J 1 - ~ ju o • ...v/ : j r ^ poražnnjen* (C. C. con la posta) W fT»tW« ftOfk, 29. HOV^Mbr« 1>27, - LetO VI, Posamezna številka 31 cul._Letnik Lil f~w ^^^ŠflŠfea poned.ljka. Naročnina: 1 mesec L 8.-, g^B JHI^^ ■ Sk B flflH "Uredništvo in upravmitro, Tr»t (3), ulica S. Francesco d'AMi.i 20. T«- celo leto L 75—, v inoremstro mesečno ^^^^ ■ ^^ ■ ^^^^^ ^T^ lcfo* 1157 Dopiai S< P°iiM*io izključno ogla,i. reki«. L 450 30 »t. - Oglasnina za t mm prostora ^HB H * H H^H M ■ ^^ Hi maCh> * UPravništVU- " n« Nefrankkan* vitrokosti'l^^^:"tržov.keinobrtneotfla.eLl.-.aaosmrt- ■ M ■ ■ M ^^ £9 « sprejemajo. - Laat, zaloiba in Hsk Tiskarn« «Edino,U. j— — — fe^IImVv B u^41327 Kolonska posodim na Gorttkem (Konec. Glej tudi «Ed.» od 27. novembra) Cl. 11, 12, 13, 14, 15. Ti členi .predpisujejo, da mora imeti ko« Ion vse potrebno orodje za obdelavo zemlje. Pri uporabi strojev mora plačati gospodarju, b ko mu jih ta posodi., gotovo odškodnino. Ako kolon zapusti kolonijo, ne sme odnesti kolov, žice in drugih opor rastlin ter ne sme iz-preinenili običajno vrsto sadežev. Člen 16. — najvažnejši člen. pridelki in dohodki tor njihova razdelitev. — Na podlagi ocenitve proizvajalne možnosti zemljišča, njegove lege, stopnje pridelovanja in Še drugih faktorjev, ki vplivajo na dohodek, priti če gospodarju od dohodkov zemljišča in hleva sledeče: a) za njive, vštevši izora ne «ronke» v sledeči meri: Računa se, da v naših krajih proizvaja 1 ar lanska njiva (ciamp) 3—8 c. ov žita ter 4—16 stotov ko-i ,e. Kolon mora na podlagi teh mej cdmeriti gospodarju 0.75—2 stota žita ter 1—4 stote koruze. Kole® mora torej dali i s dohodka svojih njiv. Lahko pa da gospodarju to četrtino v denarju, ako se z njim poprej sporazume. Žito mera kolon izročiti 31. avgusta, koruzo pa 31. decembra. Cona se določi po srednji ceni najbližjega tržišča ter povzeta jz cenika kmetijskega urada pri deželnem svetu. b Za travnike, pašnike m travnate «r«nke» Brd bo kolon plačal letni prispevek od L 20 do i. 50 za goriški «čamp». Ti prispevki se bodo ravnali po ceni sena na trgih v mesecu oktobru. c) Ako imata na kolonij i gospodar in kolon vsak polovico živine, ne bo kolon ničesar pla-^ fal v denarju za najemnino travnikov. Ako pa da vso živino gospodar ker je kolon ni v stanu priskrbeti, tedaj bo kolon plaval namesto svoje polovice živine, dveodstoine obresti na leto. Dobiček in pa škoda v hlevu bo bosta delila na polovico. Vsako leto se bo zaključil hlevski obračun in se bo razdelil čisti letni dobiček do 10. novembra. d) Grozdje se razdeli ha p^lo-vicc. Lahko pa se gospodarjev in kolonov del groadja oinlelata od kolona v gospodarjevi kleti. V kleti se nato razdelijo na polovico vino in tropine. Kolon mora brezplačno \ praviti vino v kolikor pripada klet koloniji ter tudi skrbeti za kietarjenje vina, da se to ohrani in odgovarja trgovskim predpisom. e) Vse sadje pridelano na koloniji se razdeli na dve pok* vici. V Brdih se bo prve štiri leta po nasaditvi sadnih dreves sadje razdeljevalo na sledeči način: tri četrtine kolono, ena četrtina gospodarju. Pobirati se sme sadje šele na ukaz gospodaTja. Tudi ne sme kolon poprej odbrati svoj del, ako ni v to izrecno pooblaščen. f) Svilcfjojski pridelek se deli na polovico. Rediti se sme samo toliko sviloprejk, kolikor jih zmore kolonija. Ako ostane kaj murvovega listja je na razpolago gospodarju, kateri ga mora polovico plačati kolonu, ako listje proda ali pa porabi izven kolonije. g ) Les se deli na polovico. Gozdi ne pripadajo koloniji. Ako ko4onija nima zadosti lesa za kole, dovoli gospodar sečnjo kolov v gozdu ter pod gotovimi p>goji, ki se določijo, tudi sečnjo ostalega lesa. Za les, ki ga po-seče kolon za gospodarja, dobi kolon veje in korenine. Deblo pa mora kolon spraviti tja, ka-nior določi gospodar, samo ne dalje kot 5 km in le v slučaju, ako razpolaga z vprežno živino. h) Ako hoče vpeljati v po-skmšnjo gospodar v koloniji novo vrsto sadežev, ki še niso v dotičnem okraju sajeni, mora zagotoviti kolonu za čas poiz-kušnje za dotične sadeže gotov minimalni dohodek, ako se že Prej ni glede tega sporazumel & kolonom. Člen 17. in 18. Nobena izmed Pogodbenih strank ne sme od- vzeti ali prodati pridelkov, ki so v skupno, dokler obe* stranki ne ugotovita, koliko i« pridelka ter dokler pridelka sporazumno ne razdelita. Zakupnino za žitni pridelek mora kolon plačati do 31. avgusta, za travnike, poslopja in o-stalo pa do 10. novembra. Člen 19. Vse stroške za pridelavo pridelkov v skupno mora nositi polovico gospodar, polovico kolon; takoj torej plačata vsak polovico stroškov za galico, umetna gnojila, sviloprejno seme, krmila, zdravila, skočni-ne, živinozdravnika, mešetarje-nja, za skupno živino itd. Koli za. trto se noseče jo -v koloniji oziroma v gospodarjevem goedu kot določeno v 16. členu. Ako pa je treba kole, vezi in drugo potrebno za trte nakupiti, nosita stodke tega nakupa vsak polovico gospodar in pa kolon. Kolonu ostanejo na razpolago stari, nerabljivi koli Žico mora kupiti gospodar sam, vse potrebne lese in orodje za svilogojstvo pa kolon. Pogodbene stroške pri izročitvi in vrnitvi kolonije nosi vsaka stranka na polovico. Vinska posoda in vinski aparati morajo biti priskrbljeni od gospodarja. Gospodar mora o-lajšati »tudi kolonu nakup semen, dajajoč po potrebi predujem. Člen 20. in 21. Glede kupovanja in reje živine odloča gospodar. Ravno tako odloča tudi gospodar glede prodaje onih pridelkov v skupno, ki se prodajajo nerazdeljeni. Gospodar morra tudi z ozirom na krajevne raemere usmeriti gospodarstvo kolonije po pravilnih gospodarskih načelih umnega kmetijstva. Gospodar ima pravico izvršiti na kolonove stroške vsa ona dela pri koloniji, katerih kolon v nasprotstvu z navadnimi umnimi kmetijskimi nauki noče izvršiti ob nepravem času. Člen 22. Gospodar mora sam nositi sledeča bremena: a) zemljiški davek obenem s tozadevno občinsko in deželno doiklado; b) zavarovalne premije proti požaru na poslopjih; c) žico za vinograde, začetne kole pri vrstah v slučaju nakupa; d) knjigovodstvo tudi za kolona. Člen 23. Kolonove dolžnosti. a) skrbeti za pridno izvršitev vseh potrebnih del pri koloniji; b) naznaniti vsako dejanje, ki moti stanje mej, ustvarja služnosti ali pa na kakršen si že bodi način oškoduje lastninske pravice; c) čuvati kolonska poslopja in jih držati v največjem redu in čistosti, čuvati dalje zemljišče in nasade; d) skrbeti za poti in jarke, da odgovarjajo svojemu namenu; e) obvestiti v slučaju bolezni skupne živali gospodarja; f) čistiti o pravem času gnojni ke in greznice; g) poskrbeti za vzdrževanje poti; h) ne stavljati preblizu poslopij lesenih barak, skladišč za slamo itd. Člen 24. Koloaova bremena. Vse stroške za delovne moči mora nositi kolon, dalje davek na premično bogastvo kakor tudi vse osebne takse in davke svoje osebe ter kolonske družine. Člen 25. Po razdelitvi pridelka mora kolon brezplačno prepeljati gospodarjev del tja, kamor ukaže gospodar, toda ne dalje kot 5 km in le, ako razpolaga z vprežno Živino. brezplačno mora kolon pripeljati na kolonijo tudi galico, gnojila ter potrebni materijal za navadna popravila poslopij. Ako razširi poslopje za svojo rabo ali pa pripravi prostor za živino kolonije, mora kolon tudi (brezplačno pripeljati potreben materijal. Člen 26. Ne sme kolon porabiti delovne moči družine za dela izven kolonije, ne prodajati pridelkov skupne lastnine, zmanjšati delovo moč družine, prodajati, kupovati ali zamenjati živino v skupnem. Člen 27., 28. in 29. Sme rediti perutnino in kunce, samo da ne povzročajo škode zemljišču. Gospodar lahko odstrani slabe, zastarele nasade in jih nadomesti z novimi. Člen 30. V kolonski knjižici se , bodo zazaamofvale vse posamezne operacije tekom leta. Do 31. decembra morajo biti računi zaključeni, ob poteku zakupa pa morajo biti zaključeni že do 10. novembra. Organizacije, ki so sestavile pričujočo kokmsko pogodbo lahko nadeorujejo te beležke v kolenskih knjižicah. Člen 31. Razveljavljanje pogodbe: Radi »ostalega plačila najemnine, dokazane izmakni-tve gnojil, ali pa radi prodaje PARIZ, 28. Zunanje ministrstvo je objavilo besedilo prijateljske in arbitražne pogodbe, sklenjene 11. novembra 1927 v Parizu med Francijo in Jugoslavijo. Besedilo je naslednje: «Predsednik francoske republike in Nj. Vel. kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, gnana od istih skrbi, da zagotovita v Jugoslaviji položaj miru in politične stabilnosti, ki sta potrebna toliko za socialni napredek kolikor za gospodarsko procvita-nje Francije in kraljevine SHS; trdno vztrajajoč na principu spoštovanja mednarodnih obvez svečano afirmiranih v paktu Družibe narodov; želeča zagotoviti, v mejah tega pakta. Že v naprej skupnost vidikov v slučaju, da bi se rapremenil red, ki je bil ustvarjen s pogodbami, in zavedajoča se dolžnosti, ki jo imajo moderne vlade, da preprečijo povratek vojne, predvidevajoč mirno poravnavo na-sprotstev, ki bi lahko nastala med njima: Sta sklenila v to svrho formulirati nova medsebojna jamstva za miroljuben sporazum In prijateljstvo in sta določila za svoja polnomočna zastopnika: Predsednik francoske republike — ministra za zunanje zadeve Brianda, in Nj. Vel. kralj kraljevine SHS — ministra za zunanje zadeve Marinkovića, katera sta po izmenjavi pooblčistilnih listin, sestavila naslednjo pogodbo: 1) Francija in kraljevina SHS se medsebojno obvezujeta, da z ene in druge strani ne bosta izvršili nobenega napada oziroma vpada in da ne bosta v nobenem slučaju začeli vojne z ene in druige strani. Vendar pa ta obveza ne velja: a) v slučaju izvrševanja upranričene obrambe; b) v slučaju akcije, započete radi aplikacije čl. 16 pakta Družbe narodov; c) v slučaju akcije, započete v aanislu kakšnega sklepa občnega zbora ali pa Sveta Družbe narodov ali pa radi aplikacije 15. čl. paktai D. N., če je akcija usmerjena proti državi, ki je prva začela napadati. 