanoviti v Kamniška Bistrici. Gosp. Bukovec je opozarjal, da je treba najprej točno ugotoviti, katere posamezne čebelne rodove v Sloveniji 'bi kazalo sprejeti na plemenilne postaije. Dokler tega točno ne doženemo, ine moremo začeti z delom. Zato naj društvo pozove rvse čebelarje, 'ki imajo kak izredno dober rod, naj mu ga prijavijo. Priredi naj ndkako tekmo med izbranimi čebelnimi rodovi, da v dveh, treh letih doženemo, kateri so najžlah/tnejši in vredni, da jih porazdelimo po pirašilnih postajah. Sklenjeno je bilo, da se bo o tej akciji še nadalje razmišljevalo in po potrebi obravnavalo. Sklenjeno je bilo, da je društveno poslovanje skleniti tudi letos z 31. decembrom. Pripraviti je bilanco in računske zaključke za objavo v februarski in marčni številki. Tajnikovo poročilo je po možnosti objavili v listu še pred občnim zborom. Na vprašanje uredništva »Slov. Čebelarja« je odbor sklenil, naj urednik še nadalje objavlja cene medu v »Slov. Čebelarju«, skuša pa naj objavljati najvišje dnevne cene. Gosp. Buikovec je prebral pismo urednika »Bie-nen Vatra« gosp. S. Scfhmida glede ustanovitve krožka za propagando naše čebele. Odbor bo zadevo pretresal na prihodnji seji, uredniku Schmidu pa je poslati zahvalo. Tajnik ije predlagal, naj plača Blagovni oddelek druištvu za objavljanje cenika v »Slov. Čebelarju« za vsa dosedanja leta znesek 5000 Din, v bodoče pa po 3000 Din na lleto, ako bo Blagovni oddelek cenik še nadalje objavljal. Sklep odbora je bil, naj se oba funkcijonarja o tem med seboj sporazumela. Tajniku se je naročilo, naj napravi vlogo do Mestnega magistrata ljubljanskega, zaradi znižanja trošarine na med in vosek. Kdor naglo da, dvakrat da! Prosimo, plačajte članarino! Vesti iz podružnic. Ljubljanska podružnica ima prihodnjo odlborovo sejo v torek 16. februarja ob 8 zvečer v običajnem lokalu. Podružnica Sv. Lenart v Slov. goricah bo imela svoj redni občni zbor dne 7. februarja ob pol 8 v osnovni šoli. Ker je spored zelo važen, naj nihče ne izostane! Podružnica v Ljutomeru ima redni občni zbor po običajnem dnevnem redu dne 17. januarja ob tričent na 9 v Meščanski šoli v Ljutomeru. Iz novomeške podružnice. V Bironi vasi pri Novem mestu čebelari mlad čebellar in odbornik nalše čebelarske podružnice, gosp. Hrovat Alojzij, po dom. Bukovcev. Kakor je razvidno s priložene slike, ima moderno urejen čebelnjak z vso čebelarsko opremo. Sedaj ima 30 A.-Ž. panjev. V kraju samem je dobra čebelna paša. Napredni čebelarji vzemite si v zgled marljivega in napredka željnega gosp. Alojzija Hrovaia. V Žužemberku bomo tudi imeli čebelarsko podružnico! —• Dne 3. januarja 1932 je sklical gosp. šol. upravitelj Fr, Mervar v Žužemberku sestanek čebelarjev, ki se ga je udeležilo kljub mrazu prav častno število čebelarskih pionirjev iz bližnje in daljne okolice. Razpravljali smo s praiv živim zanimanjem o veselju in sladkostih, iki jih nudijo čebelice svojemu skrbnemu gospodarju. Obenem pa smo se pomenili tudi o bridkostih in težavah, ki grozijo čebelarju žužemberške doline in Suhe krajine, iki je v minulem letu zaradi toče in grozne suše 6 svojimi čebelicami toliko trpel. Zanimanje za vse zadeve jasno kaže, da živi v teh krajih, ki so daleč od prometa in svetnega