PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 126 (13.064) Trst, torek, 14. junija 1988 S pismom strankinemu vodstvu Alessandro Natta odstopil Nasledil mu bo Occhetto Sekretar KPI je s svojo odločitvijo pospešil postopek za prenovitev vodstva - Danes odločitev o sestanku CK DUŠAN KALC RIM — »Nedavni politični dogodki s težkim in zaskrbljujočim volilnim rezultatom, pa tudi moje osebne zdravstvene zadeve, so me privedli do prepričanja, da je prav in primerno, da pride takoj do spremembe pri vodenju stranke.« S temi besedami, ki jih je napisal v daljšem pismu centralnemu komiteju, se tajnik Komunistične partije Italije Alessandro Natta odpoveduje političnemu krmilu, kar je prvi primer v zgodovini KPI. Vest je močno odjeknila v italijanskih političnih krogih. Nattova odločitev je izzvala val solidarnostnih izjav, kar dokazuje, da uživa tajnik, mimo vseh polemik (tudi in predvsem znotraj stranke) o razlogih volilnega neuspeha na zadnjih upravnih volitvah, ugled in da ni nikomur vseeno, da se na takšen način poslavlja z glavnih okopov politične arene. Odpovedno pismo Natte, o katerem se je govorilo že nekaj dni, je včeraj prebral med sejo partijskega vodstva podtajnik stranke in njegov naslednik Achille Occhetto. Vsebino pisma je vodstvo, ki je sinočnjo sejo posvetilo seveda prav temu vprašanju ter sklicanju centralnega komiteja, posredovalo tisku. Natta, ki se v uvodu pisma opravičuje tovarišem, da se ne bo mogel iz zdravstvenih razlogov udeležiti centralnega komiteja, pojasnjuje, da bi vprašal za zamenjavo, tudi če bi se ne znašel v fizičnih težavah. »Vsem je bilo menda jasno, nadaljuje Natta, da je bil moj namen ostati na tajniškem mestu samo do prihodnjega kongresa. Stranka se danes sooča s težkimi preizkušnjami in če želi premagati težave, kar je po mojem mnenju povsem možno, mora takoj in pogumno vložiti vse napore za razvoj novosti, ki smo jih uvedli, ter za iskanje dodatnih političnih novosti in organizacijske pre-osnove. Čez kakšen mesec pa se bo treba odprto lotiti priprav na 18. kongres. Niti za trenutek ne moremo ostati brez točno določenega in zanesljivega vodstva.« »Prosim vas, nadaljuje Natta v svojem pismu, da sprejmete mojo odpoved z istim razumevanjem, kot ste z razumevanjem sprejemali mojo tajniško nalogo od leta 1984 in od 17. kongresa dalje: kot mi nalagata čut dol- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Neodločen rezultat drugega volilnega kroga Skupščina brez večine Francija v škripcih PARIZ — Francozi so volili in krepko razočarali predsednika Frangoisa Mitterranda, ki jim je do zadnjega trkal na srce, naj se ne vzdržijo in naj glasujejo za socialiste. Število vzdržanih v drugem krogu volitev za sestavo nove skupščine je ostalo nadpovprečno visoko (29,8 odstotka), socialistom pa je za peščico kandidatov zbežala absolutna večina sedežev v parlamentu. Usodna številka 289 sedežev je 'ostala fata morgana tudi za sred-njedesničarske zaveznike RPR in UDF, predstavnike golistične in liberalne Francije ter zmagovalce na volitvah leta 1986. Socialisti so v drugem krogu sicer pridobili 58 parlamentarcev (skupno 260 sedežev), tako RPR kot UDF pa sta izgubila nekaj svojih zastopnikov. Najmanj izgub je utrpela UDF (-2), ki si je zagotovila 129 parlamentarcev, ob 25 zastopnikov pa je RPR, ki se bo morala zadovoljiti z 126 sedeži v skupščini. Socialisti in zmerna desnica se bodo morali zdaj pogajati za sestavo političnega ravnovesja, ki naj bi zagotovilo Franciji dovolj trdno vodstvo. Pri tem bodo nujno vplivali "obrobni" rezultati nedeljskih volitev, saj se je izkazalo, da so komunisti še kar čili in zdravi, Le Pe-novi skrajneži pa povsem poraženi. Komunisti so odvzeli pomembne glasove socialistom in bodo ostali zastopani v parlamentu, pa čeprav so izgubili 8 sedežev. Predstavništvo 27 komunistov je vsekakor nadvse zadovoljivo, če ga primerjamo s polomijo skrajnodesničarskega Front National. Le Pen pa ni izgubil le 31 sedežev - reakcionarni FN bo zastopal samo en poslanec - pač pa je izgubil tudi osebno, saj ni bil ponovno izvoljen v skupščino. V skupščini sedita tudi dva zastopnika Polinezije, ki bosta izvoljena danes. Tudi na oddaljenih otokih je tokrat obveljalo pravilo vzdržanih, saj se je v prvem volilnem okraju vzdržalo kar 48,86 odstotka, v drugem pa 43,62 odstotka volilcev. Nihče od desetih kandidatov ni bil izvoljen, zato bo francoska skupščina popolna šele po balo-taži v Polineziji, 26. junija. Francoski tisk, predvsem dnevnik Le Monde, je brez slepomišenja omenil, da je Francija postala barka, ki jo bo zelo težko krmariti. Nestalno politično vodstvo ni najboljši evropski potni list za državo, ki se postavlja kot sogovornik ZRN in Velike Britanije. Predsednik Mitterrand je že javil, da bo spregovoril Francozom. Državljanom bo skušal obrazložiti kako bi se morala država strniti ob socialistični stranki in njenim zaveznikom (to bi lahko bili tudi komunisti), sicer bo Francija res težko zaplavala v mirne vode. Uradni sodni postopek proti Janši? Ljubljana — odbor za varstvo človekovih pravic je izdal sporočilo ^ javnost, v katerem pravi, da je iz hobro obveščenih krogov izvedel, ?.a je bil proti priprtim Janezu Jan-si, Ivanu Borštnerju in Davidu Tasi-ch že v petek, 10. junija, začet urad-hi sodni postopek in izdana obtožni-Ca' Če je to res, odbor sodi, da gre Za grobo ignoriranje vseh dosedanjih zahtev javnosti po obveščenos-h- Zato odbor zahteva, naj pristojni ?r9ani nemudoma dajo ustrezno lavno pojasnilo. ,. Vojaški preiskovalci pa so zanika-L da bi se bil že začel uradni postopek, vojaški javni tožilec Živko Ma-pa je s pismom televizijskemu dnevniku zanikal, da bi že dobil ob-°znico. Pristojni organi zagotavljate k° javnost pravočasno obveš- . Daljšo izjavo o treh aretacijah je zualo tudi društvo slovenskih pravnikov, ki je poudarilo, kateri °. Pogoji, v katerih morajo živeti P^Porniki, da ne utrpijo psiholoških telesnih posledic. Med obiskom vatikanske delegacije ob tisočletnici krščanske Rusije Casaroli včeraj pri Gorbačovu: prvi korak za papežev obisk v SZ MOSKVA — Papež zaenkrat ne bo obiskal Sovjetske zveze in se ne bo sestal z njenimi voditelji, včerajšnje srečanje med vatikanskim državnim tajnikom Agostinom Ca-sarolijem in sovjetskim partijskim šefom Mihailom Gorbačovom pa bo vendar ostalo zapisano v zgodovini. »Storiti moramo še mnogo, preden bo papež lahko prišel k nam na obisk,« je časnikarjem izjavil Gorbačov, Ševarnadze pa, ki je tudi prisostvoval srečanju, je spravljivo dodal: »Tudi za to bo prišel čas.« Kljub temu da Gorbačov še ni povabil papeža, pa je bil včeraj storjen zelo pomemben korak v sovjetsko-vatikan-skih odnosih. Casaroli se je na to srečanje pripravljal vsaj Črni dan za koroško šolstvo: odobren ločevalni zakon NA 3. STRANI Nigerija grozi s smrtno kaznijo uvoznikom strupenih odpadkov NA 16. STRANI 25 let, so komentirali nekateri opazovalci, in čeprav je ta trditev nekoliko pretirana, pa je v njej marsikatero zrno resnice. Vprašanje unijatskih katoličanov in vseh drugih katoliških skupnosti v Belorusiji, Sibiriji in drugih sovjetskih republikah že dolgo žuli Vatikan, včeraj pa je le prišla priložnost, da se najvišji predstavniki obeh držav odkrito pogovorijo tudi o tem. Napovedani zakon o svobodi vesti bo gotovo izpolnil mnoga pričakovanja in med temi so tudi pričakovanja sovjetskih katoličanov. Po mnogih negotovostih in dvomih, ki so v vatikanski delegaciji povzročili tudi nekaj živčnosti (v nedeljo je že kazalo, da do tako pričakovanega srečanja sploh ne bo prišlo) pa je vabilo za Casarolija prispelo včeraj zjutraj. Opoldne po moskovskem času je bil kardinal že v Kremlju, kjer ga je Gorbačov sprejel nasmejanega obraza. Potem ko sta v prisotnosti časnikarjev pokramljala o vremenu in o svojih deželah, pa je stekel zasebni razgovor, ki je trajal poldrugo uro. O vsebini pogovora je časnikarjem poročal Casaroli, ki je bil vidno zadovoljen. Gorbačov ni izjavil, da bo Sovjetska zveza upoštevala uradna mnenja Vatikana pri pripravi zakona o svobodi vesti, je pa sprejel papežev "memorandum" o težavah katoliških skupnosti in zagotovil, da bo sprejel predloge vsake verske skupnosti. Casaroli je po srečanju tudi dejal, da je v besedah Gorbačova o »središčnosti človeka