2) Upoštevajoč obveze, prevzete s čl. 1. pričujoče pogodbe, se Francija in kraljevina SHS obvezujeta urejevati z miroljubnimi sredstvi in na načine, ki so spodaj označeni, vsa nesporazumi jenja, kakršne si bodi narave, ki bi se ne mogla odstraniti normalnim dipiomatič-nim potom. Vsa nesporazumi jeli j a, ki bi mogla nastati radi različnega tolmačenja kakšne pravice, bodo predložena razsodišču, čigar razsodbi se bosta podvrgli obe stranki; vsakršno drugo nesporazumi j enje se bo predložilo posebni spravni komisiji. Če bi stranki ne hoteli sprejeti predlagane poravnave, se bo nesporazumi j en je predložilo Svetu Družbe narodov, ki bo sklepal v zmislu čl. 15 pakta D. N. Način spravnega postopanja je obrazložen v posebnem pravilniku, podpisanem danes. 3) Vlada francoske republike in vlada kraljevine SHS se obvezujeta, da bosta skupno proučevali, vedno v skladu z morebitnimi odločitvami Sveta D. N., vsa ona nasprotstva, ki bi zamogla ogrožati od zunaj varnost Francije ali kraljevine SHS, in spore, ki bi zamogli kompromitirati red, ustanovljen s pogodbami, katere sta podpisali obe državi. 4) Če bi Francija in kraljevina SHS, kljub odkritosrčnim miroljubnim namenom obeh vlad, bili napadeni, ne da bi sami izzivali, se bosta obe vladi brez odlašanja posvetovali o akciji, ki se ima izvršiti v okvi- gnojil oziroma drugih snovi, kupljenih za kolonijo, ali pa rai-di prodaje pridelkov pred razdelitvijo, dalje radi prodaje skupne živine ter tudi radi ponovnega slabega obnašanja lahko gospodar razveljavi vsak trenutek pogodbo in zahteva poravnavo škode. Člen 32. in 33. V slučaju sporov veljajo kot razsodišča deželne organizacije. Pri nesoglasju se pa uvede postopanje kot ga odreja zakonodaja v teh zadevah. ru pakta Družbe narodov, v svrho obvarovanja nacionalnih interesov in vzdrževanja reda, določenega po pogodbah. 5) Obe pogodbeni stranki se bosta posvetovali v slučaju iz-promembe ali poskušane izpre-membe političnega «statusa quo» evropskih držav, v skladu z toistvamimi morebitnimi odločitvami Sveta oz. občnega Zbora D. N., v svrho določitve zadržanja ene in druge stranke. 6) Visoki pogodbeni stranki izjavljata, da se nobena določba pričujoče pogodbe ne sme tolmačiti v nasprotju z določbami sedaj veljavnih pogodb, podpisanih od Francije in kraljevine SHS in ki se nanašajo na njuno politiko v Evropi. Obvezujeta se, da si bosta izmenjali vidike glede vprašanj, ki se nanašajo na evropsko politiko, v svrho koordinacije svojih miroljubnih naporov, in se tudi obvezujeta, da se bosta medsebojno obveščali o vseh paktih in dogovorih, ki bi jih sklenili s tretjimi državami o isti stvari in ki bodo vedno v skladu z načelom ohranitve miru. 7) Nobena določba pričujoče pogodbe se ne sme tolmačiti ali aplicirati na način, da bi kršila pravice in obveze visokih pogodbenih strank, izvirajoče iz pakta. D. N. 8) Pričujoča pogodba se bo v svrho registracije sporočila Družbi narodov, v skladu z določbami čl. 18 pakta. Pogodba se bo ratificirala in ratifikacijske listine se bodo čim prej izmenjale v Parizu. Stopila bo v veljavo z izmenjavo ratifikacij in bo veljala za pe«t let; po preseku te dobe se bo lahko podaljšala ob zaključku četntega leta s tozadevnim naznanilom in sicer za doibo, ki se določi. Briand, Marinkovič; Pariz, 11. novembra 1927. Pogodbi je dodan pravilnik za spravno postopanje v slučajih sporov, ki- bi se ne mogli rešiti običajnim diplomatičnim potom. BEOGRAD, 28. Istočasno, kot v Parizu, je bilo tudi v Beogradu objavljeno besedilo prijateljske in arbitražne pogodbe, sklenjene v Parizu pred 17. dnevi. Rimski komentarji Ril M, 28. Vsi današnji rimski lista priobčujejo besedilo francosko-j ugoslovenske prijateljske in arbitjražne pogodibe, in to brez slehernega komentarja. Edino le opoldanski «Tevere» ki besedila pogodbe sploh ne objavlja, in večerni «Lavoro dTtalia», ki prinaša pred besedilom pogodbe kratek članek pod naslovom: «Evfenizmi in realnost«, tvorita v tem pogledu izjemo. V omenjenem naslovu je zaobsežena tudi vsebina članka lista «Lavoro d'Italia», ki pravi, da se pod novimi frazami skriva stara diplomacija, med tem ko je fašizem tudi v mednarodnih odnošajih navajen reči kruhu — kruh in vinu — vino. Pogodba, nadaljuje člankar, dokazuje jasno voljo Pariza in Beograda, da družno postopata v vseh vprašanjih, ki bi utegnila nastati in ogrožati obstoječi red ob Donavi in na Balkanu. Italija ni nikoli imela v mislih kaj takega, pač pa zasledujejo take cilje le težnje Jugoslavije, ki sanja o imperialističnem programu na ozemlju od Jadrana do Belega in Črnega morja in ki bi v ugodnem trenutku pognala v tek ves stroj. Tudi pomanjkanje vojaških klavzul v pogodbi, kar podčrtavajo zlasti pariški slavopesniki v nasprotju s tiransko pogodbo, ne more nikakor premotiti, ko pa je splošno znano tesno sode- lovanje med glavnima stanoma obeh držav in ko ni prikrito, da si nabavlja Jugoslavija svoje vojaške potrebščine izključno le v Franciji. «Sieer pa bo imela Francija prav kmalu priliko, pokazati svojo dobro voljo. Jugosloveni namertrvajo baje predložiti takozvano albansko vprašanje Svetu Družbe nardov, čemur se bo seveda Italija odločno uprla. Tedaj, zaključuje člankar, bomo imeli priliko, prepričati se, v koliko in kako daleč bo Francija podpirala .zahrbtni jugoslovanski manever.» Pariški listi o francosko - jugoslovanski in italijansko - albanski pogodbi PARIZ, 28. Nepričakovana objava francosko^jugoslovenstke pogodbe je izzvala v pariških političnih krogih in v pariškem tisku celo vrsto novih komentarjev o italijansko-albauski o-brambni pogodbi, za katere so dobili povodom objave besedila pogodbe novo hvaležno gradivo. Francoski listi namreč primerjajo besedilo framcosko-jugoslo-venske prijateljske in arbitražne pogodbe e besedilom itali-jansko-albanskega obrambnega pakta in prihajajo seveda do zaključka, da odgovarja prva popolnoma duhu mednarodne lojalnosti, dočim se o drugi kaj takega ne more trditi. S svojimi zaključki ho-čejo francoski listi dokazati, da predstavlja prva pogodba činjenico miru, med tem ko naj bi italijansko-albauska pogodba ogrožala mir. Obresti Hkforskegn poselila Imenovanja podpredsednikov pokrajinskih gospodarskih svetov RIM, 28. Finančno min istr--stvo je izdalo odredbo, glasom katere se bo moralo izvajata plačevanje obresti liktorskega posojila, ki zapadejo s 1. januarja 1928., le na podlagi kuponov, ki bodo odtrgani od novih obligacij. Zamenjava začasnih potrdil se bo vršila potom podružnic banke «Italia». Potrdila se bodo zamenjavala z novimi obveznicami, kar se bo moralo končati v najkrajšem času. Število novih obveznic je naravnost ogromno, ker je bil velik del lektorskega posojila podpisan v zneskih po 100 lir. 15. decembra pa se bo pričela konverzija bonov državnega zaklada, za katero se pripravljajo z največjo vnemo nove obligacije, tako da bodo lastniki teh poslednjih s 1. januarja 1928. že lahko pričeli dvigati obresti: Minister za gospodarstvo on. Belluzzo je v sporazumu z mi-nistrom za .notranje zadeve izdal odlok po katerem so bili imenovani podipnedsedmiki pokrajinskih gospodarskih svetov, ki bodo pričeli poslovati z novim letom. Za podpredsednika tržaškega pokrajinskega sveta je bil imenovan dr. Julij Segre, za podpredsednika goriškega pokrajinskega sveta pa trgovec Anton Orza«. Nekaj podpredsednikov, in sicer štiri, še ni bilo imenovanih. Tozadevna imenovanja bodo izdana v najkrajšem času; isto-tako bodo v najkrajšem času imenovani tudi predsedniki posameznih sekcij pokrajinskih gospodarskih svetov. Ha prihodnjem mtiim koosistoriia bodo imenovani Štirje novi kardinali RIM, 28. Papeški konsistorij bo zasedal dne 17. in 19. decembra. Na predstoječem konsisto-riju bodo imenovani za kardinale sledeči cerkveni prela/tje: novi nadškof v Toledu, nadškof v Be8. Nocoj se je vršila prva seja skupščinskega odbora za proučitev zakonskemu predloga o neposrednih davkih. Finančni minister je bil radi bolezni odsoten. Med razpravo je Pavle Radie v imenu svoje skupine izjavil, da bo glasovala v načelu za ta predlog. Tudi demokratski poslanec Vel jković je izjavil, da bo glasoval za predlog v načelu, Zako-nski predlog je bil končno sprejel v načelu soglasno. Prihodnja seja odbora se bo vršila jutri popoldne. BEOGRAD, 28. Danes sla ime- | la demokratski in radikalski glavni odbor svoji seji, na katerih sta se- bavila s strankarskimi zadevami. Novi francoski poslanik v Rimu PARIZ, 28. Za novega francoskega poslanika pri Rvirinalu je bil imenovan g. De Beaumar-chais. Oblak se je utrgal 25G.630 eseb brez strehe - Mnogo človeških žrtev NEVV VORK, 28. Po vesteh iz Porta au Prince, se je tamkaj utrgal oblak ter je nad vso republiko Haiti padej silen dež, kakršnega ne pomnijo zlepa. Vsled nalivov je bil prizadet predvsem severni del republike. Celih 500 k v. milj ozemlja je pod vodo. Povodom povodnji je o-stalo okrog 250.000 ljudi brez strehe. Katastrofa je zahtevala ludi mnogo človeških žrtev. O-rožništvu je mogoče le z silnimi napori vzdrževati red. kolščfno, da je uradno glas iT o ruske sovjetske vlade «Izvest ja» nedavno ostro napadlo Poljsko radi njenega zadržanji v sporu z Litvo, i« je med drugim tudi naglasilo, da sovjetska vlada ne bo nikoli dovolila, da bi Litva izgubila svojo neodvisnost ter da bi morala klolitiki sklepati, da se bodo dogmi ki razvijali v povsem drugačnem pravcu. Tako vsaj zagotavljajo poljski odgovorni politični činitelji. Poljski posltmtk v Moskvi, Patek, je v razgovoru s sovjetskimi novinarji med drugim naglasil, da Poljska ne bo v nobenem slučaju kršila neodvisnosti Litve ter da ne stremi po nikaJuh teritorialnih pridobitvah na njeno škodo. V glavnem gre za to — je dejal Patek —, da se končno uredijo odnošaji med Poljsko in Litvo ter tla se odpravi sedanje izjemno stanje, ki ogroža mir v vzhodni Evropi. Da se sovjetska Rusija zelo z a ji i m a za poljsko-litovski spor, sledi tudi okolščine, da je sovjetski poslanik Bogomolov pre-| dal takoj po zaključku konfe-! renče v Vilni poljskemu zuna-: njemu ministrstvu prijateljsko j spomenico, v kateri se poziva | vlada maršala Pilsudskega, naj 1 hi rešil