hrupa, lepo število idealnih čebelarjev, ki z veseljem in ljulbeznijo goje svoje panje. Da bodo imeli čebelarji primerno moralno in po možnosti tudi gmotno oporo, so si ustanovili ta dan za žužemberški okraj svojo podružnico. Bansko upravo in čebelarsko društvo v Ljubljani pa s tem prosimo, da itej najmlajši podružnici pomagata z nasveti in denarnimi sredstvi zlasti sedaj, ko je še v začetku, da bo mogla z obilnim uspehom delovati v prid svojih članov in čebelarstva tako obširnega, a dosedaj zapuščenega okrožja. Podružnica v Radovljici je imela svoj redni letni občni zlbor dne 3. januarja t. 1. Iz poročil je bilo posneti, 'da 'je vodstvo oskrbelo med letom dva poldnevna tečaja, ki isita bila vzorno prirejena in obilno obiskana. Obžalovanja vredno pa je, da je .članstvo \na šitevilu zopet za 2 odpadlo, dasi je v področju podružnice še nad poloivico čebelarjev neorganiziranih, ki jih kljub vsem prizadevanjem ni mogoče pridobiti. Izgovarjajo se, da to, kar »Čebelar« prinaša, že zdavnaj vedo. Čudno, da pri tako razvitem umu nimajo smisla za organizacijo! Najbrž jim le še veliko manjka do popolne izobrazbe in prav tem bi bil »Čebelar« nadvse potreben, Blagajniško starije se ini spremenilo. Vodstvo podružnice je zopelt poverjeno gosp. Francetu Žniderju iz Nove vasi in izvoljeni so bili vsi stari odborniki. čebelarji so se živahno razgovarjali o doživljajih med letom. Posebno jih je zanimalo to, da je čebelar pri zazimljenju — sredi oktobra — naletel na A .-Ž. panj, ki je bil popolnoma pripravljen za roj. Šest satov je bilo lepo zaleženih, ma-tičnjaka pa popolnoma godna. Ugotovili smo tudi, da bo leto 19312 medeno leito, to pa po 'ključu vsakih pet let. Leta 1917, 1922 in 1927 so bila dobra. Za letos bomo »zada« videli. Prvi naš sestanek v tem letu bo pri čebelnjaku g. Fr. Donata Juga na Brezjah. Tega gospoda bomo prosili, da nam kaj pove iz svojih obilnih izkulšenj, potem pa dobro porazgovorili. Tam na svidenje! Čebelnjak g. A. Hrovata v Vir-čni vasi. Podružnico za Gornjesavinsko dolino smo ustanovili šele lajni. Šteje po številu že 22 članov. Ni ena najmočnejših, pač pa upamo, da bo zelo obsežna. Ustanovni občni zbor je imela dne 26. julija 1931 v Bočni, oziroma na Kropi p.ri narjvzornejšem čebelnjaku, .ki ije last gosp. Franca Kranjca, kjer smo se dali tudi slikati. Evo nas na sliki! Alojz Rop, tajnik. Čebelnjak g. F. Kranjiča v Bočni. Središka podružnica ije imela svoj občni zbor 8. decembra 1931. Štela je 16 članov, ki so vsii redno plačali naročnino, Priredili smo tudi celodneven tečaj. Dasi je bilo vreme izredno slabo, udeležba je bila vendarle lepa. Podružnica ima tudi Virijentovo stiskalnico za vosek, iki si jo je nabavila s podporo banske uprave. Ker vsakdo ve, kako je vosek dragocen pri naprednem čebelarstvu, zato je tudi dobra stiskalnica nadvse potrebna, da voščine popolnoma iztisnemo. Zahvaliti se moramo na tem mestu banski upravi za podporo, obenem pa našemu požrtvovalnemu predsedniku, ki je dosti pripomogel, da smo jo dobili. Podružnica je imela v letu 1931 2354 Din 75 par dohodkov, izdatkov pa 1034 Din 50 par, tako, da ji ostane 1320 Din 25 par. Predsednik Bratuša je pozval člane, naj pridobe čim več novih." Pridobil je že več čebelarjev za člane, ki sicer še danes ne bi bili organizirani, pa sedaj prav redno plačujejo članarino. V tem letu moramo prirediti več mesečnih sestankov, ki so velikega pomena za podružnične člane. Podružnica poziva vse člane, naj prineso svoj vosek v zameno za satnice do 1. marca k Jakobu Bratuai v Obrežu št. 120, do takrat naj naročijo tudi satnice in kovinske dele za A.