pri vodenju države« videl sorodnosti s papeževim mišljenjem in ugotovil, da je Gorbačov res zaverovan v perestrojko ter v novo svobodo, ki bi jo morali uživati vsi njegovi sodržavljani. Turški premier prispel v Atene ATENE — Turški premier Turgut Ozal je včeraj na čelu številne delegacije prispel v Atene, da bi nadaljeval pogovore z grškim premierom Papan-dreujem, ki jih je začel pred petimi meseci, potem ko so se odnosi med obema državama zaradi gospodarskih interesov v Egejskem morju skalili do take mere, da je že grozil oborožen spopad. Ozal je včeraj priznal, da so razhajanja med državama ogromna, a da jih lahko z dobro voljo in treznostjo premostijo. Navsezadnje je to prvi obisk nekega turškega premiera v grški prestolnici po šestintridesetih letih. Tega mnenja je tudi Papandreu, ki pa je včeraj ponovno branil svoje napore za normalizacijo odnosov med državama. Poleg ekonomskih interesov v Egejskem morju, državi razdvaja tudi vprašanje vrnitve premoženja "carigrajskih Grkov". Turške banke so namreč znesek 2.500 milijard lir zamrznile leta 1974. Grki med drugim očitajo Turkom, da slabo ravnajo z grško manjšino. Da pa bi bila mera polna, je tu še ciprsko vprašanje. Nič čudnega torej, da so zvonovi vseh grškopravoslavnih ciprskih cerkva včeraj zvonili k pogrebu, v grškem delu otoka pa so zastave spustili na pol droga v znamenju žalovanja, ker je v Atene prispel turški premier. S svečanostjo na Trgu Navona v Rimu Slovo od Giuseppa Saragata Int ^ ^ ~ Chopinov mrtvaški marš je odprl, mogočni zvoki j{a,erilaci0nale pa so zaključili žalno svečanost, ki je pote-biva včeraj popoldne na Trgu Navona v počastitev spomina tag ?a Predsednika republike, enega od njenih očetov us-sep°Vlt;eIjev ter voditelja italijanske socialdemokracije Giu-ŽajT3 Saragata. Svečanosti so se udeležili najvidnejši dr-hik 1 ^rec*stavniki: predsednik republike Cossiga, predsed-jeVaSanata Spadolini, predsednica poslanske zbornice Jotti-hika podrti parlamentarci ter vsa vlada z izjemo predsed-e Mite in zunanjega ministra Andreottija, ki sta hika _ ?>tov . htki vseh strank; veliko je bilo tudi praporov raznih staw?Va*a v ZDA. Na velikem odru so se zbrali tudi pred-°bcitl. ki ; i s . . so se dvigovali nad številno množico poleg rdečih Sa ln° drobljenih zastav z vzhajajočim soncem. Italiji adatov Uk in njegovo vlogo v predvojni in povojni Carini a orisala tajnik socialdemokratske stranke Antonio S°cialda ^ ie Podčrtal zlasti njegove zasluge za italijansko hi. Carf1)10^90^0' ter predsednik senata Giovanni Spadoli-hika fr ^la ie med drugim prebral tudi brzojavko predsed-aricoske republike Mitterranda italijanskemu pred- sedniku Cossigi, v kateri med drugim pravi, da je Italija izgubila s Saragatom enega velikih likov svoje zgodovine. »Klanjam se spominu človeka,« pravi Mitterrand, »ki se je med prvimi uprl fašizmu, ki je prispeval k preporodu socialdemokratskega gibanja v Italiji in ki je kot predsednik republike prispeval k modernizaciji in političnemu odprtju svoje države.« Te besede nekako sintetizirajo vse tisto, kar je bilo med žalno svečanostjo ter pred in pb njej rečeno o Saragatu. Pogrebne svečanosti so se začele že v jutranjih urah z verskim obredom v cerkvi sv. Klare, ki je bil privatnega značaja. Njegovo krsto so nato prenesli v »rumeno dvorano« Palače Madama, kjer so namestili mrtvaški oder, pred katerim se je zvrstilo nešteto ljudi. Med prvimi je bil predsednik republike Cossiga, predsednik vlade De Mita ter predsednika senata in poslanske zbornice Spadolini in Jottijeva. Slednja je o pokojniku dejala, da je v njeni zavesti močneje označena Saragatova podoba očeta republike kot pa politika, čeprav je imel velik vpliv na italijansko politično dogajanje. (DK) Evropsko nogometno prvenstvo 1988 "Azzurri" bodo drevi ob 20.15 igrali odločilno tekmo proti Španiji. Vzdušje v njihovem taboru je sproščeno, kot vidimo na sliki, kjer je oče Cesare Maldi-ni (seveda desno) obiskal svojega sina reprezentanta Paola • Natta odstopil NADALJEVANJE S 1. STRANI žnosti in prepričanje, da delam v splošno korist naše stranke, se bom spet z vsemi silami vpregel v delo, takoj ko mi bo zdravje to dopuščalo,toda že sedaj prosim, da bi zame veljala ista pravila, ki urejujejo življenje frančiškanov, pri katerih tudi prior postane navaden menih, ko mu poteče mandat.« S temi besedami je hotel Natta verjetno poudariti, da ni pripravljen sprejeti predsedniškega mesta v stranki. Njegovo zdravstveno stanje se medtem vidno izboljšuje. V nedeljo je odpotoval v Oneglio v Liguriji, kjer se je dalj časa dobre volje sprehajal ob obali. Pomenljivo je tudi dejstvo, da je odpotoval, ne da bi počakal na izide seje partijskega vodstva. Od trenutka, ko ga je zadel infarkt, se dejansko ni več oglasil v političnem smislu. Nattova’ odpoved je tudi formalno odprla razpravo, ki je vzplamtela v komunističnih vrstah takoj po izidu neugodnih volilnih rezultatov. Čutiti je bilo velik pritisk tudi z baze z zahtevami po prenovitvi vodstva ter preosnovi stranke. Marsikdo pa se je v teh dneh_ postavil tudi v bran tem pritiskom. Član vodstva Paolo Bufali-ni je v intervjuju za turinsko Stampo dejal, da je krivično dolžiti samo Natto za volilni neuspeh. Pred vsakršno odločitvijo, pravi Bufalini, je treba najprej politično oceniti volilne izide in je treba zato počakati na Nattovo okrevanje ter politični povolilni položaj proučiti skupaj z njim. Natta je pač podedoval neko politiko, ki jo je vodil skupaj z mnogimi drugimi. Odgovornosti je treba zato iskati v vsej vodilni skupini. Novega sekretarja KPI bo izvolil CK. Sprva je kazalo, da se bo telo sestalo v začetku julija, po Nattovem pismu pa kaže, da bo sestanek že pred volitvami. O datumu seje CK bo dokončno odločilo danes vodstvo stranke. Razprava in polemike se bodo prav gotovo še nadaljevale, medtem pa se postavlja problem nasledstva. Glavni kandidat za nasledstvo je Occhetto, ki ima v stranki največjo oporo. O problemu nasledstva se z včerajšnjim dnem z večjo vnemo razpravlja tudi v demokristjanskih vrstah. Politični tajnik in vladni predsednik De Mita je namreč v intervjuju za neko zasebno televizijsko postajo dejal, da bo na prihodnjem kongresu stranke pustil tajniško mesto. Njegovo mesto bo po vsej verjetnosti prevzel sedanji predsednik Forlani. V bistvu naj bi prišlo do zamenjave tajniškega in predsedniškega mesta. Predsednik krščanskodemokratske internacionale Flaminio Piccoli je namreč včeraj obnovil svoj predlog, da bi prihodnji kongres izvolil De Mito za predsednika stranke in Forlanija za tajnika. Boj za nasledstvo pa v demokristjanskih vrstah ne bo lahek. Mature se bodo pričele 16. t. m. Cobasi za nove akcije Jutri se odloči CGIL RIM — Za veliko večino dijakov se je letošnje šolsko leto včeraj uradno zaključilo, toda protestnih akcij nekaterih šolnikov ne bo prav kmalu konec. Preteklo soboto je velika večina profesorjev pričela z ocenjevanjem šolskih uspehov. Na nekaterih šolah so končne rezultate objavili že včeraj, na ostalih pa jih bodo v teku današnjega dne. Včerajšnje ocenjevanje je po vsej Italiji potekalo brez večjih zapletov, le v Neaplju, Cagliariju, Sassariju in Rimu so se morali ravnatelji nekaterih šol poslužiti nedavnega zakonskega dekreta. Preteklo noč so vCatanzaru neznanci ukradli redovalnice osmih že ocenjenih razredov, v Vareseju pa so odnesli in nato skušali zažgati 80 redovalnic. Ministrstvo za šolstvo je včeraj uradno potrdilo, da se bodo zrelostni izpitipričeli v četrtek 16. t. m. Pojutrišnjem bo torej ponovno sedlo v šolske klopi kar 400 tisoč dijakov, ki bodo morali dokazati komisijam, da so postali zreli. Ali bodo mature potekale brez večjih problemov? Državno vodstvo cobasov, ki se je preteklo nedeljo sestalo v Rimu, je sklenilo, da se bodo njegovi člani udeležili mature, ko pa bo treba oceniti maturante, se bodo tega vzdržali. Poleg tega predlaga, da bi se o nedavni podpisani delovni pogodbi izrekli z referendumom vsi šolniki, ne glede na to, kateremu sindikatu pripadajo. Včeraj sta tudi sindikat CISNAL in odbor višješolskih profesorjev napovedala nove boje. Zvezni šolski sindikat CGIL pa bo jutri sklenil, ali bo podpisal novo delovno pogodbo. V Lombardiji so se npr. člani sindikata že izrazili proti podpisu. Vodstvo