poljsko-litovski spor j mirnim potom. Enaka sponi e-; niča je bila prodana tudi litov-: litič-iiih krogih je vzluidila precejšnje iznenađenje vest, da jc maršal Pilsudski imel l<> (jni v Vilni jako važno konferenco s poljskim poslanikom v Moskvi Pa teko in in s poljskim poslanikom v Kigi. O tej konb-i enci, ki je izzvala v inozemstvu veliko vznemirjenje, listi niso dobili nikakih podrobnejših poročil, toda v splošnem prevladuje v varšavskih političnih krogih mnenje, da se je na konferenci v Vilni definitivno sklenilo, da stopi Poljska z litovskim vprašanjem pred mednarodni forum. Družbe narodov, ki bo imela svoje zasedanje v decembru. Ta odločitev Poljske bi bila še posebno značilna z ozirom na o- Drobne vesti Stroge odredbe chicaške policije Večkrat smo ž na tem mestu pisali o drznosti cliicaških roparjev. Tudi smo omenili svoje dni, da se je statistično ugotovilo, da je v Chicagu odstotno največ zločincev. Prebivalstvo ustrahujejo zdaj večje zdaj manjše tolp** drznežev, ki izvršujejo svoj krvavi posel kar črež dan in se ne strašijo niti naj promet ne j srh. točk tega ame-rikanskega velemesta. Večkrat se vrše kar na ulici boji med njimi in policijo, ki zahtevajo svoje žrtve tako na eni kakor na drugi strani. Po kratkem premirju so se sedaj zopet začeli oglašati roparji, posebno v predmestjih tega glavnega mesta države Iilinoisa. Ko so trčili v enem samem dnevu policisti na treh različnih krajih mesta skupaj z roparji, pri čemer je bil en policist ubit, en Ml iziAi smevi t Trinflsa Kot smo Že javili, se bo vršil kletu od 1. februarja do konca marca prvi vzorčni semenj v Tri-polisu. Prireditev semnja presega čisto gospodarski značaj ter ima velik pomen tudi za ekspanzijo nacionalne proizvodnje. Razstava bo obsegala: poljske pridelke, stroje in orodje, sirovine za kmetijsko rabo, rastline, posebne oddelke za indnstrijo svile, melioracije, sirarstvo, za rejo perutnine, čebel, konjev. ovc, goved, za pohištvo, živila itd. Poseben oddelek 1m> posvečen prevozu, sportu in tuii -iu. Priredijo se obenem tudi pesebno lovske razstave poleg številnih drugih specialnih razstav. Posebno zanimive bosta kolonialna razstava in razstava male obrti. Ta vzorčni semenj se bo vršil, kot znano, pod pokroviteljstvom načelnika vlade on. Mussolini-ja. Predpisi o vzaenjažah Dne M. septembra t. I. je stopil v veljavo pravilnik, ki je bil odobren s kr. ukazom ml 23. junija 1927, št. 1404 in ki se nanaša na postavljanje in obratovanje privatnih vzpenjat- za ponos blaga in oseb. Po čl. 13 omenjenega pravilnika je potrebno za uporabo takih vzpenjae dovoljenje prefekta in vzpenjača mora biti overovljena in odobrena od pristojnega urada civilnega genija (obče zadeve). Vsi oni, ki jih to lahko zanima, se torej opozarjajo, da morajo delati gospodarji prošnjo na naslov prefekta v dveh izvodih, in sicer eden na kolkovani poli za 2 liri, drugi na prostem papirju, in ta ]>vod se po l:>r isr. uradu civilnega genija (v Trstu: via Mu-da vecchia št. 2). K prošnji je treba priložiti sledeče listine: 1) Načrt v merilu vsaj 1:50 po-možnosti iz katerega je ja^no razviden položaj mesta, kjer se postavijo vzpenjača in motorji; * 2) načrt vožnje; 3) statistični računi (ki jih dajo navadno podjetja, katera dobavijo napravo); 4) opis, iz katerega je razvidno, kdo bo vzpenjačo gradil, ustroj vzpenjače, največja teža hitrost in skrbstvo za varnost; 5) Pobotnico registrskega urada o položeni pristojbini v znesku 800 lir {oziroma 100 lir, če gre za vzpenjače, ki že vozijo), katero predpisuje št. 34/13 tabele o vladnih dovoljenjih, ki je priložena h kr. ukazu-zakonu od 29. decembra 1H2*>, št. 2191. Poleg tega bo moral prizadeti položiti na zahtevo urada civilnega genija stroške za o-veritev in odobritev naprave. Opozarja se končno, da se tudi za naprave, ki so že vozile, ko je stopil omenjeni pravilnik v veljavo, mora prositi za dovoljenje v štirih mesecih. Ta rok zapade nepreklicno 9. januarja 1928. Po tem dnevu morajo biti vse naprave opremljene s predpisanim dovoljenjem. Jys«!ovi»HJki (Erla Bi proznih Tukajšnji jugoslovenski generalni konzulat sporoča: «Lhie 1. decembra, povodom ju-goslovenskega narodnega .praznika, bodo uradi jugo« lov enskega generalnega konsulata zaprti. Istega dne ob 11. uri predpoldne 5, radi službenih zadev sprla s 35-letnim strojnikom Josipom Pe-ruzzijec.. Med njima se je vnelo srdito prerekanje, tekoui katerega se je Peruzzi tako razgrel, da je prisolil Mu9inovi zau&nico, ki mu jo je dekle vrnilo. Tedaj se je Peruzzi, ki ni mogel več brzdati svoje jeze, ti ko spozabil, da je pograbil neki železni predmet ter lopnil z njim nasprotnico po glavi. Musi-nova je zadobila hudo rano na temenu, tako da so morali poklicati na lice mesta zdravnika nšffatfg postaje, ki jo j« dal prepeljati me»tno bolnišnico, kjer je doMlv potrebno pomoč. Ozdravila bo— če^ ne nastopijo kake kompMtar*}e — v 12—14 dneh. Znorela je. Um se je omračil včeraj * jutra j 27-letni Roži G., stanujoči v ulici Ponfce št. 3. Okoli 9, ure )e planil«1 skoro naga s poetelje se podala na »topnice ter pričela tam razgrajati in vpiti kot obsedena. Ljudje ki sq kmalu uganili, da j* ženska bila neprecenljivi dar razuma, zato »o p«oski4>oli, da je pribite! na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je dal prepeljati nesrečni ca v deželno umobolnico pri Sv. Ivju-nu. Vesti z Goriškega TRŽAŠKI SMRTNA KOSA V Zagrebu je umrl te dni g. Makso Čeme, rodom iz Barkovelj. Pokojnik se je posveti! po dovršenih pravnih študijah sodniškemu poklicu ter je služboval v Trstu, potem na Voloskem, na Krku, od koder je bil premeščen v Rovinj kot državni pravdnik. Po vojni je začasno opravljal posle višjega sodnika v Ljubljani ter bil zatem imenovan kot član Stola sedmorice v Zagrebu. Pokojnik je bil kremeni t značajni odličen pravnik. Bil je sin nepozabnega Cerneta, ki je bil svoj čas neumoren delavec na gospodarskem polju. Pokojnemu Maksu Černetu bodi lahka daljna zemlja, družini pa iskreno sožalje. Promocije no trgovinski univerz! V jesenski izpitni dobi, ki je trajala od do 18. t. m., so dosegli na naši trgovinski univerzi sledeči gospodje doktorat iz ekonomskih in trgovinskih ved: Marij Giamrnaria, Tfbor Lorant. Karel Stoka, Olivier Degrandi. A hram zločinec težko ranjen trije ro- —; V1 ad££ <>esTs^ j parji pa aretirani, je izdal poli- ! t.hai. Josip »rainca, Pavel Kutter, . cijski ravnatelj najstrožje od- Jt-Mojzes Feinberg. Bruno Pincberle, r redbe. Po zloglasnih okrajih Josip Garlato, Pino Abondano, A-krožijo posebni policijski od4el- j nita Scbwarz, G. Garzolini, Josip ki s strojnimi puškami in imajo Ferlesch, Alojz Buchich, Lecm nalog ustreliti vsakogar, ki bi j Lomaner, Silvi.i Merluzzi, Giorda-bil osumljen. Nešteto ljudi je že zaprtih, po veČini samih I um- no' Calcgari, Ricciotti Pieri, Salomon VVeinbach. Anton Zaratin, Sil- ni,.«i, jAm* „„ „ • ! ^ija GregorHti, Peter Udovič, Izak perv; okraji, koder se pa pojav- GruMjp|dF Roman Vizzi. Josip Do- lja policija, so skoraj kakor bi ■ ležal, Humbert Mirossevich, Filip bili izumili. __j Paulina, Kmanuel Kechter. Gvi- --don lzzo,. Emij Steffe, Rudolf Fi- BL AGO V NI TRG. 28. 11. 1927. Včeraj in danes smo imeli na trgu sledeče cene: Zelenjava: pesa 70-100; korenje 70—90; navadno belo sladko zelje 25—55: karfijoli 110-160; temnoze-leno sladko zelje 80-100; vrzote 40-TO; čebula 80-100; sladki zeleni janež 120; ločike 80-200; krompir 60-80: špeeijeJni pozni grah 340-400; paradižnik 100-180; radič 60-440; rdeči radič 360-400; radičeve sadike 80-300; sladka repa 30-50; šelen 50-130; spinača 80-200; fižol v stroč-ju (ozki) 500: topinambour 60-70; valerijana lfK)-200. Sadje: ]>omaranče 90-150 lir za stot: pomaranče 35-45 lir za zaboj; kostanj 70-230; dati ji 310-700: suhe fige 240-250; limone 10-30 lir za zaboj; mandarini 150-320 lir za stot; jabolka60-400; orehi 300; hruške 70-280; suhe češplie (slive) 400 -450; grozdje 300-400. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje, iz tržaškega življenja Posknšen samomor. Včeraj popoldne okoli 14. ure se je odigral v ulici S. Marco dramatičen prizor. Ob tistem času se je ustavil pred hišo št. 35 javen avtomobil, iz katerega je izstopil približno 40-leten, dostojno oblečen moški, ki je potem, ko je plačal šoferju voznino, krenil v bližnjo gostilno «AI Moro>'. Čez par minut pa je zopet prišel na u liro, a komaj se je oddaljil za par korakov, je nenadoma potegnil iz žepa revolver, si ga nameril na desno sence ter ustrelil. Zgrudil se je kakor od strele zadet. Ljudje, ki so bili priča dramatičnemu prizoru, so priskočili k neznancu ter mu skušali podati kako pomoč. Medtem je bila obveščena o dogodku rešilna postaja, odkoder je čez par minut prihitel na lice mesta zdravnik, ki je ugotovil, da je neznanec nevarno ranjen; krogla je predrla lobanjo na sencu in obtičala v možganih. Samomorilni kandidat je bil takoj prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v zelo nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Pozneje, ko se je zavedel, se je nesrečnik izkazal za 42-letne-ga mehanika Humberta Fontanot, stanujočega v ulici Paduina št. 18, in je izjavil, da je storil obupni korak, ker se je naveličal življenja. Vaz podrl otroka. Ko je 8-letna Marija Vatovec, stanujoča pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št. 289, sinoči okoli 18. ure šla preko ulice Pare, jo je v bližini uhoda gršk o-pra vos lavnega pokopališča podrl občinski voz za smeti, ki ga očividno ni bila pravočasno zapazila, da bi se mu u-maknila. Nesrečno dekletce je prišlo po konjska kopka in pri tetn zadobilo številne hude poškodbo na raznih delih telsesa; med drugim si je tudi zlomilo tri rebra na levi strani prs. Mimoidoči ljudje — voznik jo je po neereči naglo od k uril — so priskočili revici na pomoč in nekdo je pohitel telefonirat rešilni postaji. Zdravnik, ki je kmalu potem prihitel na lice mesta, j« dal prepeljati malo pone-srečenko v mestno bolniSnico, kjer Goriške mestne vesti Do 39. t. m. meseca v Gorici Kot