-Ž. panje ter ostale čebelarske potrebščine. Na poznejša naro- Čebelnjak, last Alojza Ropa iznad Bočne pri Gornjem gradu, ki je bil postavljen leta 1930. čila se ne bomo mo le z najpotrebnejšim številom članov. Nadejamo se pomoči vseh odličnih in delavoljnih jugoslovanskih čebelarskih znanstvenikov, čebelarjev in izvozničarjev. Pričakujemo pa seveda pomoči zlasti od ■>Zveze jugoslovanskih čebelarskih društev« in državnih ter avtonomnih oblasti. Zagotovljena nam je pa tudi dragocena pomoč znamenitih inozemskih znanstvenikov in strokovnjakov. Vabila k vstopu v krožek odpošljemo te dni in upamo, da bo odziv splošen. Pripravljalni odbor. 60 letnica prvega slovenskega čebelarskega društva. Leta 1872. je bilo ustanovljeno »Kranjsko društvo za umno čebelarstvo« s sedežem v Ljubljani. Prvi predsednik je bil znani čebelarski pisatelj in izvozničar ¡kranjske čebele Em. Raveneg (baron Rožič-Rothschutz), ki je imel pri Višnji gori svoje posestvo in trgovino s čebelarskim blagom. Društvo je začelo izdajati leta 1873 list »Slovenska čebela«, ki je izhajal do konca leta 1882. Urednik lista je bil poznejši predsednik Josip Jerič. Naša čebela najboljša za Avstralijo. Avstralski čebelarski časopis »Australasian Beekee-por« piše v zadnji številki, da je vse kazalo, da si bo laška čebela polagoma osvojila vso Avstralijo, toda čimdalje bolj spoznavajo, da se za ondotne razmere, ki so posebno značilne zaradi pomanjkanja obnožine v določenem času in zaradi nekega posebnega medu, ki ga berejo čebele po drevju eukalyptus, mnogo bolj obnesejo kranjske čebele, zlasti ker tudi bolje prezimujejo. S to zadevo se bavijo mnogi znani vzreje-valci matic v Avstraliji, zlasti Mac Namara, Benhne in tudi Pender, ki je glavni voditelj avstralskih čebelarjev. Kranjsko čebelo hvalijo zaradi njene po-hlevnosti, zlasti pa zaradi dolgovečnosti (dolgega življenja). Prepričali so se, da ni nič bolj nagnjena k rojenju kakor druga čebelna plemena, le dovolj velike panje ji je treba dati. Izredna pa je njena plemenska prebojna sila. Ena sama družina kranjskih čebel sčasoma popolnoma pokranjiči večje čebelarstvo z laškimi čebelami. Kranjske imajo v razmerju z množino zalege več medu nego italijanske. To je dragocena sodba, ki je vredna, da jo zapišemo v zlato knjigo naše čebele. Vredna je tem več, ker je ni narekovala špekulacija, marveč resnicoljubje in prepričanje, ki izvira iz izkušnje. Kakšna šele bo sodba o naših žlahtnih če-belnih rodovih! Redek primer. Lansko leto dne 14. maja sem imel prvi roj, s katerim pa nisem imel sreče. Zamudil sem ga, da ga nisem ujel v vršo. Roj se je usedel na neko smreko, pod katero je bilo mravljišče, in nesreča je hotela, da je padla matica med mravlje, ki so jo takoj usmrtile. Roj se je potem vrnil v svoj panj. Čebelarim že 40 let, pa se mi še ni pripetilo kaj takega. Seveda sem mravljišče takoj