šolskega sindikata CGIL, CISL in UIL pa je preklicalo današnjo stavko upravnih uslužbencev šolskega ministrstva, De Mita odpotoval v ZDA na srečanje z Reaganom Predsednik vlade De Mita in zunanji minister Andreotti sta odpotovala v Washington, kjer se bosta sestala z Reaganom in drugimi predstavniki ameriške vlade. Iz VVashingtona bosta nato odpotovala v Toronto, kjer se bo v soboto pričel vrh najbolj razvitih držav. Nove razsežnosti intifade Mrtvi in nasilje Izraelcev TEL AVIV — Predsinočnjim je v enem izmed najbolj ekskluzivnih telavivskih mestnih predelov odjeknila eksplozija, ki je povzročila nekoliko panike med množico in je poškodovala parkirani avtomobil. Po izjavah preiskovalcev naj bi neznanci (palestinski teroristi) vrgli tri molotovke s terase trgovskega središča Dzigengoff, eksplodirala pa je le ena. Podobnih atentatov je bilo v Tel Avivu nič koliko, v sedmih mesecih intifade pa je tokrat prvič, da si teroristi drznejo do samega mestnega središča, kjer je običajno največ večernega vrveža, saj se tu nahajajo najboljše restavracije, kinodvorane in drugi turistični objekti. Intifada, palestinski ljudski upor, pa se nadaljuje predvsem na zasedenih arabskih ozemljih, kjer so v noči na ponedeljek izgubile življenje štiri osebe. V naselju Abvein so izraelski vojaki ustrelili 42-letnega Palestinca Diba Mah-muda Mohameda Huseina, ki je menda preslišal ukaz naj se ustavi in pokaže dokumente. Huseinovi sorodniki so izjavili, da je bil moški gluh, zato naj ne bi ubogal vojakov, ki so streljali nanj. V Abveinu pa se izraelski vojaški odredi očitno niso držali predpisov, saj so se redne hišne preiskave sprevrgle v pravi lov na Palestinca. Zaradi tega so vojaške oblasti začele posebno preiskavo. Izraelski radio je posredoval vest, da je v sami intifadi prišlo do bistvenih notranjih sprememb. Žrtve palestinske jeze niso več izključno izraelski vojaki pač pa tudi sami Arabci, ki jih, upravičeno ali ne, imajo za kolaboracioniste. Predsinočnjim so neznanci zabodli tri arabske uradnike, ki bodo vsekakor preživeli grdo izkušnjo. Oblasti so pripravile vrsto kazenskih ukrepov, ki bi morali kmalu stopiti v veljavo. Gre predvsem za denarne in zaporne kazni, ki zadevajo lastnike hiš, ki ne bodo zbrisali protiizraelskih napisov s svojih zidov, in starše otrok, ki lučajo kamenje na vojake. Na sliki (telefoto AP): izgnani palestinski Gandhi Mubarak Avad je sinoči prispel v ZDA Silovit požar v milanski pošti RIM — Nekaj milijard lir škode, na stotine upepeljenih poštnih paketov, več kot tri ure napornega dela za kakih šestdeset gasilcev iz Milana, Monze in Carateja je obračun silovitega požara, ki je včeraj ob 13.20 zajel veliko poštno skladišče na Trgu Lugano v Milanu, kjer vsak dan razmestijo okrog 50.000 paketov. Takojšen poseg gasilcev in hladnokrvnost navzočih sta preprečila, da bi se kdo od 800 uslužbencev poškodoval. Vzroki požara še niso povsem znani, kaže pa, da se je ogenj izbruhnil, medtem ko je neki delavec uporabljal acetilenski varilni aparat v bližini gumijastega premičnega traku. Delavec je skušal sam pogasiti ogenj, vendar so plameni z izredno hitrostjo zajeli še bližnje premične trakove in papirnate pakete. Kljub temu da je avtomatični sistem za gašenje začel takoj delovati, pa je ogenj zajel skoraj vse drugo nadstropje. Po prvih ocenah je ogenj uničil le pakete z oblačili in z drobnejšim blagom, ni pa poškodoval vrednostnih papirjev in drugih dragocenih predmetov. Gasilcem je k sreči uspelo odpeljati jeklenke z acetilenom sicer bi prišlo do prave katastrofe. Prvi val podražitev Mikuličeva vlada je z začetkom tega meseca sprostila cene, uvoz in trg deviz in omejila rast plač, javne porabe in posojil. Pri tem ji je nemalo pomagal Mednarodni denarni sklad, kajti sporazum z njim ji je omogočil preložitev plačila zunanjih dolgov in pridobitev novega tujega denarja. Državljane pa je strah vse bolj negotove prihodnosti. V slabi polovici meseca so dolgo zamrznjene cene podivjale. Nekateri izdelki so se čez noč podražili za 100 in več odstotkov. Osnovna živila (nekatere vrste kruha, testenine, pecivo, mlečni in mesni izdelki, vino, pivo in brezalkoholne pijače) stanejo danes v povprečju 60 odstotkov več kot so na začetku meseca. Ob vsem tem pa poznavalci pravijo, da gre le za prvi val podražitev. Delavci pa naj bi dobili ta mesec nižje plače. V Mostarju bo v prihodnjih msecih dobival manjšo plačo kot doslej vsak peti delavec. In ker banke ne morejo zagotoviti dovolj denarja niti za izplačila teh znižanih plač, naj bi te poslej izplačevali dvakrat na mesec. Na vse to so delavci že začeli odgovarjati s stavkami. Prejšnji teden so to storili premikači vagonov v Zalogu pri Ljubljani. Na svoje zahteve po višjih plačah pa so dobili - vlak stavkokazov. Grozil je pretep, pa je bilo stavkajočih precej manj kot stavkokazov. Po mnenju večine je rešitev narodnega gospodarstva le v temeljiti spremembi in posodobitvi proizvodnje. To pa bodo spremljali t.i. tehnološki presežki delovne sile. Že več kot 250 slovenskih podjetij jih je napovedalo. Ocenjuje se, da je v Sloveniji, ki je doslej z manj kot dvema odstotkoma brezposelnih šla v korak z državami blaginje, kakšnih 300 tisoč preveč zaposlenih. Vprašanje pa je, kdo si jih bo drznil postaviti na cesto? DEJAN VERČIČ Sodišče v Pretorii zavrnilo zahtevo obrambe Sharpevillski šesterici preti usmrtitev NAIROBI — Sodnik vrhovnega sodišča v Pretorii je včeraj zavrnil zahtevo branilca tako imenovane Sharpevillske šesterice za obnovo sodnega procesa šesterici, ki jo je višje sodišče pred dobrimi tremi meseci obsodilo na smrt z obe-šenjem zaradi sodelovanja pri umoru podžupana Sharpevil-la septembra pred štirimi leti. Branilec obtoženih je pred tremi meseci dosegel odložitev obsodbe in sedaj na podlagi izjav neke priče terjal obnovitev procesa. Sodnik vrhovnega sodišča v Pretorii je obnovitev procesa zavrnil, češ da so navedbe obrambe absurdne in da gre za oviranje sodnega postopka. Branilec šesterice Prakash Diar je dosegel le ponoven odlog smrtne kazni, tokrat za 45 dni. Dokazovanje obrambe tokrat očitno ni zaleglo, čeprav se je sklicevala na pričo, ki je menda izjavila, da je prvotne navedbe o sodelovanju šesterice (pet moških in ženska) pri uboju podžupana izrekla pod policijskimi pritiski. Obrambi šesterice sedaj preostaja le malo možnosti, da bi dosegla obnovitev procesa in da bi se Sharpevillska šesterica izgonila smrtni kazni. Če v poldrugem mesecu ne zbere dovolj dodatnih dokazov za obnovo procesa, potem ji preostane samo še pritožba na predsednika vrhovnega sodišča. Če še s tem ne uspe, potem pa kot zadnja možnost prošnja predsedniku republike Pietru Bothi za pomilostitev. Južnoafriški predsednik pa je že pred več kot tremi meseci zavrnil številne pozive tujih državnikov, naj prizanese šesterici, še posebej, ker tudi višje sodišče pri izreku sodbe m našlo dokazov, da bi šesterica dejansko sodelovala pri ufflO' ru Jacoba Dhlaminija. Botha je takrat tuje pozive zavrni (nanj so se med drugimi obrnili ameriški predsednik Re®' gan, zahodnonemški kancler Kohl, britanska premier*?