smo že zadnjič pisali morajo oni, ki mislijo točiti in točijo alkoholne pijače, v svrho obnovitve dovoljenja do t .m. plačati pristojno takso na občinski zakladnici (okence št. 1). Šele na podlagi potrdila o plačani taksi se bodo sprejemale na kvesturi prošnje za nova dovoljenja. Gimnazija - licej v Tolminu Uradni list poroča, da se bo na tolminski gimnaziji poleg drugih predmetov učil tudi verouk. Mesto kateheta bo podelilo naučno ministrstvo o^ebi z doktoratom na podlagi mnenja cerkvene oblasti. Verouk je neobvezen in izjemen, ker ta. starega 2b let, stanujočega v ulici Fogel št. 17. Pregrešila sta se proti posvarilu policijske oblasti. Plače delavcev v mesnicah Zveza trgovcev je na neki svoji seji te zadnje dni določila plače za delavce-mesarje, ki delajo v mesnicah. Delavci prve kategorije dobe po 100 lir tedenske plače. Delavci druge kategorije po L 100 tedenske plače. Oni, ki se ^ele uče mesarske o-brti — prvi dve leti dobivajo kolikor je plače. Po drugem letu vaje-ništva pa ne sme dobivati mesarske. vajenec manj plače kot L HO tedensko. Kjer se daje delavcu hrana pri mesarju, je on ne sme računati več kofL 9 na dan. Od vsakega vola. ki ga delavec v mesnici ubije, mora dobiti nagrade L 15. Istotako od vsakega ubitega prašiča pa L 10. Ranjen v beju z lovskimi tatcvl. Pred nekaj dnevi se je na Mr-zoveu, v bližini vasice Nemci zgodila nesreča ob priliki zasledovanja lovskih tatov. Gozdni čuvaj Stanislav Velikonja se je odpravil z nekaterimi drugimi gozdnimi čuvaji, da bi sledil lovskim tatovom, ki so se precej razpasli zadnje čase po Trnovskem gozdu. Brskali so po gozdu in precej časa niso mogli zaslediti ničesar. Kmalu pa pridejo do neke jase. po kateri se je videlo precej daleč na okoli, iz tistega kraja pa v resnici zagledajo večjo družbo lovskih tatov. ki so opravljali svoje tatvin-sko delo — ter prijetno «jaga!i». Hoteli so jih obkoliti, toda slučaj je hotel, da so jih «raubšicarji-> zapazili, obrnili puške proti njim in začeli streljati. Isto so napravili lovski in gozdni Čuvaji ter se branili. Razvil se je pravcati boj, v katerem pa je padel na tla, zadet od nasprotnikov, lovski čuvaj Velikonja, ki je dobil strel v vrat. V tem času so jo pa lovski tatovi vdrli v gor*d in izumili v njegovi •enci. Velikonjo so potem njegovi tovariši prenesli v vas Nemce, od koder je bil poklican zeleni križ, ki je ranjenca prepeljal v mestno bolnico, kjer se bo moral precej časa zdraviti, vendar pa rana ni nevarna. _ Zmešalo se mu je V umobolnico v Videm so morali spraviti nekega Andreja Slejka, starega 4f> let, doma iz Sempe-tra. Ko so prišli |>onj strežniki Zelenega krita, se je zabarikadira 1, da so ga še-te po velikem trudu spravili v voa s katerim so ga prebijali v umobolnico. Zopet kolesar, ki konča slabo Ko je vozil 22-letni Jožef Vreč svoje kolo in na njem samega sebe po cesti, je tako neusmiljeno in nerodno priletel ob tla, da se je ves pobil po licih, Čelnih kosteh in po desni nogi. Zeleni križ je tudi njemu mora! prinesti prvo pomoć in ga prepeljati v bolnišnico. IZ OKROŽNICE GORIŠKE PREFEKTURE Statistika rcvežev Predsednik vlade je izrazil željo izvedeti, koliko je prebivalstva /a katerega bi bilo treba skrbeti po-potorn javne dobrodelnosti. Zato je glavni statistični urad poslal vsem občinskim uradom posebno vpraševal no polo, katero morajo vrniti izpolnjeno do 31. decembrai 1**27. Prispevek za Balillo Poživljajo se vse občine, da pristopijo kot dosmrtni člani s 1000 lirami k organizaciji Balilla. Prijavljanje voz in vprežne živine Od 20. decembra naprej se prijavljanje voz in vprežne živine izvršuje na poveljstvo armadnega zbora Vidmu in ne več v Trstu. Ustavljeno pregledovanje političnih voliviiih imenikov Ker bo nova zbornica sestavljena na drugačni podlagi odpade j odo sedaj veljavni volilni imeniki in tudi s tem zvezano vsakoletno popravljanje volivnih imenikov po občinah. Nadzorstvo nad javnimi deli Ker so se dogodile ponekod nepravilnosti pri javnih delili, morajo občine takoj javiti civilno-tehničnemu uradu pričetek del, da zamore ta izvrševati nadzorstvo in da t i potrebno dovoljenje. ERZEI.J Kam bi radi spadali Z ozirom na bližno priklučitev naše občine k kakemu večjemu «redišču v naši okolici — se velika v naši vasi govori, kani bi mi, da bi bilo za na.s nakoristnejše in naj prikladnejše, morali spadati. Večina naših občanov je tega mnenja, da bi bilo pač najboljše, če bi na.» pritegnili k Vipavi. To pač iz naslednjih vzrokov: v Vipavi imamo zdravnika, živinozdranika. Imamo pošlo in lekarno ter večjo orožni-ško i>ostajo. Večina naših ljudi mora že itak večkrat po opravkih v Vipavo. V slučaju, da bi našo občino pritegnili k vipavski, bi nam bilo veliko bolj olajšano, Kakor pa če bi nas pritegnili kam na Kras. DESKLE. V temni in deževni noči od na 25. t. m. so neznani zlikovci u-drli (prebil 1 SO Žit 1 posebne sobe pod oknom na severni strani hiše ob Soči) v kuhinjo ter od tam v lokal in trgovino Hafaela Zimic in odnesli različno blago, sladkor, kavo, slanino, sira, salama, ves tobak, poštne znamke, koleke, 2 para novih čevljev, 2 suknji ter razne drobnarije v skupni vrednosti okr i i L 3000. Ker so jim manjkale vreče, so razsuli po tleh moko ter nabasali bolj dragocene reči v nje. Delali so z nekim železom tako tiho, da uri nobeden v h i-i st an\i jo-rib nič slišal, posebno ker je bila soba zgoraj, kjer so vrtali pod'varstvom šumeče Soče in ^M>toka. Dež in tema sta jim nudila kakor nalašč vse ugodnosti. Tatovi ni>o mogli biti biciklisti, ker je bilo v hiši isti večer kar G koles. Tatvino je gospodar naznanil orožnikom, ki pridno zasledujejo zlikov-ce, a do sedaj brez uspeha. VIPAVA Nova tehtnica. Na glavnem trgu so postavili novo tehtnico, ki je last g. zdravnika dr. Pavlice in trgovca Poniža. Tehtnica je zelo solidna napravljena in lahko dvigne 100 kvintalov hkratu, kar je že precej. Postavitev nove tehtnice je bila za Vipavo resnično potrebna* Kajti prejšnja tehtnica je bila na neprimernem prostoru, ker je ležala preblizu ceste in jo je bilo treba pred vsako uporaiio Čistili ter je poleg tega primanjkovalo primernega prostora za vozove i ljudi. V tem oziru bo tehtnica n^ glavnem trgu popolnoma odgovai> V Trstu, dne 29. novembra 1927. ■EDINOST« lit ala potrebam, zlasti ker leži sko-aj v sredini trga. VRHPOLJE PRI VIPAVI Dva pogreba in ena «eheet» Že več časa se ni zgodilo, da bi pri nas nesli kar dve osebi hkratu na pokopališke. V petek popoldne pa se je to zgodilo. Iz sosednje vasice Duplje, ki spada pod našo občino v upravnem in cerkvenem o-ziru. se j** okrog 2. popr>ldne razvil dolg sprevod pogrebcev, ki so nesli pokopat pokojnega Aleksandra Hrovatin ter hkratu Štefana Tomažič. Pogreba se je udeležilo izvanredno veliko število ljudi. Vodila sta ga dva župnika. Cerkveni zbor pa je pel po kilometer in |m>1 dolgi |K>ti razne žalostinke in žalostne pesmi. Naj počivata v miru! V četrtek popoldne sta se naši vasi poročila Ivanka Lavrenčič in Verče Loze j. Bila sta to — po mnenju občanov — najlepši fant in najlepše dekle v vasi. Poročila sta se zelo mlada. Naj živita srečno zakonsko življenje! Znanost (^umetnost Rose ne&o v decembru November je prinesel marsikateri nepričakovani nebesni pojav. Tako je Verkesova zvezdama vseučilišča v Chicagu izsledila na nebu Enckejev komet, ki potrebuje za enkratno pot okoli Solnca približno i leta in 4 mesece in ki je bil zadnjič v bližini Solnca v novembru 1924. Od njegovega odkritja se je ta komet s tem že 35-krat povrnil k Solncu. Kmalu nato so odkrili nov komet v ozvezdju Hib. Toliko Enckejev, kolikor novi kymet sta premajhna, da bi ju lahko videli s prostim očesom ali z navadnim daljnogledom. V noči od 18. na 19. novembra pa sta Schvvasemann in \Yaclis-mann od Hamburške zvezdar-ii«1 odkrila novo zvezdo ob robu .Rimske ceste med ozvezdjem Junca in Orijona. Za mesec december pa se nam obeta že vnaprej cela vrsta zanimivih pojavov na nebu. Schice se v decembru najprej dalje niža na nebesnem svodu. Ob začetku meseca je 21° 42' južno od ravnika; 22. decembra ob 21. uri pa doseže svojo najnižjo lego sploh, 23* 27'; ob koncu meseca je že nekoliko višje na nebu, toda. še vedno 23" 9* južno od ravnika. Ko je Solnce najnižje, imamo rimski solnčni obrat ali solsticij. Tedaj je začetek zime. Legi Solnca primerno se spreminja tudi dolgost dneva in noči. Prvi dan meseca traja dan 8 ur o2 minuti, od 21. do 25. decembra samo 8 ur 31 minut, do konca meseca pa se zopet zdalj-ša na 8 ur in 15 minut. Solnce stopi z začetkom zime v znamenje Kozoroga. Nahajalo se bo pred tem dnevom v o-zvezdju Škorpijona, pozneje pa v ozvezdju Strel ca.% 24. decembra, ob luninem mlaju, bo delni solnčni mrk. Trajal lx> od 3. ure 10 min. do 6. ure 19 min. in bo dosegel svoj višek ob i. uri 59 min. Ker vzide ta dan Solnce pri nas šele malo pred 8. uro, bo mrk že radi tega pri nas neviden. Toda tudi ako bi bilo Solnce za nas že nad obzornikom, ni s tem še rečeno, da bi moral biti mrk tudi viden. Viden bi bil le v tistih delih, ki bi jih osenčala Luna, v našem slučaju kraji ob Južnem oceanu. Za opazovalca v Trstu gre Solnce skozi poldnevnik: 1. decembra ob 11. uri 53 min. i o sek., 15. ob 11. uri 59 min 15 sek. in 31. ob 12. u-ri T min. 10. sek. 10. decembra bo Solnce skoro na sekundo natančno opoldne stalo najvišje na nebu. Lnna. Prvi krajec bo 2. decembra ob 3. uri 15 min., Š£ip 8. ob 18. uri 32 min., zadnji krajec 16. ob 1. uri 4 min., mlaj 24. ob 5. uri 13 min. in zopet prvi krajec 31. ob 12. uri 22. min. Najvišje na nebu bo Liliia lO. decembra in sicer 25" 0' severno, najnižje pa 24., namreč 24° 59' južno od polutnika. Luna bo v perigeju. to je v najmanjši oddaljenosti od Zemlje. 