uničil, pa kaj pomaga zvoniti po toči. Žal mi je za matico, ki je bila izmed najrodovitnejših in ker je prva rojila. Ne smemo trpeti mravljišč v bližini čebelnjaka! I. Soklič v Zalogu. Sv, Job — patron slovenskih čebelarjev. Naši čebelarski pradedje si niso izbrali za patrona sv. Ambroža, marveč svetopisemskega Joba. Ambroža so začeli častiti šele v 19. stoletju, dočim je imel Job pri nas že stare pravice in jih ima ponekod še dandanes. Včasih ga ni bilo čebelnjaka da bi ne bila na kakem panju končnica s sliko Joba, ki sedi na kupu gnoja in pase čebele, za njim pa stoji njegova zloglasna žena, ki se jezi nanj in mu grozi z roko. Na vseh slikah je imel Job svetniški obstret. Časi se izpreminjajo, patroni se menjavajo, Jobi med čebelarji pa ostanejo . .. Iz čebelinega življenja. Prve dni lanskega decembra meseca je mraz toliko odnehal, da so postali panji živi. Nekateri so celo izleta-vali. Pri meni je bil neki panj posebno živahen. Odprl sem ga in pogledal proti žrelu, da vidim, kaj je vzrok nemiru. Opazil sem, da je blizu žrela spustil na tla pravcato nožico, ki so jo tvorile žive čebele. Po njej so čebele švigale gori in doli. Da si pot skrajšajo, oziroma premostijo razdaljo med sati in tlom, so si pomagale z živim mostičkom. Sicer pa vsi vemo, da prevelika razdalja med sati in tlemi čebelam resnično ni všeč, sicer ne bi napravljale po tleh voščenih mostičkov, ki jih ima marsikak ipanj prav mnogo. Pa še nekaj sem takrat opazil. Vsa zgornja vrsta panjev je v medišču zelo močila. Rešetka je bila sicer zadelana s slamnico, okenca pa ne, ker še ni bilo hudega mraza. Zaradi tega je topel zrak uhajal v medišča in vodeni hlapi so se ob mrzli stropnici naglo ohlajali ter zgoščevali v kapljice. Stropnice panjev so bile pač preveč mrzle, Čim sem jih z vrha dobro odel, je bilo moče konec, O ameriškem čebelarstvu prinaša »Leipzi-ger Bienenzeitung« poučen članek izpod peresa dr. Roscha, ki je dalj časa proučaval čebelarstvo v USA in v Kanadi. Dr. Rosch piše, da se ameriško čebelarstvo odlikuje po svoji enostavnosti in gospodarski štedljivosti. Pri ameriškem čebelarstvu se vse suče okoli vprašanja, kako čeibelariti, da bo pridelek medu čim cenejši. Cene medu v Ameriki so zelo nizke. Čebelar, ki hoče živeti, mora i z -brati najenostavnejši, najcenejši in najmanj zamudni način čebelarjenja. Za zamotano čebelarjenje ni v Ameriki prostora, ker ga takoj ubije konkurenca, ki je v tej deželi posebno velika. Zaradi tega so ameriški čebelarski obrati v tehničnem oziru mnogo nad evropskimi. Vsa glavna čebelarska dela opravljajo čebelarji po točnem načrtu z malimi stroški, naglo in z malo ljudi. Večja ameriška čebelarstva imajo že značaj tvorniškega obrata. Znano je, da je pridelek medu v Ameriki po naših pojmih zelo velik. Toda ameriškemu čebelarju ne hodi na um, da bi se bahal, ako pridela po 50 kg na panj. Šele pri povprečnem donosu 100 kg je zadovoljen in govori o dobri letini. To ni nič čudnega ako vpošte-vamo, da je cena medu v Ameriki tako zelo padla. Leta 1925, je znašala še 16—18 Cent (9—10 Din) za kilogram, sedaj je pa padla na 11 Cent (doibrih 6 Din) za kg. Pri takih cenah medu mora ameriški čebelar preklicano dobro računati, kako bo čebela,ril, da ne bo