* Thatcherjeva in generalni sekretar OZN De Cuellar), češ d se noče vmešavati v delo pravosodnih organov. Videti je, da bo čez poldrugi mesec ta argument odpa del, če obrambi medtem ne bo uspelo doseči obnovit^ procesa. Če bo namreč vrhovno sodišče kljub ostrim kri t . kam dela južnoafriških pravnikov, da se pripravlja juridic umor, potrdilo smrtno obsodbo, potem je predsednik drza . zadnja institucija, ki še more spremeniti kazen. Po^Eg opazovalci ob tem dodajajo, da bi usmrtitev Sharpevin5^ šesterice mogla povzročiti velikanski val protestov m črnsko večino in nov izbruh nasilja v državi, ki je že ta ali tako obremenjena z nasiljem vseh vrst, od represije žavnega aparata do protiapartheidsko usmerjenega naši Jj. O tem, da je Južna Afrika zasičena z nasiljem priča tudi podatek, da so letos zaradi različnih prestopkov in zloči obesili že 71 ljudi (med njimi so v veliki večini črnci), je brez dvoma svojstven in grozljiv svetovni rekord. AVGUST PUDGAR Z več denarja preko meje RIM — Minister za zunanjo trgovino Renato Ruggiero je včeraj soglasno z zakladnim ministrom Giulia-nom Amatom podpisal odlok, ki liberalizira denarni pretok med državami. Ta odločba bi morala stopiti v veljavo šele oktobra meseca, italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino pa želi s predčasnim podpisom spodbuditi poletni turizem. Kdor se bo odpravil v tujino, bo po novih predpisih lahko nesel s seboj brez vsakršnega bančnega potrdila cel milijon lir in 2 milijona 115 tisoč lir v tuji valuti. Kdor bo šel v tujino delat ali se zdravit, bo lahko vzel s seboj še višje zneske. Kmečki upor v uzbeški vasi MOSKVA — Razjarjeni kmetje uzbeškega sovhoza Leninabad so aprila v Džumabazarju nasilno zadržali prvega ministra Uzbekistanske SSR Gairata Kadi-rova in ga izpustili šele ko je podpisal izjavo, ki so mu jo sovhozniki izsilili. Kmetje so že dalj časa zahtevali, da bi lahko obdelovali zapuščeno zemljo nekega sosednjega državnega podjetja. Vsi poskusi, da bi jim po pravni poti dodelili neobdelano zemljo, so se izjalovili, tako da sp začeli kmetje na lastno pest obdelovati zemljo. Oblasti so tedaj takoj odgovorile. Na sporno zemljo je prispel poleg vseh krajevnih funkcionarjev iz Samarkanda celo prvi minister Uzbekistana. Prav ta je osorno ukazal kmetom, naj se vrnejo domov. Da bi ga bolje slišali, se je Kadirov povzpel na streho svojega avtomobila. V odgovor so kmetje obkolili avtomobil in se ulegli na zemljo. Načelnik policije je poklical na pomoč varnostne sile, ki pa niso uspele ugnati kmetov, še več, sovhozniki so prijeli prvega ministra in ga izpustili, ko je podpisal izjavo, da je zemlja odslej last njihovega sovhoza. Ko se je Gairat Kadirov vrnil v Taškent, je seveda prelomil dano besedo. Pravda je včeraj obsodila ravnanje kmetov, še bolj pa zadržanje uzbeških oblasti, prvega ministra je kritizirala zaradi "objestnosti" in ker je "prelomil dano besedo". LESMA v Ljubljani LJUBLJANA — Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so včeraj 18. mednarodni sejem LESMA, na katerem 205 razstavljalcev iz 16 držav ia^c^0, ija lesnoobdelovalne stroje, naprave in materiale. LESMA ima že dolgo traču J.e saj je bila prva mednarodna lesna razstava že leta 1955. Ob obnovitvi sej y,e zveza sindikatov Slovenije včeraj podelila tudi priznanja inovatorjem iz les dejavnosti. .. . sPloh LESMA je bil prvi specializirani mednarodni sejem v Jugoslaviji zy6ze prvi sejem na Gospodarskem razstavišču, danes pa je član mednarodne UFI in odbora zveze mednarodnih lesnih sejmov. Kljub nelahki 9osP<^ot na situaciji na letošnji LESMI sodeluje za 9 odstotkov razstavljalcev v®c ij1 j28. prejšnji - pred dvema letoma. Domačih razstavljalcev je letos 77, tu* oCesa značilnost sejma pa so visoko kakovostni stroji, ki omogočajo iz.Pe^av0 Jgiajcev avtomatizacije. V Jugoslaviji je trenutno okoli 50 večjih in manjših P1012^ ju se strojev in opreme za predelavo in obdelavo lesa z okoli 2.500 zaposleni jug0s-po besedah dr. Antona Krašovca, podpredsednika Gospodarske z'-)Ornl?narodn0 lavije, ki je otvoril letošnjo LESMO, vedno bolj vključuje tudi v [etos delitev dela. Poleg predstavitve strojev za industrijo, pa se bodo na L predstavili tudi proizvajalci strojčkov za hobi in polizdelkov, (dd) Kaj bo s slovensko šolo na Koroškem? Črni dan za slovensko manjšino: parlament sklenil ločevalni zakon CELOVEC-DUNAJ — Sreda, 8. junija, je pomenila za slovensko narodno skupnost na Koroškem, kot tudi za vso demokratično javnost v Avstriji, hud udarec v obraz. Postal je »črni dan« za ugled Avstrije v mednarodni javnosti, ki meri demokratičnost države tudi po tem, kako je voljna ravnati s svojimi manjšinami. Prav na ta dan pa je avstrijski parlament po osemurni »navidezni« razpravi izglasoval zakon o ločevanju otrok po jezikovnih kriterijih in s tem popustil zahtevam nemškonacionalnih sil. Poleg parlamentarcev SPO, OVP in FP so za ločitveni model glasovali tudi štirje zeleni poslanci, med njimi Karel Smolle, funkcionar Narodnega sveta koroških Slovencev in predsednik Koroške enotne liste. Za svoj pristanek za ločevanje je seveda požel zahvalne himne iz ust vseh tistih, ki sodijo v vrh desnega ekstremizma v Avstriji, npr. pohvale Joerga Haiderja, predsednika FPO, in vidnih koroških nemškonacionalnih predstavnikov. Smolle bi se moral resnično za-misliiti ob tem, da so mu ploskali in ga hvalili prav tisti, ki so že pri sami razpravi v avstrijskem parlamentu prikrito napovedovali že nadaljnje napade na pravice koroških Slovencev. Tako je npr. Haider, ki je hvalil Smolleja na vse pretege, v isti sapi s hvalnicami ponovno napadel neka- tere slovenske duhovnike na Koroškem, češ da naj postanejo zmernejši in naj se brigajo bolj za dušobrižniš-tvo, kakor pa da podpihujejo narodnostno mržnjo... Smolle bi se najbrž moral zamisliti tudi ob tem, da so mu ploskali socialisti in ljudska stranka, to je politični skupini ki ju je že leta 1976 FPO vpregla v proti-manjšinski tristrankarski pakt, ki je večini Slovencev odvzel pravico do uporabe slovenščine v uradih (to pravico si bo treba izbojevati še pri ustavnem sodišču) in je preprečil postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na Južnem Koroškem... Končno pa bi se moral Smolle vprašati, kako to, da je njegov frakcijski kolega Peter Pilz na zasedanju parlamenta tudi javno povedal, da dela Smolle veliko napako: »Mislim, da tako zgubijo Slovenci zadnji adut iz rok. In kaj so dobili v zameno? Skoraj nič, sploh nič. Jaz si tega ne bi upal storiti, saj mi je plačilo vse premajhno.« Tako je dejal Pilz in skupno s še tremi poslanci zelenih glasoval proti ločitvenemu modelu. To pa pomeni, da so se samo štirje poslanci izrekli proti ločevanju, proti nadaljnjemu pospeševanju germanizacije in proti nasilnemu izginotju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Vsi ostali pa so - s Smolle-jem vred - klonili pred nemškonaci-onalnim pritiskom najbolj mračnjaš- kih sil in organizacij na Koroškem in v Avstriji. Slovenski narodni skupnosti in demokratični javnosti v Avstriji preostaja zdaj le odločen in dosleden boj proti delu apartheida na Južnem Koroškem. Predvsem se bo morala sama prizadeta manjšina, ki je že na dan parlamentarnega sklepa odločno odklonila Smodejev »kompromis«, nadalje boriti, kajti manjšina, ki bi priznala tak zakon, bi se namreč sama prodala in udala. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je v posebni tiskovni konferenci po parlamentarnem sklepu že napovedala, da bo vložila proti zdaj sprejetemu ločitvenemu zakonu pritožbo pri ustavnem sodišču. To bo vsekakor prvi korak, ki pa ga bodo spremljale še najrazličnejše akcije prizadetih. Ena takšna je bila že v parlamentu samem, ko so članice iniciative staršev za skupni pouk na Koroškem razgrnile na balkonu parlamenta transparente kot so »za skupno šolo« ali pa »proti apartheidu«. Reakcija je bila tipično avstrijska: redarji in tajna policija je matere s silo in surovostjo odstranila z balkona. Ena od mater je morala kar za več dni v bolnico - tako težke poškodbe je odnesla. S strani odgovornih pa ni bilo slišati niti besedice zagovora ali obžalovanja... Čaka nas torej »vroča jesen«... ANDREJ MOHAR Carbone in Viezzi: preseči je treba spore na levici TRST — Na sedežu deželnega sveta sta se včeraj srečala podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Carbone (PSI) in deželni tajnik KPI Roberto Viezzi. Pogovarjala sta se o političnem položaju v deželi FJK in o bodočih perspektivah. Tako Viezzi kot Carbone sta bila soglasna, da je v luči sprememb, ki so se dogodile v zadnjih letih, potrebno okrepiti politično in upravno moč Dežele. To pa pomeni, da je treba vnesti nove poglede na industrijsko politiko (sem sodi tudi urejanje podpor in vzpodbud), na gospodarsko politiko ter na vprašanje zaposlitve in dela, na varstvo okolja in na organizacijo deželne uprave. Sogovornika sta poudarila, da lahko moderna in reformistična levica opravlja veliko vlogo pri obnovi Dežele. Potrebno je seveda premostiti birokratske ovire, ki so onemogočale omenjeno modernizacijo. Pri tem je treba upoštevati nove politične želje, ki odražajo nove potrebe družbe, še posebno mladine. Zaradi tega je potrebno preseči nasprotja na levici in ustvariti novo politično dinamiko, ki mora seveda upoštevati avtonomijo posameznih strank. Vsekakor je to pot, ki lahko privede do večje učinkovitosti in do družbenih