7. decembra ob 2. uriT v apogeju ali v največji razdalji 18. decembra ob 23. uri. Najmanjša razdalja bo znašala 361.150 km, največja 405.200 km. 8. decembra, namreč o ščipu, bo popolni lunin mik. Ker je ta pojav istočasen za vse opazovalce, za katere je Luna nad obzornikom, in bo pri nas v slučaju jasnega vremena viden, podamo tu natančnejše podatke. Luna stopi v pol u senc j Zemlje ob 15. uri 52.3 min., v popolno senco ob 18. uri 51.6 min.; popolni mrk prične ob 17. uri 54.4 min., višek bo ob 18. uri 34.7 min., konec popolnega mrka pa ob 19. uri 14.9 min.; ob 20. uri 17.7 min. bo izstopila Luna m popolne, ob 21. uri 17.1 min. pa. iz polusence Zemlje. Ker pride Luna ta dan pri nas približno oi> 16. uri 50 min., bo skoro ves potek luninega mrka viden. Še en zanimiv pojav nam bo nudila Luna v decembru. 30. deceiKbra nam bo namreč zakrila od 17. ure 51. min. do 18. ure 53 min. razmeroma svetlo zvezdo 33 iz ozvezdja Rib. Zvezda bo izginila za temnim robom Lune (pojav se bo odigral na predvečer zadnjega krajca), in se bo prikazala zopet izza svetlega roba.. Planeti: Merkur bo nekoliko viden v začetku meseca, in sicer malo pred solnčni m vzhodom in zelo nizko na obzorju, v ozvezdju Tehtnice. Venera sveti s čimdalje lepšim sijajem na jutranjem nebu, ker vzhaja dobre štiri ure pred ■-olncem. Osvetljeni del njenega "površja se tekom meseca veča. V prvi polovici meseca bo v ozvezdju Device, v ' drugi pa v ozvezdju Tethnice. Mars je v decembru neviden. Jupiter bo še dalje kraljeval na večernem neb!1 skoro do polnoči, ko zaide. Nahaja se še vedno v ozvezdju Rib. Satuien je neviden. Od planetov, ki jih ne moremo videti s prostim očesom, bo v decembru Uran viden v prvi polovici noči v o-zvezdju Rib; tudi Neptun, ki se bo skozi ves mesec bližal svetli zvezdi Re-gulus, bo čimdalje bolj viden. Ozvezdja. 15. decembra ob 20. uri, odnosno 1. decembra eno uro pozneje ali 30. decembra eno um bolj zgodaj bodo sledeča ozvezdja na nebu: v teme-liišču Perzej s svetlo zvezdo Algol, Oven, Andromeda in Kasi-jopeja; proti severu: Kefej, Mali voz, Zmaj in Veliki voz; proti vzhodu: Rak, Dvojčka, Kočij a ž, Junec, Orijon in Mali pes; proti jugu: Oven, Ribe, Kit in Eridan; proti vzhodu: Pegaz, Labud, Lira z Vego in Orel. Končno še veselo vest za naše male in najmlajše. Na p^dve-čer 6. decembra se bo spustil z neba na zemljo" s polno butaro Miklavž in isto pot bo ubral na sveti večer Božiček. Otroci naj se na to pridno pripravljajo, zlasti naj pazijo, da bodo znali dobro citati. In če tega še ne znajo, naj jim mamice takoj preskrbe «Prve korakoC kajti drugače bosta Miklavž in Božiček ^ilno žalostna iti huda. L. Č. Tedenski gospodarski pregled 28. novembra. Pozornost vseh žitnih trgov je sedaj obrnjena na Argenti-nijo, kjer se žetev ravno pričenja in se nahajamo pred novo izvozno kampanjo. Povsem naravno je torej, da se ves svet zanima, da bi zvedel čim natančnejše podatke o tamkajšnji letini, kajti velike množine argentinskega žita so važen faktor na svetovnem trgu vedno ravno v začetku vsakega leta in to še posebno, ker je argentinski Irg še povsem neorganiziran in v roki par hiš, katere imajo prosto roko manevrirati poljubno s cenami. Neorganizirane ponudbe novega argentinskega žita bi mogle pri sedanjem šibkem trgu prav lahko povzročiti nov padec cen, radi tega skušajo interesiram krogi vplivati pomirjevalno. Pod vplivom teh vesti so se cene pšenici v inozemstvu nekaj dvignile, a so zadnje dni zopet nekaj popustile, tako da zaključujejo prošli teden na približno isti višini kot so ga pričele. V Argen-tiniji je notica za pšenico celo padla od 11.20 na 11:05 pezos za 100 kg. V Italiji se je trg po zadnji liaski, ki je dovedla cene nad mednarodno pariteto, jako pomiril. Promet se je spet znatno skrčil in cene pšenici kažejo zopet lahko tendenco. Cene domači pšenici, dostavljeni na de-želsko postajo brez vreče pri gotovem plačilu, se držijo na 125 do 130 lir. Koruza je slej ko prej trdna pri nespremenjenih cenah. Radi do^ti nižje svetovne letine in posebno še v onih krajih, kateri pridejo za preskrbo naših k>a jev v poštev, se cenijo tržni izgledi za koruzo vedno jako do-bro. Pri nas je sicer cena nespremenjena, podražilo pa je v Srednji Evropi za okoli 3 Kč. Cene pri nas: furlanska nova 70—72 lir na mestu, cinkvantin 74—76 lir, na mestu brez vreče, takojšnje plačilo. V Trstu, romunska 79V2—81 lir brez vreč, ocarinjena. Ječmen za plianje 105—107 lir, ječmen phan 160—180 lir. Otrobi so razmeroma dragi in so zahetve mlinov že okoli 75 lir. Cena krušni moki v T» stu je ostala na prejšnji višini: 167 do 175 lir. Omeniti je vredno, da so cene rižu obrnjene še vedno navzdol. Notranji konsum ne zadovoljuje, še manj pa izvoz, ki je radi visokega stanja lire jako težaven. Poljedelstvo, ki prideluje riž, je radi tega prišlo v težek položaj in se na pogostih sestankih iščejo poti, kako pomagati tej važni nacijonalni produkcijski panogi. Cene rižu se pri nas morajo imenovati v primeri z drugimi jestvinami jako nizke. V trgovini na debelo z rižem so v praksi sedaj sledeče cene: brillato 122—125, raffina-to 117—121, slabše kakovosti 100—115 lir. Od vseh žitnih vrst ima mo-mentano le oves vseskozi Čvrsto tendenco, in to ne samo na našem trgu, temveč tudi v inozemstvu. Tako je v Argentiniji i zrastla cena v teku treh tednov od 7.50 na 8.20 pezos. Letošnja letina ovsa v Argentiniji, se čuje, bo jako slaba, ker je toča napravila ogromne škode. Pri nas v Italiji je pridelek ovsa padel od lani 5,900.000 stotov na | letos 4,640.000 stotov. Poleg te- PODLISTEK rna Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (S8) Spisal James 01 iver Cur\vood Prevel France Magajna. Bi gotova roka se je doteknila Davidove. Krenila sta v ožji in temnejši hodnik. Tu, razen lastnih stopinj, nista več slikala glasu. Šla sta skozi troje vrat in zopet dospela do hodnika, ki je bil zelo podoben ozkim hodnikom j et niš niče. Iz tega sla prišla na stopnjišče, ki je bilo tako tesno, da sta se z roka-« vama dotikala stranic. Na vrhu sta stopila skozi ena vrata in takoj nato skozi druga, ki jih je Bigot odklenil s ključem, in nenadoma sta so našla sredi mehko razsvetljenega veličastja palače. Od nenadne izpremembe je Davidu zastaiet sapa. Iz mraka, hladu in odurnosti sta vstopila v veliko sobo, bogal d odeto s preprogami, razkošno meblirano, sijajno okrašeno z lepimi slikami in dragocenimi zavesami in vso razgreto od prasketajočega ognja v peči. ! Odprte duri, ki so vodile iz tega salona, so razodevale drugo sobo, j manjša, a sijajno razsvetljeno in zapeljivo. V takem naredju je po-j slednji o1 nadzornikov, princ med gostitelj', Šiba žensk, imel svoje sobe vsiko noč; vedno so bile pripravljene na vzprejem dražestnih lepotic, ki so jih čestokrat poča-ščale s svojo navzočnostjo. Tu je zdaj David slišal glasove, ki so pa bili povsem drugačni od onih, ki jih je čnl prej v mrzlih in mračnih hodnikih. Prihajali so do njega medlo, kakor skozi debele stene, a neutajljivo so bili to glasovi veselja in razposajenosti. Smeh in petje je zvenelo v njih. 'Bigot se je dobrovoljno nasmehnil, ko -je slekel plašč in ga oddal črnemu slugi, ki se je pojavil pred njima kokor iz nič, vsaj Davidu se je dozdevalo tako. «KonČno sva doma,» je rekel in malomarno skomignil z rameni nad rožljanjem toče, ki je šibala nad njima iz Francije pripeljano kovinsko streho. «Vražja noč je nocoj David, tukaj je pa prijetna, če- ! prav pogrešava sladke pozdravne dobrodošlice od neke Nancike ali Anice. Tu boste do jutri moj gost, da Vas tako skromno odškodujem. za neprijetnosti prve ure po Vasem prihodu. Pc vrhu tega se Vam bo nocoj nudila tudi prilika, da se spoznate z nekaterimi možmi, ki bodo postali Vaši najboljši prijatelji. A to velja le, če niste preveč utrujeni od potovanja ali če Vas niso morda preveč pretresli dogodki tega večera.» «Nisein ne eno ne drugo,» je dejal David, katerega je toplota in blesk okoliša, zavijal v milo u-godje. A navzlic temu se ni počutil povsem samosvojega. Nekaj, Česar se sploh ni zavedal, se je skrivalo v njem in se ni hotelo kloniti pred veličino in sijajem. Nikakor ni bil v zadregi in tudi čut spoštovanja se ni vzdramil v njem, kakor je morda Bigot pričakoval. Res je, da so bili spodaj v mračnih hodnikih njegovi čuti neumljivo presunjeni, toda zdaj se je ob strani Bigota zopet počutil moža. Crni lovec bi gotovo pokazal isto brezbrižnost. Bigot je opazil to v njem in ugajalo mu je. Pogumne ljudi ga je bil uvoz zadnji mesec neznaten, znašal je le eno tretjino onega od lanskega leta v isti dobi. Tudi pošiljat ve iz Argentini je v Evropo sploh se di&ijo jako nizko, ker drži Argentini j a razpoložljivo blago nazaj. Pri nas se trguje le češko in obdo-narvsko blago, kaj malega tudi še domači pridelek, in sicer na Vidini 103—104 lire ocarinjeno brez vreč, dostavljeno v Trst. Gospodarske Mine Dunaj je najelo v Ameriki posojilo v iznosu 30 milijonov dolarjev, t. j. 550 milijonov lir; obrestuje se po 6%. Ako od-biješ vse stroške, dobi Dunaj čistih le 88%%. Posojilo bo služilo za investicije v električni industriji, tramvaju, za nabavo novih avtobusov in drug-o slično. Trboveljski premogokopi zmorejo dnevno produkcijo 600 do 650 železniških voz premoga. 