propadel in da bo imel kaj koristi od svojega truda. Sedaj ga lahko razumemo, zakaj je svoj način čebelarjenja tako zelo poenostavil in pocenil. Tudi evropski čebelarji se bodo morali hočeš nočeš prilagoditi ameriškim načelom o temeljnih pogojih za pridobitno čebelarjenje, Vse ne pojde, toda v marsičem bomo pa vendarle svoje nazore izpreimenili. Zlasti kar se tiče enostavnosti čebelarjenja bo treba temeljitih izprememb. Slovenski čebelarji so v tem pogledu na pravi poti. Z uvedbo enotnega (A.-Ž.) panja smo storili velik korak naprej. Tudi akcija za izboljšanje medenega in voščenega pridelka je v čimdalje večjem razmahu. Uvajamo pa tudi smotreno vzrejo plemenskih matic, ki si od nje mnogo obetamo. Čas žetve gotovo pride . . . 35Ietnica »Srpskega Pčelara« in 151etnica smrti velikega srbskega čebelarja prof. J o -vana Živa ¡novic a. Lani 1. oktobra je preteklo 35 let, odkar je v Srp. Karlovcih izšla 1. številka »Srpskega Pčelara« pod uredništvom najznamenitejšega srbskega čebelarja — srbskega Dzierzona — prof. Jovana Ži-vanoviča. Med svetovno vojno so list s silo zatrli, po prevratu je pa začel lopet izhajati. »STipski Pčelar« je glasilo »Srpske pčelar-ske zadruge« v Rumi. Sedaj je pod spretnim uredništvom g. Koste Seperovca, veroučite-Ija na meščanski šoli v Zemunu. Prvi urednik »Srpskega Pčelara«, prof, J. Ži-vanovič, ima izredne zasluge za napredek srbskega čebelarstva. Njegovo znanje je bilo globoko in dovršeno, zato je bil njegov vpliv na srbsko čebelarstvo tako velik in odločilen. Srbi ga po pravici smatrajo za preroditelja svojega čebelarstva, saj je on tisti, ki je postavil temelje čebelarskemu napredku med Srbi. Lani je bilo 15 let, odkar je umrl. Slava njegovemu spominu! Pečena medena jabolka. Potrebujemo osem trdih kiselkastih jabolk (n. pr. zlatih parmen), 15 dkg medu, 1 žlico vode, 2 pičli žlički zmletega cimeta, 8 dkg presnega masla in 10 dkg rozin. Jabolk ne olupimo, marveč jih samo ope-remo. Pri muhi napravimo tako veliko luknjo, da iztrebimo vse peščišče. Nato jih nasadimo v pološčeno (emajlirano) pečenico, vanjo pa denemo nekoliko vode. Med zmešamo z rozinami in cimetom, s to mešanico pa napolnimo luknje v jabolkih. Vrh medu denemo primeren košček presnega masla ter postavimo pečenico v pečico. Med peko moramo kdaj pa kdaj jabolka oblivati s sokom, ki se zbira v pečenici. Jabolka moramo užiti, dokler so topla; mrzla niso dobra. Hojevega medu ne smemo uporabljati; najboljši je cvetlični. (Pre-skušen recept!) Tiskarski škrat tudi predalom »Slov. Čebelarja« ne prizanaša. V zadnji številki je po-tvoril na zadnji strani pri beležki »Kdo je izumil listovne panje?« letnico izdaje knjige »Volkszucht der Krainer Biene«. Knjižica je izšla leta 1902, ne 1922. Prosimo popravite! Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik: Avgust Bukovec, Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel čeč. Zelo važno! Po sklepu ¡¡sta. Neobdavčen sladkor za pitanje čebel dovoljen! Zveza Čebelarskih društev nas je z dopisom z dne 23. januarja 1932 št. 14 obvestila, da je finančno ministrstvo dovolilo za pitanje čebel še ne znano množino trošarine oproščenega sladkorja, ki bo denaturiran s 5^% katranovo raztopino. Pozivamo vse podružnice, da nam najkasneje do 10. februarja 1.1. pošljejo seznam vseh tistih čebelarjev, ki žele takšnega sladkorja. Za vsakega člana je treba navesti točen naslov — bivališče, občino, število panjev in množino zaželjenega sladkorja. Sladkor bomo razposlali potom podružnic. Te naj navedejo, na katero železniško postajo naj naslovimo pošiljko sladkorja. Direktni člani naj pošljejo zgoraj navedene podatke naravnost Čebelarskemu društvu za Slovenijo v Ljubljani. Društvo do danes še ne ve za ceno in kolika množina je določena na panj ter ali bodo čebele ta sladkor jemale ali ne. Zahtevali smo od Zveze vzorec sladkorja. Stari letniki. Uprava » Slov. Čebelarja« 1912: ima v zalogi še več popolnih starih let- 1913: nikov in posameznih številk, ki so potreb- 1914: ne za izpopolnitev letnika. V zalogi so 1915: popolni letniki 1904, 1905, 1908, 1910, 1912, 1916: 1915, 1917, 1921, 1922, 1923, 1925, 1926, 1917: 1927, 1928, 1931. Vsak letnik stane 20 Din, 1918: posamezne številke pa so na razpolago 1919: po 2 Din. 1920: 1921: Na razpolago so še številke sledečih 1922: letnikov: 1923: 1899: 1, 2, 4, 6, 7, 8, 9, 10, 11. 1924: 1900: 10, 11, 12. 1925: 1903: vse, le št. 8 ne. 1926: 1905 : 2, 3, 4, 5, 6, 7, 12. 1927: 1906: 1, 2, 4, 6, 8, 9, 11, 12. 1928: 1907: vse, le št. 3 ne. 1929: 1908: vse, le št. 2 ne. 1930: 1909: vse, le št. 1 ne. 1931: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10. vse, le št. 7 in 8 ne. 1, 3, 4, 5, 9, 10, 11, 12. vse, le št. 2 in 3 ne. vse, le št. 7, 8, 9 ne. vse, le št. 1 in 2 ne. 1, 2, 3, 4. 8, 9, 10, 11, 12. 2, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12. vse številke. vse, le št. 5 in 6 ne. vse številke, vse, le št. 1 ne. vse številke, vse, le št. 8 ne. vse številke, vse številke, vse, le št. 2 ne. vse, le št. 2 ne. vse številke. Objava vodstva blagovnega oddelka. Prosimo vse čebelarje, naj podpirajo naše društvo pri nakupu čebelarskih potrebščin in zajamčeno pristnih satnic, ki jih dobe v prvovrstni kakovosti in izdelavi po skrajno nizkih cenah le pri Blagovnem oddelku v Ljubljani, Vošnjakova ulica 4, od-nosno pri njegovih podružnicah v Mariboru (pri čebelarski podružnici za Maribor in okolico) v poslovnih prostorih ondotne podružnice Kmetijske družbe na Meljski cesti št. 12, v Celju (pri Zvezi čebelarskih podružnic za mariborsko okrožje) v skladišču ondotne podružnice Kmetijske družbe in v Dolnji Lendavi (pri ondotni čebelarski podružnici) pri tvrdki Marica Sever. Nudimo brezhibno izdelane A.-Z. panje na 9 satnikov z verando in begalnico ter napojene s specijalnim firnežem po Din 240'—, na 10 satnikov pa po Din 255'— komad. Pri nakupu večjega števila priznamo še primeren popust. Naročite panje za poznejšo dobavo že sedaj. Sedaj je najprimernejši čas za prodajo medu v cenenih društvenih papirnatih lončkih. S tem si boste povečali krog svojih odjemalcev in delali uspešno reklamo za porabo medu. Kupujemo lep in čist vosek po najvišji dnevni ceni. Tudi že zamenjavamo vosek za satnice. Isti mora biti lepo rumene barve in brez kaleža. Zažganega in slabo čiščenega voska ne bomo sprejemali v zameno. Čebelarji, vedno pomnite, da je Blagovni oddelek Čebelarskega društva last vseh društvenih članov! Zatorej svoji k svojimi Preberite cenik!