sprememb. V Rimu srečanje za mir in enotnost narodov Gibanja »Nova humanost«, »Nova mladina«, »Združenje za enotnost v svetu« so pripravila v soboto in nedeljo v centru Mariapoli-Castelgandolfo v Rimu srečanje na temo »Kultura miru za enotnost vseh narodov«. Na srečanju, ki je potekalo ob veliki udeležbi članov omenjenih gibanj iz raznih krajev Italije, drugih držav, pa tudi članov gibanja »Movimento dei foco-lari« iz dežele Furlanije-Julijske krajine, so bile na programu okrogle mize na temo: združevanje narodov, povezovanje večinskih narodov z manjšinami, ustvarjanje enotnega, svobodnega sveta in boljše medsebojno spoznavanje med posamezniki in narodi. Predstavniki omenjenih gibanj iz naše dežele so postavili v program tudi probleme, ki zadevajo našo stvarnost, torej tudi problem sožitja med italijansko in slovensko govorečimi prebivalci ter Furlanskim gibanjem. Naj omenimo, da so predstavniki teh gibanj iz naše dežele dosledni pri izvajanju svojih idej in da so večkrat vključili v svoje programe predstavnike slovenske manjšine ter tiskali svoje programe in razna obvestila tudi v slovenščini. Proslave v Torviscosi V Izoli svečano odprtje Tvrdka SNI A Viscosa praznuje 50-letnico TORVISCOSA — Vsakokrat, ko se z avtom ali vlakom peljemo od Červinjana Proti Latisani pri Torviscosi, vidimo na južni strani velika poslopja industrijskega velikana. Gre za stavbe tovarne celuloze tvrdke SNIA Viscosa, ki tam stoji že polnih Petdeset let. Celo vas je dobila ime po sintetičnem vlaknu, ki je bilo tako v modi v Jetih med dvema vojnama, ko je takratna vlada vzpodbujala domače industrijce, naj “odo avtarkični, tako da ne bo Italija odvisna od uvoza surovin. Sintetična vlakna, tudi tista, izdelana v tej tovarni, so takrat vsaj za silo zamenjala uvoženo volno in bombaž. Ustanovitelj tovarne Franco Marinotti je bil med podporniki takratne Mussolinijeve vlade. Bil pa je med prvimi italijanskimi industrijci, ki se je gospodarsko tesno povezal s Sovjetsko zvezo in ti odnosi so za oba bili zelo koristni. Družba SNIA je bila pravzaprav ustanovljena že med prvo svetovno vojno v Benovi. Njen ustanovitelj, odv. Riccardo Gualino, je sicer imel čisto drugačne poglede na to družbo. SNIA namreč pomeni Societa di Navigazione Italo-Americana. O kemijski industriji takrat ni bil govor. Kasneje je Družba prešla v druge roke, ime se je ohranilo, delovanje pa razširilo. Leta 1938 so v Spodnji Furlaniji zgradili tovarno, o kateri je govor in ki slavi letos 50 let. Po drugi vojni je prišlo do spojitve z drugim dalijanskim industrijskim in finančnim mogotcem BPD (Bomprini, Parodi, Delfino). Dandanes je družba SNIA BPD tretja v Italiji na področju kemijske industrije. Na vsem italijanskem ozemlju, še predvsem v Lombardiji, Venetu in Laciju, imajo devetdeset tovarn oziroma raziskovalnih centrov. Njihovo delovanje je danes razvejajo. Ukvarjajo se s kemičnimi postopki, tekstilno industrijo, bioinženirstvom. Precej °pravka imajo tudi z vojno industrijo. Sodelujejo tudi pri evropskem vesoljskem dačrtu Arianne. V lanskem letu so imeli konsolidirani dohodek 2.432 milijard lir. V naši deželi imajo več tovarn, kjer je zaposlenih več tisoč ljudi. Največja njihova mvarna pri nas je v Torviscosi in se danes imenuje »Chimica del Friuli« . Delovanje te tovarne in proslave ob njeni 50-letnici sta v Vidmu novinarjem obrazložila pooblaščeni upravitelj inž. Ivo Donati in vodja oddelka za stike družbe SNIA BPD dr. Michele JjUrcelli. Svoje zadovoljstvo ob uspehih tega podjetja so izrazili tudi predsednik videmskih industrijcev Gianni Cogolo, predsednik deželne vlade Biasutti in podpred-Sednik Carbone ter župan Torviscose Beltramini. V Torviscosi je sedaj zaposlenih 856 ljudi. Lani so uresničili promet za 214 mili-l®rd Hr blaga. V zadnjih treh letih je bil porast 60-odstoten, produktivnost pa se je Povečala za 33 odstotkov. Imeli so 9,7 milijarde lir čistega dobička. Tovarniške napra-Ve so posodobili. Tudi finančno sodelovanje z Deželo in prizadetimi občinami so Pričeli urejati tako, da bi preprečili onesnaževanje okolja. V ta namen bodo porabili milijard lir. Tovarna je svoj čas precej onesnaževala okolico tja do Červinjana in Ll9nana. , Istočasno so se lotili tudi obnove vaškega naselja, ki ga je še pred vojno zgradila ovarna za svoje tehnike in delavce. Na tiskovni konferenci je bilo poudarjeno, da je a tovarna bila tista, ki je spremenila socialno miselnost ljudi v Spodnji Furlaniji. Med letošnjim letom bo več proslav ob 50-letnici, osrednja pa bo 24. septembra. MARKO WALTRITSCH Del knjižnice namenjen mladim V petek, 3. junija, so v Izoli svečano odprli prenovljeni pionirski oddelek knjižnice. Otvoritve so se med drugimi polnoštevilno udeležili tudi predstavniki skupščine občine in kulturne skupnosti Izola. Pionirski oddelek izolske knjižnice je bil ustanovljen leta 1963 kot poseben oddelek, namenjen mladim bralcem. Od ustanovitve do konca leta 1987 je ta oddelek deloval v zelo skromnih pogojih. Občutno je bilo pomanjkanje literature za mladino; problem je predstavljala zastarela in dotrajana oprema, najbolj pereča pa je bila nerešena kadrovska problematika, ki je pogojevala večletno stagnacijo pionirskega oddelka. Zelo dolg bi bil opis vseh težav, ki so se kopičile iz leta v leto. Skoraj polnih 24 let za pionirski oddelek knjižnice ni bilo mogoče storiti ničesar konkretnega. Pionirski oddelek je bil praktično vsa ta leta samo izposojevalnica knjig; njegov knjižni sklad se je sicer dopolnjeval iz leta v leto, številčno skromno osebje pa je komajda obvladovalo knjižničarska opravila in obiske mladih bralcev, ki so bili vsako leto številčnejši. Dolga leta je bil zanemarjen primarni namen knjižnice - na osnovi sodobnih bibliotekarskih in pedagoških principov posredovati mladini kvalitetno knjigo; mlade bralce pa navajati k pravilnemu branju in jih s tem vzgajati v poznejše stalne obiskovalce oziroma uporabnike splošno izobraževalnih in strokovnih knjižnic. Več posluha za knjižnico oziroma za pionirski oddelek je izolska kulturna skupnost pokazala šele leta 1988, ko je končno zagotovila finančna sredstva za adaptacijo pionirskega oddelka in nabavo nove knjižnične opreme. Omeniti velja, da je izolski pionirski oddelek po adaptaciji med najlepšimi na Primorskem, knjižnična oprema pa povsem ustreza republiškim normativom. Z nastavitvijo višjega knjižničarja je sanirana tudi naj- bolj pereča kadrovska problematika. Po besedah ravnateljice Damjane Ivančič pa ostaja še precej odprtih problemov, ki jih bo potrebno v doglednem času odpraviti. Ob izbranem knjižnem gradivu za mladino (leposlovnem, poljudnoznanstvenem in periodičnem), ki ga bo potrebno čimprej dopolniti, bo pionirski oddelek šele z ureditvijo katalogov (abecednega, sistematskega, tematskega in naslovnega) dobil temelje za pedagoško delo z mladimi obiskovalci. Po opravljenih analizah o bralnih potrebah mladih obiskovalcev bo pionirski oddelek poslej redno prakticiral razne posebne oblike dela z uporabniki. Začetna oblika skupinskega dela bodo tedenske pravljične ure za otroke predbralnega obdobja. K tej obliki dela bodo pritegnili v knjižnico tudi vzgojno-varstvene ustanove in se povezali z otroškimi vrtci v izolski občini. Z vzgojiteljicami je predvideno sestavljanje programov pravljič- nih ur, z otroki pa še posebni pogovori o knjigah in knjižnici. Seveda bo potrebno nadaljevati tudi sodelovanje z osnovnimi šolami, ki je bilo doslej občasnega značaja in v veliki meri nezadovoljivo. Priljubljena skupinska oblika knjižne vzgoje bodo prav gotovo načrtovani pogovori s pisatelji in pesniki, ilustratorji, predstavniki založb in drugimi kulturnimi delavci oziroma ustvarjalci. V sklop načrtovanih oblik skupinskega dela z mladimi sodijo tudi priložnostne razstave, ki bodo še bolj popestrile kulturno življenje izolske mladine. Najbolj razveseljiva novost, ki so jo delavci knjižnice dočakali ob 25-letnici pionirskega oddelka, pa je nedvomno spremenjena miselnost odgovornih pri občinski kulturni skupnosti, ki so, kot kaže, vendarle dojeli, da delo knjižnice in knjižnična vzgoja ni samo gola poraba ampak tudi dolgoročno vlaganje v prepotrebni sodobni razvoj mladega naraščaja. SLAVKO GABERC Furlani se zavzemajo za izvirno toponomastiko