31 milijonov lir državnih papirjev se bo zažgalo dne 15. decembra. Ti državni papirji so bili pokupljeni na prostem trgu po letos poleti ustanovljeni blagajni za amortizacijo državnih dolgov. Tako se bo torej z uni-čitvijo te vsote državnih papirjev zmanjšal državni dolg za isto množino. Konsorcij pridelovalcev riža namerava uvesti razpošiljanje riža v poštnih zavojih od 20 kilogramov, ako bo vlada dovolila za te pakete izjemno poštno pristojbino od 2 lir. Konsorcij bi potem mogel oddajati riž neposredno konsumentom po 1.35 lir za kg, kar bi bilo v korist kmetovalcev, ki pridelujejo riž in tudi konsumentov, kateri bi prišli tako po ceni do te važne hrane, v škodo pa posredovalni trgovini, ki bi bila izločena. Zunanja trgovina Francije zaznamuje v oktobru spet jako visok aktivni 'prebitek, izvoz je nadkrilil uvoz za 574 milijonov frankov. V prvih 10 mesecih je dosegel izvozni prebitek že 2 milijardi 329 milijonov frankov, medtem ko je bilo lani v isti dobi še pasivnega prebitka za 416 milijonov frankov. Romnnski loj je imel tudi radi smrti Bratianua, dogodka visoke politične važnosti, prestati malo ofenzivo Špekulacije. Ošibil se je od 3.20 na 3.12 v Švici, a se je takoj kmalu popravil na 3.175. Kakor se vidi, so valu-tarne razmere v Evropi že toliko utrjene, da se zaenkrat ne posreči več špekulaciji napraviti močno vrzel in predor niti pri tako važnih političnih dogodkih. «Cnnard Line«, znana angleška paroplovna družba, se je odločila zgraditi nov parnik velikan, ki bo po velikosti in udobnosti prekašal vse dosedanje. Obsegal bo 60.000 ton in bo stal 6 milijonov funtov (540 milijonov lir). Njegova zgradba bo vzela 2 leti in pol. «Saturnia» je v primeri z njim velika samo 24.000 ton. Največji sedanji parnik poseduje angleška «White Star Line» in sicer je to «Maje-stic» s 56.551 tonami. «Cunard Line» se ponaša s pamikom «Berengaria», ki obsega 52.226 ton in je pravzaprav prejšnji nemški «Imperator», katerega so morali Nemci takoj po premirju odstopiti na račun vojne odškodnine. Z načrtom za Zgradbo sličnega velikana se bavi tudi družba «White Star Liaie». In to vse v času, ko so pritožbe o nadprodukciji v gradnji ladij vedno bolj glasne ravno od strani Angležev! Tarifni boj med Trstom in Hambvrgom. Dne 3. decembra se sestanejo zastopniki jadranskih železnic na konferenco, na kateri se bo razpravljalo, kako omiliti sedanji tarifni boj med Hamburgom in Trstom. Vznemlrufva pasivnost avstrijske zunanje Mine Tudi Avstrija ima svoj še nerazrešeni problem, ki je kronična visoka pasivnost zunanje trgovine. Vsote uvoznega prebitka so sorazmerno višje kot v vsaki drugi evropski državi ,ako pomislimo, da šteje avstrijska republika le nekaj nad 6 milijonov prebivalcev, torej le sedmino prebivalstva Italije, njen uvozni prebitek pa doseže skoro polovico uvoznega prebitka Italije. Uvozni prebitki Avstrije so ZAHVALA Vsem, ki so spremili našo predobro Marijo Roje na njeni zadnji poti, izrekamo naj-' srčnejšo zalivalo. Posebno se zabva-1 ljujemo p reč. g. Guitinu, ki je vodil* žalni sprevod in „Marijini družbi ".f TRST, 28. novembra 1927. (U43) Žalujoči ostali. it 4 BESLITHCHOOL 23, pouk in pre- vodi v vseh jezikih. 1542 miKjoni * preračunano šilingov na milijone lir 1920 iio<; 287(i 1921 1136 2954 1922 930 2418 1923 1142 29(59 1921 14K8 38f>4 1925 919 2390 192« 1100 2800 1927 v 9 mesecih 747 19*52 Leta 192ti. je znašal izvoz le 01.40% uvora, letos je bilo do sedaj to razmerje 60%. Mala Avstrija je v zadnjih osmih letih kupila v inozemstvu za miijard šilingov ali 21 mliijard ijir več blaga, kot ga je mo^la ona tja prodati. Ta kronična, vznemirljivo visoka pasivnost zunanje trgovine je dajala vedno glavno snov za dokazovanje, da avstrijska republika v sedanjih mejah ni sposobna za življenje, lil prerokovala se je neizogibna katastrofa v kratki dobi let, kajti držanje trgovinske pasive na tej višini bi moralo imeti za posledico rastoče zadolževanje avstrijskega narodnega gospodarstva napram inozemstvu. Kajti kako bi se mogle drugače plačevati letno milijarde za primanjkljaj v trgovini z inozemstvom kot z denarjem, katerega bi si sproti izposodili v inozemstvu. Zadolževanju pa so stavljene gotove meje in ko bi bile te dosežene, bi se moralo, občutiti to vsepovsod v gospodarskem življenju na katastrofalen način. Ta pesimistična prerokovanja se niso do sedaj niti najmanj uresničila. Avstrijski denar se drži vzorno stabilno na določeni višini že vrsto let in tudi kapitalni trg kaže vedno bolj očitne CTiake zboljšanja, kar se nikakor ne strinja s potekom, kot so ga slikali vnaprej pesimisti. Narod, ki je prezadolžen in potrebuje stalno novih posojil iz inozemstva, ne more imeti v notranjosti nizke obrestne mere, temveč vedno rastočo. ____ (Dalje na IV. strani) SOBICA, opremljena (hrana) se odda gospodu pri sami osebi. Galilei 14 vrata 11. 1615 PRODAJALNA jeslvin, v bližini Gorice, dobro vpeljana sc radi selitve odda ali proda. Skladišče perutnine. Tn;f, Via Laz-zaretto vecchio 5. 1613 SOBA, meblirana z razsvetljavo, s hrano ali brez te, pranje perica. Traversalc al bosco 6, I. Diminvg. 1614 ZA SV. MIKLAVŽ likvidiramo vse igra^ in šolske potrebščine po konkurenčni! cenah. Sprejema se delo a-jour in angleški vbod. Via Foseolo 15, vogal via Manzoni. 15% RREBA J* ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON »ZBOREN PO OKUSU. UČINKUJE Z GOTOVOSTJO PRI OTROCIH IN 0DRA5UM. PRODAJA SE 9 RUDEĆIM ZAVITKIH PO 50 CENT. | Ke«nlči»o-lefc«n.l»kl i»»od .Al!« Modon«.,, della Salute* Cev Rftff. Oodta* • Triesl«. j S. Giacomo Ota*n» zastopnik In »»/oinik za Molijo In kolonij«: Ae-tde-setem dosegli viška svojih stremljenj oziroma svojih uspehov v življenju. Bila je to družba velikih sleparjev, katerih sleparije so bile v vseh ozirih tako nenavadne in ki so-jih pozneje izvrševali s take drznostjo in spretnostjo, da jih bodo vedno prištevali med naj boljše vzoree zgodovinskega zločina. / IV, •EDINOST* _. < t »r ■ • i j . t ■ % - * j . v trstu, dne 29. novembra 1927. Pred dvema letoma sta se podala na Dunaj dva sloveča ekonoma, Layton in Kist, da preučita natančno toliko diskutirano vprašanje o življenjski sposobnosti Avstrije. In ona dva sta našla, da ima avstrijsko narodno gospodarstvo več virov za letno zbilancira-nje zunanje trgovinske bilance iz lastnih sredstev, kot bi se mislilo na prv i pogled. Vendar pa sta prišla do sklepa, da pri današnji visoki pasivnosti preostane letno 20ti milj. šilingov (okoli pol mi-ljarde lir; primanjkljaja, kateri bi se moral kriti vsako leto le z zadolževanjem v inozemstvu. Avstrijsko narodno gospodarstvo plačuje inozemstvu primanjkljaj za uvoženo blago na sledeči način: V prvi vrsti pridejo v poštev zaslužki tranzitne trgovine. Znano je da je obdržal Dunaj radi svoje centralne lege tudi po vojni skoro v nezmanjšani meri svoje mesto v trgovinskom posredovanju med državami nastalimi na področju prejšnie monar'iije. Tako se poslužujejo n. pr. jugoslovanski trgovci še vedno jako pogosto dunajskega trga za nakupovanje čeških industrijskih produktov in ravno tako nakupujejo tudi češki trgovci jugoslovansko žito in druge poljske pridelke v velikem delu na dunajski produktni l>orzi. Promet dunajske produktne borzo je še vedno jako znaten. Na Dunaju je tudi preko tisoč velikih skladišč, ki se nahajajo izven carinske cone, ki torej služijo edinole tranzitnemu prometu. Provizije, katere vnov-či dunajska trgovina od inozemcev za posredovanje, gredo v lepe mi-Ijone. Dunaj je središče največjih zavarovalnih družb Srednje Evrope, katere imajo mrežo organizacij po vseh pokrajinah prejšnje monarhije. Deriar, katerega te družbe tam vnovčijo, gre skoro ves na Dunaj. — Dunaj je bivališče velikega števila bogatašev, kateri imajo svoja imetja, svoje industrije in trgovine raztresene po vseh nasledstv. državah. iz katerih črpajo stalno svoje dohodke. Dunaj poseduje tudi velike množine akcij podjetjij, ki delujejo v nasledstv. državah, kot češki, O-grski. Poljski in Jugoslaviji. Vse bolj znane delniške družbe teh držav kvotirajo svoje delnice tudi na dunajski borzi. Vsako leto potegnejo avstrijski kapitalisti milijone dividend iz nasledstv enih držav. — Tudi avstrijski bančni zavodi so velika aktiva za avstrijsko narodno gosiKnlarstvo, ker imajo še vedno svoj delokrog po vsem področju prejšnje monarhije in to radi stare organizacije in dobrih starih zvez. Dohodki iz tujskega prometa so tudi visoki in posebno so večje, kot bi si mislili na prvi pogled, one vsote, katere plačajo letno premožnejši inozemci za zdravniško pomoč, za zdravljenje v sana-torijih in zdraviliščih. V milijone dolarjev gredo tudi honorarji za eksportirane dunajske operete. Natančno se pa dohodki iz navedenih virov ne dajo preračunati in tudi ccnitve so vse več ali manj sporne. Vsekakor pa je letni primanjkljaj v zunanji trgovini v razmerju z gospodarsko močjo dežele tako visok, da mora siliti k resnemu razmišljevanju. Avstrijska vlada si z usmerjeno politiko tudi prizadeva privesti ta primanjkljaj na nižjo točko. Vzroki za uvozni prebitek .so skoro popolnoma isti kot pri nas v Italiji: uvoz žita in kmetskih pridelkov, industrijskih sirovin, posebno bombaža in premoga znaša skoro dve tretjini vsega uvoza. Zato je tudi vladna politika glede sanacije zunanje trgovine povsem- slična oni pri nas: S propagando za povzdigo domačega poljskega pridelovanja se misli o-mejiti uvoz žita in živine, in s Čim večjo uporabo razpoložljivih vodnih sil z razvijajočo se elektrifikacijo vse dežele, se hoče zmanjšati uporaba premoga. Ta kronična visoka pasivnost more gotovo vznemirjati duhove, vendar je gotovo in naravno, da ne more na dolgo dobo noben narod več porabiti, konsumirati, kot sam zasluži, ravno tako kot tudi vsak poedinec v svojem zasebnem življenju. Sčasoma se mora trgovinska pasiva ustaliti sama od sebe na višini, katere določijo razmere. „Al! sme pisatelj o soojih delih slikati žive Hudi?" Pod tem naslovom je gospod France Bevk v «Edinosti» z dne 23. okt. t. 1. napisal mozaik citatov raznih pisateljev, ki so se bili ponajveč oglasili v tem vprašanju v «Die literarische \Ve!t». Naj bo i meni dovoljeno ziniti dve tri o tem. Strinjam se z na žira njeni, da pisatelj sme risati sodobne ljudi, sodobne književne in socialne prilike. sicer bi morale popolnoma odpasti razne panoge književnosti, kot so satira in njeni sestri: karikatura in kritika, ki so za napredek kulture eminentne važnosti. Posezimo malo nazaj. Karikatura obrača svojo ost porti sodobnim verskim, političnim, socialnim in drugim slabostim. V starokrščanskih časih je bil predvsem — satan priljubljen predmet karikature, in v arednjerii veku ga nahajamo v različnih živalskih podobah na cer-kveum vratih in drugod. Pred vojno sem imel dragoceno knjigo iz 16. stoletja s krasnimi karikaturami v bakrorezu «Des deu-tsehen Volckes geystlfcfies Kar-tenspill», s slikami satana in ž i-d o v, ki so bili upodobljeni v obliki — svinj. V 30-letni vojni (1618—1648) biča karikatura poleg sodobnih političnih razmer predvsem pijanstvo, razkošje v obleki in stanovanju, potrato v jedi in pijači, izkoriščanje