V Furlaniji je v zadnjem času precej zanimanja za pisavo v furlanskem jeziku in tudi za ovrednotenje krajevnih imen. Znani so spori med pišočimi ljudmi o sodobni uporabi šumnikov v furlanski pisavi. Znana so stališča ljudi, ki delujejo vFurlanskem filološkem društvu, na Videmski univerzi, v pokrajinski upravi, in še drugod. Seveda podobna vprašanja se postavljajo tudi ob pisanju krajevnih imen. Ponekod v Furlaniji so občinske uprave ob vhodih v vasi dale postaviti table, na katerih bereš, poleg uradnega italijanskega, tudi prvotni furlanski naziv. Tudi pri njih so take table večkrat pomazane. Tudi napisi, v največ primerih s šumniki, vzbujajo polemike. Furlansko filološko društvo se že sedaj pripravlja na posvet o toponomastiki v Furlaniji. Ta bo na jesen, 11. in 12. novembra. Že sedaj vabijo strokovnjake naj se temeljito pripravijo, da bo lahko v novembru o tem razpravljali. (mw) UMI Prevedla Breda Konte COIiLEEN McCULLOUGH 5. Pa kako je lep, kako popolno, grozljivo lep! Potem bQjSe Je spomnila, da ji je Emily Parkerjeva povedala, da V( '! gradbinci danes končali z delom. Peljala je naprej, hiint Se E ie zdelo, da je vse nekako v meglici zaradi aetajoče, bleščeče vročine. TRETJE POGLAVJE gje Mary Hortonove ni bilo več in je bila cev za zaliva-,1 *a brez moči, se je zborovodja škržatov oglasil iz rtpj ■ drovega grma z globokim, odmevnim »čriik!« Takoj Drpg v S0Pranu odgovorila primadona, dva grma naprej. 5°Pran^ ^ru9im 50 se začeli oglašati tenorji, alti, baritoni in [Jiajbjp1)! d°kler ni pripekajoče sonce napolnilo njihovih ie bilo zelenih telesc s tako pevsko močjo, da se Pogova - k meter stran od grmov popolnoma nemogoče ■betoni. Oglušujoči zbor se je razlegal čez kitajske ci-6 do cvetočih gumijevcev, prek ograje do oleandrov na pločnikih Waltoneve ulice, in do lovorov, ki so ločevali vrtova za hišama Mary Hortonove in Emily Parkerjeve. Delavci med delom škržatov še opazili niso, dokler niso ugotovili, da morajo kričati, če se hočejo slišati. Z velikega kupa, ki ga je Tim Melville ves čas polnil, so jemali cementno maso in z njo ometavali fasado iz rdeče opeke. Prizidek so že naredili, treba ga je bilo le še na fino ometati. Njihovi goli hrbti so se upogibali in zravnavali v ritmu težkega dela. Ves čas so se gibali okrog hiše, grela jih je čudovita poletna toplota, njihov znoj se je posušil, še preden se je lahko v kapljicah nabral na njihovi svilnati rjavi koži. Bill Naismith je s tekočim cementom obmetaval fasado. Mick Devine je naneseno gladil, za njim pa je Jim Irvine lovil ravnotežje na majavem zidarskem odru in z zidarsko lopatico dokončno oblikoval površino. Harry Markham je imel oči vsepovsod. Zdaj je pogledal na uro in poklical Tima. »Ej, poba, stopi noter in vprašaj staro dekle, če lahko pristaviš kotliček!« je zavpil Harry, ko je pritegnil Timovo pozornost. Tim je odložil samokolnico v stranskem prehodu, vzel v roko petliterski pločevinasti kotliček, v drugo pa škatlo s hrano in odšel z nogo potrkat na zadnja vrata bungalova. Hip zatem se je za mrežastimi vrati, ki so varovala pred muhami, pojavila okrogla silhueta Emily Parkerjeve. »Oh, ti si, kaj ne?« je vprašala in odprla vrata. »Vstopi, vstopi! Verjetno hočeš, da zavrem vodo v kotličku za tiste grozne nepridiprave tam zunaj, kaj ne?« je nadaljevala, si prižgala cigareto in ga ocenjujoče opazovala, ko je stal v poltemi in mežikal, ker je bil še vedno zaslepljen od sonca. »Ja, prosim, gospa Parker,« je vljudno in z nasmehom odgovoril Tim. »No, prav. Sicer pa nimam druge izbire, kaj ne, če hočem, da bo delo končano pred koncem tedna? Sedi, medtem ko bom pristavila kotliček.« Nemarno se je premikala po kuhinji. Njeni lasje, v barvi popra in soli, so bili sprijeti v nemogoče valovite kodre, telo brez steznika pa je bilo ovito v bombažno domačo haljo potiskano s škrlatnimi in rumenimi mačehami. »Bi piškotek?« je vprašala in mu ponudila škatlo s keksi. »Noter je nekaj zelo dobrih čokoladnih.« »Ja, prosim gospa Parker,« se je nasmehnil Tim, segel z roko v škatlo in toliko časa tipal po njej, da je res našel čokoladni keks. Tiho je sedel, medtem ko je gospa Parkerjeva vzela njegovo škatlo in iz nje nasula v kotliček precejšnjo količino čajnih lističev. V svojem kotličku je zavrela vodo in jo vlila v Timovega. Potem je znova pristavila vodo na ogenj. Tim pa je medtem postavil na mizo obtolčene emajlirane skodele, dal na sredo steklenico mleka, zraven pa posodo s sladkorjem. »Na, obriši si roke v tole krpo, kot priden fant,« je staro dekle reklo Timu, ko je zagledala na robu mize rjav madež od čokolade. Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Včeraj jo je obiskal deželni odbornik Rinaldi Tržaška borza konec julija prenovljena Včeraj opoldne je deželni odbornik za finance Dario Rinaldi obiskal v spremstvu predsednika Tržaške trgovinske zbornice posl. Tombesija sedež tržaške borze. Kot je znano, so v tem poslopju trenutno še vedno v teku dela za posodobitev tehničnih naprav z uvedbo telematike in obnovitvena dela notranjih prostorov. Srečanja se je udeležilo precejšnje število deželnih in krajevnih gospodarstvenikov ter seveda borznih operaterjev, kar potrjuje, da je v poslovnih krogih znatno pričakovanje za otvoritev sodobnejšega in prenovljenega sedeža. Prvi je spregovoril predsednik Tržaške trgovinske zbornice Giorgio Torgbesi, ki je najprej podčrtal dejstvo, da je ostalo v tržaškem borznem sedežu kar 59 let vse nespremenjeno, to pa je seveda preveliko časa za tovrstno ustanovo. Nato se je zahvalil Deželi, ki je s kritjem stroškov (približno milijarde lir) omogočila omenjena dela. Tombesi je tudi povedal, da je Tržaška trgovinska zbornica v zadnjih letih dobro izbrala politične smernice za svoje delovanje; 29. junij se namreč naglo bliža... Deželni odbornik za finance Dario Rinaldi je naglasil, da pridobiva italijansko tržišče vrednotnic v zadnjih letih vedno bolj pomembne razsežnosti, zato je treba posodobiti tudi tržaško borzo, ki kljub temu da je manjša borza, lahko po njegovem mnenju odigra precej pomembno vlogo. Povedal je še, da bodo dela zagotovo končali do 30. julija tekočega leta. Nekateri izvedenci so nato obrazložili nekaj tehničnih podatkov, v bistvu pa nismo izvedeli nič novega. Kakor znano, bo v tržaški borzi najpomembnejša novost neposredna povezava z milansko borzo, kar pomeni, da bomo lahko v »realnem času« brali kotacije delnic na milanskem tržišču tudi na novem velikem ekranu (10 metrov x 2,5 metra) v tržaški ustano- Ob premikih v SFRJ po »navodilih« MDS Bodo dolgove plačevali vnukov vnuki? Po našem zadnjem poročilu se je marsikaj zgodilo. Naj omenimo samo prehod na tržno gospodarjenje (ko so bilf nekako s 25. majem ukinjeni lanski protiinflacijski ukrepi), odmevno konferenco ZKJ in odobritev »stand-by« posojila s strani Mednarodnega denarnega sklada, s čimer se je odprla pot za nadaljnja mednarodna posojila ali za nadaljnje zadolževanje. S tem da je vlada končno odpravila ukrepe, ki so nosili oznako kot protiinflacijski, njihov učinek pa je bil ravno nasproten, se je nekako odrekla administrativnim posegom v gospodarska dogajanja. Vsaj delno, saj je po sprostitvi cen okoli 60% izdelkov zadržala v svoji pristojnosti še nekaj zelo pomembnih področij, ki bi ob morebitni sprostitvi cen spet odločilno vplivala na vse ali skoro vse gospodarstvo. Tako seveda vpliva tudi dejstvo, da si je za nekatere izdelke ali storitve pridržala pravico odločati o cenah. Gre predvsem za energetiko. Mednarodni denarni sklad je postavil pred odobritvijo posojila državi precej ostre zahteve, ki zadevajo sprostitve na področju cen, zunanje trgovine in deviznega tržišča, torej na področjih, ki jih je vlada trdno držala v svojih rokah in odločala bolj po svoji volji kot po volji gospodarstva. To je tudi pripeljalo posebno izvozno gospodarstvo in še posebej tiste najbolj uspešne v nezadavidljiv položaj in posledice tega bo še dolgo čutiti. Spremembe v gospodarstvu so se zgodile po dveletnem delovanju sedanje vlade, to je v začetku druge polovice njenega mandata. Ne bi se posebej zadržali ob dogajanjih v zvezi s poročilom, ki ga je dala vlada Zvezni skupščini, kjer se je hotela prikazati v najlepši luči s tem da je večji del krivde za sedanji izredno težek ne samo gospodarski temveč tudi družbeni položaj, hotela vreči na druge. Omenimo naj le, da je bilo kljub temu v skupščini postavljeno vprašanje zaupnice in to s strani delegatov Slovenije in Hrvaške, ki ustvarjata nad 45% celotnega družbenega proizvoda, ki so jo ostali zavrnili, ki pa ne more ostati brez posledice. Prva je ta, da bo morala od sedaj vlada, ki je često delovala mimo in nad skupščino in ne glede na zahteve in obveznosti prevzete v zvezi s posojilom MDS, bolj upoštevati skupščino, katere izvršilni organ je, in se držati okvirov in pooblastil, ki jih ima po ustavi. Po odpravi (proti)inflacijskih ukrepov doživljamo sedaj pravo eksplozijo cen. Deloma je to razumljivo, saj so bile v času večkratnih zamrznitev ustvarjene velike neskladnosti v cenah, ki jih je treba sedaj odpraviti; tako so zaradi zamrznitve končnih izdelkov bile često surovine dražje kot izdelek sam, kar je povzročilo silovito naraščanje izgub v podjetjih proizva- jalcih končnih izdelkov. Še zlasti pa je bilo prizadeto kmetijstvo in je dejansko še vedno, saj cene pridelkom leta in leta določa vlada, kar je pripeljalo do tega, da mora država, ki bi lahko prehranila več kot trikrat več prebivalcev, hrano često uvažati. Položaj je zaskrbljujoč in med ljudmi vlada veliko nezadovoljstvo. To se je pokazalo tudi na konferenci Zveze komunistov Jugoslavije, kjer so ostro kritizirali sedanje vodstvo svoje organizacije, ki ima skozi desetletja v sovjih rokah tudi vso oblast in je zato odgovorna za sedanje stanje. Zahteve po odstopu oziroma umiku vseh, ki so krivi za to, da bi rešili sedanje stanje, so bile več kot upravičene. Tudi niso bili redki očitki korupcije in zlorabe položaja prav s strani vodilnih, pri čemer je bila med drugim npr. odpravljena gradnja luksuznih vil ob črnogorski obali za številne vodilne osebnosti pod zelo ugodnimi pogoji in to celo z denarjem iz sklada za razvoj nerazvitih območij. Vprašanje je, ali bo vlada voljna speljati vse reforme, ki jih je zahteval MDS. Mnenja med ekonomisti so zelo deljena, večina jih pa meni, da tega ne bo storila, če se bo držala dosedanjih metod delnega reševanja problemov ob zaščiti neproduktivnih. Taka pot nas vodi edino k izenačevanju vseh v revščini. Že sedanji ukrepi, ki so uperjeni le k omejitvam, k zatrgovanju pasu, kot pravijo, kažejo na to in pri tem nič ne upoštevajo uspešnih. Ti morajo celo vračati »preveč« izplačane osebne prejemke, ki so jih sicer zaslužili z boljšim delom, ki pa niso v skladu z nekimi povprečji, izračunanimi ob upoštevaju tistih, ki delajo z izgubo. Tudi vlada do sedaj ni v ničemer razbremenila gospodarstva, ki ga tlačijo številni prispevki ali bolje rečeno davki, kar odločilno vpliva na proizvodne stroške in na nagrajevanje po delu, to je na plače. Tudi ni ne duha ne sluha o klestenju proračunov, ki je za zmanjšanje inflacije nujno potrebno. Obratno: po tihem je bil že napovedan rebalans zveznega proračuna, kar pomeni njegovo zvišanje, in s tem seveda inflacije. Skrb zbujajo tudi nove zadolžitve, ki naj bi letos presegle 2 milijardi dolarjev ob konverziji starih dolgov tako, da jih bodo plačevali še naših vnukov vnuki. Res je, da smo na prehodu iz starega v novo, ali vsaj naj bi bilo novo in potrebno je počakati na naslednje ukrepe zvezne vlade. V tej trenutno ni nobenega Slovenca, tri resorje pa, ki so jih vodili Slovenci, so ukinili in združili z drugimi. Seveda to ne bo trajalo dolgo in kot kaže naj bi ravno resor za gospodarstvo prevzel Slovenec. Odločilen bo vsekakor čas na jesen in ob koncu leta, ko bo vidno ali bo lahko sedanja zaskrbljenost, negotovost in nezaupanje, odveč. -ŽJ- K| ITIGČI* 1 A----- V . banka S:!! iilllUI fflllllll »] 1 i lili iS 9. 6. 13. 6. URADNE KOTACIJE Generali 83975 83900 Lloyd 15600 15600 Lloyd risp 7050 7010 RAS 40000 40000 RAS risp 15400 15300 Sai 14600 14800 Sai risp 7200 7100 Montedison 1568 1625 Montedison risp 745 770 Pirelli 2515 2490 Pirelli risp 2545 2490 Pirelli risp. nc 1500 1485 Snia 1980 1990 Snia risp 1950 1901 Snia risp. nc 1070 1055 Rinascente 3520 3610 Rinascente priv 2080 2133 Rinascente risp 2300 2320 Premuda 1850 1900 Premuda risp 1850 1850 SIP 2125 2155 SIP risp 2190 2200 Bastogi 240 251 Comau 2160 2190 . 9. 6. 13. 6. Fidis........................ 5650 5640 Gerolimich..................... 86 86 Gerolimich risp................ 90 89 SME ......................... 1870 1900 Štet......................... 2880 2900 Štet W 10 .................... 630 630 Štet W 9 ..................... 375 375 Stel risp.................... 2675 2750 Tripcovich .................. 7500 7490 Tripcovich risp. nc.......... 2690 2665 Att. Immobiliari ............ 2590 2595 FIAT ........................ 8799 8755 FIAT priv.................... 5510 5515 FIAT risp.................... 5425 5570 Gilardini................... 11650 11700 Gilardini risp............... 9420 9450 Dalmine ...................... 210 210 Marzotto..................... 4550 4500 Marzotto risp................ 4590 4575 Marzotto risp. nc............ 3630 3650 NEURADNO TRŽIŠČE__________________________ I. C. C. U.................... 570 570 SO. PRO. ZOO.................. 950 950 Carnica Ass................. 11000 11000 ___________________________13. 6. spr, % . VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP februar 1990 12,5% . . 97,55 —0,05 BTP april 1989 12%.......... 101,8 — BTP februar 1989 12,5% . . 101,65 —0,05 BTP januar 1989 12,5% . . . 101,45 —0,15 BTP januar 1990 12,5% . . . 103,45 —0,05 BTP julij 1988 12,5% ......... 100 — BTP maj 1989 10,5%......... 100,75 —0,15 BTP marec 1989 12,5% . . . 101,95 —0,05 BTP nov. 1988 12,5%......... 101,4 +0,15 BTP okt. 1988 12,5% ........ 100,8 — BTP januar 1990 ............ 97,85 —0,15 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA________________ CCT ECU 1982/89 13% ... 107,45 +0,09 CCT ECU 1982/89 14% ... 104,2 +0,58 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 108,1 —0,09 CCT ECU 1984/91 11,25% . 109,3 — CCT ECU 1984/92 10,5% . . 109,3 — CCT ECU 1985/93 9% _________ 104,2 —0,62 CCT ECU 1985/93 9,6% .. . 105,8 —1,21 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 103,8 +0,39 13.6. spr. % CCT ECU 1985/93 9,75% . . 108 —0,18 CCT januar 1991 ............ 99,05 —0,35 CCT julij 1993 ............. 94,25 +0,16 CCT december 1990 ........... 99,4 — CCT februar 1991 ............ 99,1 +0,15 CCT februar 1997 ............ 93,1 —0,11 CCT junij 1993 ............. 94,25 +0,05 CCT marec 1991 ............. 99,05 —0,10 CCT november 1993 ........... 95,9 —0,21 CCT september 1993 ............ 94 — CCT avgust 1992 ............... 98 +0,51 CCT avgust 1993 ............. 94,7 +0,64 CCT 1983/93 2,5%............ 91,85 — CCT avgust 1988 ............ 100,3 +0,05 CCT avgust 1990 ............. 99,2 —0,05 CCT avgust 1991 ............ 100,1 +0,05 CCT avgust 1995 ............ 93,15 —0,27 CCT avgust 1996 ............. 92,6 —0,22 CCT april 1991 ............ 100,65 —0,05 CCT april 1992 .............. 97,7 —0,10 CCT april 1995’............. 92,15 +0,05 CCT april 1996 .............. 92,7 —0,05 CCT december 1990 .......... 101,8 — 13.6. spr. % CCT december 1991 ............. 100 CCT december 1995 ............ 93,4 —0,11 CCT december 1996 ........... 93,45 —0,21 CCT ECU febr. 1994 .......... 103,8 —0,10 CCT ECU maj 1994 ............ 95,05 — CCT EFIM avg. 1988 .......... 100,3 — CCT ENI avg. 1988 .......... 100,35 — CCT februar 1991........ 101,7 —0,05 CCT februar 1992 ............. 98,7 —0,15 CCT februar 1992 9,8% ... 100 — CCT februar 1995 ............. 97,1 " CCT februar 1996 ............. 94,1 —0,05 CCT februar 1997 ............ 93,15 —0,11 CCT januar 1990 12,5% . . . 102,75 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 102,7 " CCT jan. 90 USL 12,5%. . . . 102,7 ' CCT januar 1991 ............. 101,7 —0,05 CCT januar 1992 .............. 99,8 —0,05 CCT januar 1992 11% .... 100,95 —Ofis CCT januar 1996 .............. 94,1 —0,32 CCT januar 1996 IND.......... 93,5 +2,20 CCT januar 1997 IND.......... 93,5 —OJ6 CCT junij 1991 IND........ 100,85 —0,10 CCT junij 1995 IND......... 92,5 —0,11 CCT junij 1996 IND....... 93,4 —0,11 CCT INAM jan. 89 12,5% . . 101,35 " CCT julij 1988 EM 83 ........ 99,95 " CCT julij 1990 IND........... 99,1 +0.05 13. 