nižjih slojev po verižnikih itd. Pravi n-metnik v karikaturi so Angleži, kot prvi med njimi Hogarth (1697-17^4), ki je na duhovit in nedosežen način v svojih slikah smešil sodobne moralne in socialne prilike. Na glasu so njegove karikature «življenje vla£uge» v (» slikah «Semenj v tSouthwarku», zlasti pa «Ženitev po modi». Njegovo umetnost so nadaljevali James Gillray (1757—1815), Thomas Rovviandson (1756—1827), George Cruikshang (1792—1878) in mnogi drugi. Najvažnejše glasilo angleške karikature je humorističen list «Punch». Francoska karikatura je bila v začetku popolnoma pod vplivom Hogarthovim; šele za vlade Ludvika Filipa je Charles Philipson ustanovil (1830) humorističen list < La Caricature«, ki je smešil tedanje politične prilike, zlasti pa kralja in njegovo vlado. «Le Cha-rivari» zbira še danes okoli sebe najodličnejše umetnike in risarje karikatur. Tudi Nemcem je bil v začetku vzor učitelj Hogarth; leta 1848. pa je Viljem Scholz ustanovil znani *ftKIadderatsch», ki je skozi desetletja imel prvo vlogo v karikaturi. Kilo ne pozna humoristi čnega lista «Fliegende Blaetter», «Meg-gendorfer», «Simplicissimus», «Ju-gend» itd.? Kdo še ni čital W. Buschovih humoresk in satir? V Italiji izhaja mnogo humorističnih listov, ki imajo podobne namene in cilje kot gorinavedeni. Do lanjskega leta je bil zelo razširjen «11 Becco giallo», ki pa je prenehal. Pri Slovencih je bil pred 50—60 leti znan Aleševčev «Brencelj», bilo je tudi drugih humoristično-satiričnih listov, ki pa niso dolgo živeli, dasi ne manjka dobrih umetnikov v tej stroki (Henrik jSmrekar, Bucik, Žnidarčič in dr.) Hrvatje imajo med drugimi listi «Koprive», ki so zelo razširjene in imajo za svoje sotrudnike odlične umetnike. Kako bi si mogl predstavljati to vrsto umetnosti, ako ne bi humoristični listi z umeaiiki vred črpali snovi iz sodobnega političnega, književnega in socialnega življenja? V bližnjem sorodstvu s karikaturo je satira, pri kateri je glavna stvar besedilo, dočim je pri karikaturi slika sredstvo v dosego namena. Naloga satire je da razgali pred svetom ničevost sodobnih neumnosti in hudobij v družabnem življenju, da pokaže zmote poedinih stanov in političnih strank in da na prikrit način utira pot do zdravega pojmovanja javnega in zasebnega življenja. Domovina satire je stari Rim (Enij, Lucij), višek umetonsti pa je doseela po Horaciju, Juvenalu in Perziju, tedaj v Času propadanja stare rimske države. Prvi je osmošolcem dobro znan in se vsi z veseljem spominjajo, na Itako duhovit način šiba bogate veriž-nike. književne norosti, «Streber-stvo» in podobne prilike rimskega javnega in zasebnega življenja. Najbolj prikladna oblika za satiro je pismo, ep, dijalog, basen, pesem, zlasti pa komedija. Preobširno bi bilo navajati zastopnike raznih narodov, ki so na glasu v tej vrsti pesništva, naj v kratkih potezah omenim le še staro grško komedijo, ki se odlikuje po sarkazmu, satiri in karikaturi sodobnih, vedno le sodobnih ljudi in razmer, in ki je dosegla vrhunec umetnosti okoli 400 pred Kr., tedaj v Periklejevi dotu, ko je atenska država v politiki* književnosti in v upodabljajoči umetnosti dosegla svojo največjo slavo, ob enem najsijajnejšo in najvišjo točko «usodne črte», s katere se je po Periklejevi smrti jela obračati navzdol. Dasi morda stara grška kultura ni prav v vseh panogah samonikla in da se opaža vpliv starih Egipčanov, Asircev, Babi loncev in Fe-ničanov, jo vendar smatramo za učiteljico vseh kulturnih narodov; njen jezikovni vpliv pa je še danes tako velik, da si z njim pomagajo pri tvorbi novih, predvsem tehničnih izkazov (aeroplan, telefon, mikrofon teleskop itd.). Ta vpliv se opaža tudi v stari latinski književnosti. Ko je stari Rim za časa Julija Cezarja in Avgusta bil že razmahnil svoja orlovska krila in se ponašal s svojim imperijem, i ko je bila Grčija skoroda že poldrugo stoletje rimska provincija, poje H orači j: «Graecia capta fe-rum victoreiu cepit et artes intu-lit agresti Laiio». (Zasužnjena Grška je premagala divjega zmagovalca in je prinesla v ,rovtar-ski' Lacij književnost in umetnost.^ Tako je stara Helada prednjačila drugim narodom tudi v karikiranju sodobnih razmer na odru v obliki — komedije. Je pač tako: tudi narodi hodijo drug k drugemu v šolo. kakor hodijo že stoletja slikarji, kiparji, književniki v Italijo, da preučujejo italijanske umetnine. Grki so imeli svojega Homerja že 1000, vsaj pa 900 let pr. Kr.. Rim pa je bil utemeljen šele približno 200 let po- zneje (753 pr. Kr.), rimska umetna književnost začenja šele po drugi vojni s Kartažani, to je sredi 3. stoletja pod vplivom grških ujetnikov (Livij Andronik), Slovenci pa so dobili svojo prvo ti skano skromno knjižico sredi 16. stoletja. Po imenu so nam znani trije pesniki stare atiške komedije: Kratina, Evpol in Aristofan. Bili so sodobniki Periklejevi. Ohranilo p» se je od 37 te enajst celih del Aristofan ovi h, ki nam navclic razmerno majhnemu številu vendar le nudijo jasen vpogled v to zanimivo vrsto pesništva. Stara atiška komedija smeši sodobne politične dogodke in državnike, ne prizanaša niti frogovom, na odru prikazuje pa tudi filozofe, zasebne meščane in celo žene, kojih življenje je bilo sicer zaklenjeno v domače stene. Pomislimo, da so se take komedije predstavljale ob verskih svečanostih v gledališčih, kjer je bilo v Atenah, prostora za 30.000, v Efezu celo za 60.000 gledalcev, ki so vsi dobro poznali sodobne politične in socialne prilike. Da ni manjkalo smeha, so nosili igralci maske, sicer karikirane, toda vsakdo je vedel, koga predstavljajo. Po pravici pravi angleški zgodovinar Grote (1794—1871) v svoji grški zgodovini v dvanajsterih debelih zvezkih (History of Greece), da ni mogoče misliti, da bi prišla karikatura še kedaj do take svobode in veljave na javnem odru kot je to bilo pri starih Grkih. Namen atiški komediji pa ni bil morda edinole dražiti gledalce na smeh in krohot, niti, da s svojo pikro satiro osmeši svoje sodobnike; njen namen je bil plemenit, pa-•triotičen v najboljšem pomenu: hotel je odvrniti Atenjane od pogubne (peloponeške) vojne, od pravdanja in prepirov, navajal jih je k treznemu zasebnemu in javnemu življenju. Platon, največji filozof tedanje dobe, je občudoval Aristofana radi lepote in pesniške dikcije, radi- umetne kompozicije in risanja značajev njegovih del. Spričo omejenega prostora moremo navesti le nekoliko značilnih potez iz Aristofanovih komedij, ki jih še do danes ni nihče dosegel, kar se tiče njegove neodoljive komike v pojmovanju in risanju značajev. «Vitezi» (Hipes) iz leta 424., kjer nastopa pesnik sam kot igralec, žigosajo z neizprosno satiro Atenjane, ki so zabredli v zgrešeno politiko pod vodstvom sebičnega demagoga Kleona, navadnega trgovca z usnjem, ki je po Periklejevi smrti z nesrečno roko vodil atensko državo. Uloge Kleonove ni hotel nihče sprejeti, pa jo je igral pesnik sam. Naslednje leto je uprizoril svoje «Oblake» (Nefelai), s katerimi smeši laži-filozofe tzv. sofiste, ki so . za visoke denarje poučevali mladino v govorništvu, zlasti pa v umotnosti, kako naj se z blišče-Čirni frazami ena in ista zadeva tolmači pred sodniki v korist ali pa v Škodo stranke. Isto načelo velja še danes pri odvetnikih, od katerih eden brani, drugi pa toži in hoče vsak dokazati, da ima edinole on prav. — Kot učitelja sofistike je Aristofan izbral starega učenega Sokrata, ki ga je v Atenah poznal vsak otrok. — Oder je predstavljal oblake: na enem jaha Sokrat, na drugih pa njegovi poslušalci, katerim razlaga, kako se da ena iTi ista stvar zdaj tako, pa zopet nasprotno tolmačiti, o-pravičiti in za?ukniti. Ko občinstvo zagleda v oblakih obče znano majko, prasne v homerski smeh. Sokrat, ki je sedel v prvi vrsti pred odrom, vstane, se obrne proti gledalcem in jim da priliko primerjati svojo osebo s karikaturo na odru. Potem pa je z napetostjo sledil razvoju komedije. «Ose» (Sfćkes) zbadajo in pikajo pravdarsko strast Atenjanov, ki so se za vsako malenkost obračali do sofistov-odvetnikov in do sodnikov. «Ptice» (O'rnithes), po obsegu najdaljša in po vsebini najboljša komedija starega veka, smeši in karikira s posebnim poslanstvom bogov atenske meščane radi njihove samoljubnosti, vladohlepja, njihovih avantur in pretiranih upov v peloponeški vojni. Atene imenuje pesnik «kukavičje mesto*. V «Žabah* (B&trahoi) smeši sodobnega dramatičnega pesnika Evripida, ki da je kriv propadanju tragedije in se roga njegovi mržnji in sovraštvu ženskega spola. S svojo poslednjo komedijo «Plut» (Plutos, bog bogastva) i/, leta 388. predstavlja tega boga, ki >e prišel ob vse svoje premoženje in berači slep po atenskih ulicah, kjer se ga usmili meščan in ga ozdravi slepote. Hotel pa je reči, da celo bogovi ne zmorejo toliko denarja, da ne bi prišli na boben in bera5ko palico, ako i.e znajo — varčevati... Slikanje 4n karikaranje sodobnih ljudi ni tedaj nič novega in je — začenši pri starih Grkih — pri vseh kulturnih narodih doma. O današnjih in starejših pisateljih moremo reči, da je malo romanov napisanih in vzetih iz socialnega življenja, kjer čitatelj ne bi našel potez, sličnih sodobnim ljudem. Le tega ne smemo pozabiti, da je danes malo Sokratov, ki bi v navzočnosti 30.000 ljudi ostali ravnodušni, ako bi videli svojo karikaturo... Danes si prizadeti junak zadovoljno mane roke in se mu žari oko le takrat, ako je njegova podoba v živih barvah naslikana njemu v prilog; v nasprotnem slučaju pa krči Šake in preklinja «mazača», ki ga je osmešil. Nekaj podobnega vidimo v književni kritiki: malokdo prenese strogo oceno svojega dela, zdi se mu osebna in krivična. Ako pa hvalimo in le hvalimo, da se nam kar iz ust cedi, ako povzdigujemo knjigo in njenega pisatelja v deveto nebo, smo storili le svojo rodoljubno dolžnost. Kdo pa bo »icer pisal knjige?? — Slovenska kritika pa je že v času narodnega probujenja rabila — kol in lopar, ali pa kadilo, da so se o£i solzile. Kdor tega meni ne verjame, naj prečita zanimivo poglavje »Literarni boji» v II. delu Graf ena uerjeve Zgodovine slovenskega slovstva. Velja pa načelo, da je ta božji svet zagledalo le malo knjig, ki 90 brez vsake hibe; v vsaki pa najdeš tudi lepote ali vsaj dobrega zrnja, kar bi morali upoštevati v slikanju sodobnih ljudi in ocenjevanju sodobnih književnikov, -i- RAZNE ZANIMIVOSTI Najdb« iz ledene dobe na Ogrskem V občini Bajotu na Ogrskem se je zopet odkrilo jamsko bivališče ljudi iz ledene dobe. Pri tej priliki so se izkopale kosti severnega jelena, jamskega medveda in nosoroga. Mozeg teh kosti je namreč služil tedanjim ljudem kot hrana. Obenem se je našel izredno fvelik lovski nož iz kresila. Ta novo odkrita jama je že osemnajsta iz ledene dobe na Ogrskem. Nenavadno slavje V Liibecku na Nemškem se je te dneve vršilo nenavadno slavje v družini bivšega državnega delavca Henrika Wegnerja. Wegner je obhajal s svojo ženo zlato, njegov zet kamenopisec Fricke srebrno poroko prav na dan, ko sta se dve hčeri Frieke-ja poročili. To se pravi varčevati, kajti na ta način so skrčili štiri slavnostne obede v en sam obed. Igralska davek v Čehoslovaški Finančni minister pripravlja nov zakonski načrt, s katerim bodo otbdačene vse igre na kvar-te, nadalje domino, biljard in keglji. Visokost davka sc bo ravnala po vrsti prostorov, kjer se bodo igre igrale. Davka bo o-proščen edino le šah. Celo za-plečniki (kibici) bodo morali plačevati ta davek. ZapleČnik je po zakonskem načrtu oni, ki o stane pri mizi, kjer se igra, del j časa kakor en četrt ure ali oni, ki nadomestuje kakega i-gralca v njegovi odsotnosti. Ob enem bodo obdačeni tudi oni, ki prodajajo klobasice in kostanje. Miss Avstralija V Avstraliji živi bogat čudak Johnson Smith, ki razpisuje \tsako leto nagrado v znesku 2000 funtov šterlinov (180.000 lir) za najlepšo deklino v Avstraliji. Posebna komisija, sestavljena iz kiparjev, slikarjev in drugih za lepoto vnetih Iju di, izbere vsako leto krasotico vseh krasotic. Zmagovalka pri zadnji tekmi, miss Alwin, se nahaja sedaj s svojimi starši v Italiji. Vsaka zmagovalka dobi namreč poleg nagrade še dva avtomobila ali pa plačano vožnjo za eno potovanje po svetu. V nekaj letih bodo najlepše Av-stralke lahko ustanovile društvo krasotic. Pomen oglasov Vseučiliščni profesor in bivši avstrijski minister dr. Mataja je imel v reklamnoznanstvenem zavodu predavanje, pri čemer se je v prvi vrsti bavil z oglasi v časopisju in jih označil kot najcenejše rekla rano sredstvo. 175-Ietnica Te dneve bo obhajal zverinjak Sohonbrunnu na Dunaju, ki je eden med najstarejšimi obstoječimi zoološkimi parki, 175-letnico svojega obstanka. Živalski vrt je bil v začetku le nekaka dvorna menežarija in jo služila edino le narovoslovnim svr-ham, dandanes predstavlja zbirko živali nad 2600 vrst. Ta živalski park se veča od leta do leta, nekaj ga podpira država, nekaj zasebniki. LeL>s je scbonbrunnski zverinjak četrti največji v Evropi. Amerikanski dvoboj Ni dolgo od tega, ko se je vrgel ogrski trgovec s kromirjem Tomaž Urban - Szabo poti vlak, ki ga je dobesedno razmesaril. Szabo je imel pred dvajsetimi leti amerikanski dvoboj, pri katerem je potegnil črno kroglo in se moral po dogovoru usmrtiti na dvajseto obletnico izvojevanega dvoboja. Vsako leto je dobiva! Szabo od svojega nasprotnika opomine, ki so bili vs« s številkami opremljeni, vsak .opomin z manjšo številko tako 19., 18., 17. itd. V pismu je stalo, da je zopet minulo leto in da se bliža čas smrti. Pred petimi leti je srečal Szabo svojega neizprosnega nasprotnika, nekega srednješolskega profesorja, v Budimpešti. Nista se pobotala, ker je profesor hitro izginil. Nekaj dni nato se je ta profesor ustrelil. Szabo se je oddahnil. Toda ko je prišla obletnica dvoboja, je dobil zopet opomin. Skoraj gotovo je profesor naročil kakemu prijatelju, naj pošilja vsako leto na določen dan pisma. In ko je dobil Szabo zadnje pismo, je skočil pod vlak in napravil to, kar je bil pred dvajsetimi leti obljubil. Prostovoljno plačilo pristojbin Te dneve se je zglasila pri angleškem finančn. ministru \Vins-tonu Churchillu Lady Houston, vdova po znamenitem, lansko leto umrlem orožarju Haustonu. Ko sta se oba pri čaši čaja razgovar-jala, je nenadoma zaprosila vdova gostitelja za pero, kar ji je seveda minister takoj ustregel. Vdova je pa nato izpolnila in podpisala ček za poldrugi milijon šterlingov (približno 13 milijonov lir) in ga izročila ministru kot prostovoljno plačilo zapuščinskih pristojbin. Njej mož Robert je zapustil najmanj pet milijonov šterlingov. Država bi bila upravičena zahtevati kot pristojbino vsaj dva milijona, če bi bil umrl Houston na Angleškem. Toda ta mož, ki ?i je bil nabral vse svoje premoženje v angleškem mestu Liverpoolu, je bival na otoku Yersey-u, ki se nahaja v Rokavnem kanalu. Prebivalci teh takozvanih normanskih otokov, ki spadajo pod Angleško, so pa že od pamtiveka oproščeni vsakih dohodninskih in nasled-stvenih oziroma zapuščinskih davkov. Zato pa prebiva na teh otokih precej angleških bogatašev. Vdova pa kljub tem običajem ni hotela biti umazana, ni hotela odtegniti državni blagajni, kar bi ji šlo v drugih okolščinah. in je izročila finančnemu ministru pri čaši čaja poldrugi milijon, oziroma je phičala čašico čaja s poldrugim milijonom šterlingov. Nov način prenašanja slik. Angleški kapitan Oto Fulton, ki ?e sedaj nahaja na Dunaju, je pokaza! te dneve tamošnjemu angleškemu poslaniku svoj izum v brezžičnem prenašanju slik. Iz tehniškega vseučilišča so se brezžično prenesle fotografije avstrijskega predsednika, angleškega kralja in angleškega zunanjega ministra na angleško poslaništvo, kamor so došle i. vsemi odtenki. V decrm-bru namerava Fulton predložiti svoj aparat zvezi narodov v Ženevi. Vedno kolo. Francoz Savard je izumil kolo, s katerim se lahko človek vozi po voiii. S tem svojim novim kolesom je prevozil Rokavski kanal v šestih urah in eni četrti. To vodno kolo se goni kakor navadno kolo z nogami. Ker se je Savardov i/.um že pri prvi poskušnji tako dobro obnese1. ie pričakovati, da pride kmalu v splošno uporabo. Ura, ki se sama navija. Švicarski inženir Kari Henrik Meier je sestavil uro, ki se sama navija in ki uporablja pri tem kot gonilno sredstvo vsakdanjo izpre-membo temperature. V posebnom kotu ure se nahaja količina glicerina, ki se pri rastoči toploti širi in tako premika batič v valju. S tem se dvigne neka utež, ki goni s padanjem uro Zadostujejo vsakdanje izpremem.be od 2 stopenj, da se zagotovi uri redno delovanje. Znan finančnik umrl. V New Yorku je umrl v 44. letu znameniti finančnik James Cox Bradyt eden izmed denarnih kraljev v Wallstreetu, kakor se imenuje sloveča ulica amerikanskih bank. Njegovo premoženje se ceni na dvajset milijonov dolarjev (367 milijonov lir). Brady je bil sin nekega krčmarja. Z zapuščino svojega cČeta, ki ni bila velika, je tako srečno špekuliral, da je postal v kratkem eden najboljših finančnikov v New Yorku. . Razstava kanarčkov V Berlinu se je te dneve odprla razstava kanarčkov. Razstavljeni so po večini sami že odlikovani pevci. Skoraj vsi razstavljeni kanarčki se popeljejo zadnje dni meseca novembra ali pa prve dneve decembra v Ameriko s- tako zvanim {'božičnim pamikom». Ta parni k prepelje vsako 'leto nekaj sto tisoč kanarčkov v Ameriko, kjer se kupujejo kot božična darila. V Ameriki se pa plačujejo tiči z ozirom na barvo in ne na petje. Rumeni ptiči stanejo onkraj oceana 10 dolarjev, zeb ni in sivi pa kvečjemu 7 dolarjev. Na letošnji berlinski razsfj'.vi jo videti tudi belega kanarčka, ki je ob enem celo zelo dober pevec. Železni predmeti v želodcu Veleposestnik Vladislav T>|* man iz Olomuca (Čehoslovaško) se je v jeseni 1. 1911. zavaroval pri berlinski zavarovalnici «Vik-toria» za 95.000 čskr. Črez leto dni je dobil na Dunaju moža, ki mu je bil zelo podol>en, zato je tega moža zvabil na Moravsko, daroval mu svojo obleko in kf» se je mož preoblekel, ga je u-strelil. Pred poroto je bil To-man obsojen na vislice, a jm>-zneje pomiloščen na dosmrtno ječo. Te dneve je kaznenec Timari v državni kaznilnici v Mi-ravu pri Olomucu zbolel tako, da so ga morali prenesti v deželno bolnišnico v Olomucu. Preiskali so ga z rontgenovimi žarki in ugotovili vse polno železnih predmetov v bolnikovem želodcu in črevesih. Takoj so ga zdravniki operirali in pri tejn je prišlo na dan: obe polovici železnega podtikala za peč, železna žlica, clolga 27 cm in držaj sita, ki mu je bil pretrgal čreva že na dveh mestih. Operacija se je popolnoma posrečila. BORZNA POROČILA. Asterdani 739-745, Relgija 251.50-258.50, Francija 72.10-72.40, London 89.52%-89.72 J4, New-York 18.32"*-18.39',, Španija 304.75-310.75, Švica 353.55-355.55, Atene 24.15-24.lo, Berlin 435.62M-441 .(>2. Bulfarešt 11.15 -11.55, Praga. 54.30-54.M, Ogrska 318.50-324.50, Dunaj 256H-212 Zagreb 32.17 '2-32.47 J4. Uradna cena zlata (29.85. 2 Ob!efcef piletots, efa5?*a pia- |££i, tk3itirtef perila, p^afno, ćeiniki, gikts, vo(n«n! p«!> j\J lovar, blago velour I. t. d. 1 >m Znižane cene! Pogoji ugodni! 3 ^ Via Roma 3, III. nadstropja & C.9 Trst, Via Coroneo sk 5 Zaloga peči, štedilnikov, majoličnlh in keramičnih plošč, pečic iz litega železa in cevi. (U2>) Izšel je roman NEMEZA Cena L 6*—, po pošti L 7.50 Tržaška posojilnica m hranilnica registr. zadruga z omej. perošitom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlogt za čekovni promet, ter Jih obrestuje ir po 4% večje in stalne vloge po dogovoru Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, sastave in osebne kredite. —— Obrestna mera po dogovoru.-- fla razpolago varnostne celice (safe) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljati je urad zaprt. Stev. telef. 25-67. slov. tm zavod j izvršuje vsa tiskarska dela v najmodernejem ^tilu_kakor • 5 tudi v večbarvnem tisku. Razlaga z najmodernojimi stroji, : « črkami, Lynotype. stereotypijo ter rotacijskim strojem, i ; Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. : ......................................................... J Ul. S. Francesco d'Assisi 20 H §9 f