6. spr. %____________________________________________13. 6. spr, % ____________________________________13. 6. spr. % ____________________________'________13. 6. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Alivar 8500 —0,93 Buitoni 8810 —1,67 Eridania 3790 + 2,01 Perugina 4090 — ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO Alleanza Ass . . . 44520 —1,06 Alleanza Ass. risp. por. . . . 45500 —0,19 Assitalia . . 15005 —0,89 Ausonia 2399 —0,53 Latina Ass. ord . .. 14900 + 0,26 Generali Ass . .. 84100 —0,41 Italia Ass 9980 + 0,30 Abeille ... 85500 + 1,72 La Fondiaria spa . . . 59600 + 0,48 La Previdente ....... . . . 22450 —0,22 Lloyd Adriatico . .. 15601 — RAS fraz . . . 40000 — RAS risp. port . . . 15310 —0,06 Toro ord . . . 17500 —1,12 Unipol priv . .. 16400 —1,50 Banca Comm. Italiana . 1970 —0,25 Banco di Roma 5010 + 0,20 Credito Italiano 1001 — Interbanca ord . . . 14515 + 0,17 Mediobanca . . . 16750 + 0,53 PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT Cart. Burgo ord............. 13010 +0,85 L’Espresso.................. 20500 —2,38 Mondadori ............. 18499 +1,08 Mondadori priv............... 7800 — Poligraf. Editoriale......... 4500 +2,27 Cementir .................... 2699 —0,58 Italcementi................ 100200 —1,64 Unicem 18000 + 3,44 Unicem risp 8480 + 2,78 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 2350 — Fidenza Vetrar 1000 . . . 5750 —0,69 Italgas 1650 —2,36 Mira Lanza 42200 + 2,80 Montedison 1000 1605 + 1,96 Montefibre 1569 —0,38 Pirelli 2490 —0,12 Pirelli risp 2490 —1,19 Recordati ord 7395 + 0,06 Saffa 6530 — Siossigeno 24700 —0,50 Snia BPD 1979 + 0,45 Snia Fibre 1310 — Snia Tecnopolimeri 3855 —0,89 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente .... Silos Genova . . Standa ........ Standa risp. port Alitalia cat. A . . Alitalia priv. . . . Italcable...... SIP ........... SIP risp. port. . . Sirti.......... ELEKTROTEHNIKA - FINANCE__________________ Ansaldo Trasporti ........... 4000 —0,49 Tecnomasio................... 1555 +1,63 Bastogi.................... 251,50 +2,65 3610 —0,27 511 +1,59 18750 +1,07 6880 —0,28 2445 +0,41 1479 —0,40 9700 + 0,62 2159 +0,46 2220 +1,83 7350 — Bonifiche Siele .......... Bonifiche Siele risp...... CIR - Comp. Ind. Riunite . . CIR risp................... Cofide..................... Comau Finanziaria ......... Editoriale SpA ............ Euromobiliare ............. Ferruzzi Agric............. Fidis ..................... Fimpar .................... Finarte ................... Fiscambi Holding........... Fiscambi risp.............. Fornara ................... Gaic ...................... Gemina..................... Gemina risp................ Gerolimich................. Gerolimich risp. port...... IFI priv................... IFIL fraz.................. IFIL risp. port. fraz...... Iniziativa Meta............ Iniziativa Meta risp....... Italmobiliare.............. Pirelli & C................ Riva Finanziaria .......... Sabaudia Finanziaria .... Sabaudia risp. nc ......... Saes....................... SME ....................... SMI Metalli................ SMI risp................... SOGEFI..................... Štet....................... Štet risp. port............ 26610 8780 5351 2315 5161 2190 + 0,83 —0,22 —0,63 —1,02 —0,36 + 1,34 Tripcovich 7490 Tripcovich risp. nc 2676 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO —0,06 —1,07 Attiv. Immobiliari 2595 ' 2745 + 0,18 Calcestruzzi 9650 + 0,52 6010 —0,33 Cogefar 4620 —0,62 1351 + 2,89 Del Favero 3680 + 2,22 5640 —1,74 Grassetto SpA 8850 —1 1150 —0,86 IMM Metanopoli 1013 + 0,39 3050 .+ 1,66 Risanamento Napoli . . . 13200 + 1,14 6580 + 6,12 Vianini 2800 — 1725 2005 —3,63 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA 28500 1281 1200 86 89 14900 3030 1753 9980 3582 98500 4255 9260 1705 1020 1405 1901 2010 1900 4630 2855 2688 —0,86 —0,31 —0,74 + 1,17 —0,55 + 0,60 + 0,33 —0,96 —0,10 + 0,59 + 0,87 —0,58 —0,48 + 1,88 + 0,31 + 0,50 + 0,52 —1,27 —0,03 + 1,05 Aeritalia ord................. 2190 +1,38 Danieli & C................... 4790 +0,84 Data Consyst.................. 8300 +0,24 Fiar SpA.................... 12350 — Fiat ord...................... 8765 —0,15 Fiat priv..................... 5516 —0,09 Fiat risp..................... 5570 — Franco Toši ................ 13360 —0,66 Gilardini................... 11700 +0,42 Magneti Marelli............... 2525 +1,81 Merloni....................... 1500 — Necchi ord.................... 2230 —1,32 Olivetti ord.................. 9760 —0,45 Olivetti priv................. 5460 +0,20 Pininfarina................... 8615 —5,84 Rodriguez SpA............... 10000 —0,94 Safilo ....................... 5180 — Safilo risp................... 5050 — Saipem........................ 2000 — Saipem risp................... 2151 — Teknecomp .................... 1080 —0,18 CCT julij 1991 IND ........ CCT julij 1995 IND......... CCT julij 1996 ............ CCT maj 1991 IND........... CCT maj 1992 .............. CCT maj 1995 IND........... CCT maj 1996 .............. CCT marec 1991 IND......... CCT marec 1995 IND......... CCT marec 1996 ............ CCT marec 1997 IND......... CCT nov. 1990 IND.......... CCT nov. 1990 EM 83 . . . . CCT nov. 1991 IND.......... CCT nov. 1995 IND.......... CCT nov. 1996 IND.......... CCT oktober 1993 IND ... . CCT okt. 88 EM 83.......... CCT oktober 1990 IND ... . CCT oktober 1991 IND ... . CCT oktober 1995 IND ... . CCT oktober 1996 IND ... . CCT sep. 1988 EM 83 _______ CCT sep. 1990 IND.......... CCT sep. 1991 IND.......... CCT sep. 1995 IND.......... CCT sep. 1996 IND.......... CTS marec 1994 IND......... ED SCOL 1975/90 9% . . . . ED SCOL 1976/91 9% ________ ED SCOL 1977/92 10% . . . REDIMIBILE 1980 12% . . . RENDITA — 35 5% ........... 100,1 93,9 93,2 100,7 95.8 92,25 92,7 100.7 92,5 93.15 92,85 99.15 101.8 100,15 93,05 92,7 96 100,65 99 100,15 93,2 92.7 100,35 99,15 100,15 93.05 92,85 71.9 103 102 103.5 107 77.8 —0,11 -0,21 —0,1° —0,16 —0,11 —0,16 —O,06 —o,o5 + 0.15 + 0,05 —0,37 —0,22 + 1,0° + 0,16 —0,1° —0,1® -0,0® -0,0® -0,0® -0,0® —O.S® -0,0® + 0,14 + 0.23 Za glasove volilcev se poteguje petnajst list Kandidati za občinski svet KOMUNISTIČNA PARTIJA ITALIJE 1) Maurizio Pessato, 2) Franco Panizon (neod.), 3) Annamaria Carli por. Kalc, 4) Giorgio Apostoli, 5) Tito Aderini, 6) Angela, Raffaella Ancona por. Chiodo (neod.), 7) Sonja Babic por. Pečar, 8) Tomaž Ban, 9) Antonella Brecel, 10) Giorgio Budica, 11) Alberto Cink, 12) Maurizio Comari, 13) Lucio Copuletti, 14) Domenico Costa, 15) Claudio Gumam, 16) Alida D Alesio por. De Dominicis, 17) Giorgio De Rosa, 18) Silvio Dodini, 19) Sergio Ermetici, 20) Fausto Ferrari (neod.), 21) Dino Fonda, 22) Pierina Furlan por. Carli, 23) Alberto Gagliardi, 24) Luigi Gambardella, 25) Giuditta Giraldi, 26) Gianfranco Granara (neod.), 27) Boris Kobal, 28) Ravel Kodrič, 29) Gianni Maraspin, 30) Paolo Marpi-no, 31) Nevio Mikeucic, 32) Marco Milo, 33) Carlo Nisi, 34) Fabio Omero (neod.), 35) Ester Pacor in Grande, 36) Dario Papagno, 37) Maria Grazia Pepeu, 38) Furio Pitaco, 39) Sabrina Polito, 40) Claudia Pon-ti, 41) Paolo Raseni, 42) Graziella Rotta por. Kanzian, 43) Mauro Ro-vere, 44) Tommaso Russo, 45) Pie-randrea Salvo, 46) Claudio Sibelia, 47) Dario Škabar, 48) Stelio Spada-ro, 49) Liliana Spagnol por. Perini, 50) Maria Teresa Sguarcina por. Monti, 51) Slavoljub Stoka, 52) Pi-etro Tessera, 53) Olivia Tomasini, 54) Sergio Toncich, 55) Tremul Ser-9io, 56) Gianfranco Turinetti di Pri-ero, 57) Marta Verginella por. Ten-ce (neod), 58) Dennis Visioli, 59) Antonia Zanin por. G eri, 60) Armi-da Zobec por. Valentinis. REPUBLIKANSKA' STRANKA 1) Maria Clotilde Amadori por. Giuffrida, 2) Remigio Barzelatto, 3) Furio Bassani, 4) Giancarlo Bin, 5) Franco Blasi, 6) Giancarlo Boncom-Pagno, 7) Luigi Cadelli, 8) Fabio Gatalan, 9) Lidia Cedermas por. Tracanzan, 10) Giovanni Cervesi, M) Bruno Cervi, 12) Mariano Cisco, 13) Lucio D Agostini, 14) Dario de Leitenburg, 15) Roberto Del Giglio, 16) Roberto Della Loggia, 17) Italo Bella Valle, 18) Rinaldo Derossi, 19) Bruno Fabricci, 20) Luisa Fazzini, 41) Furio Finzi, 22) Gerardo Fran-cese, 23) Edoardo Fuschino, 24) En-rico Geppi, 25) Francesco lacono, ~6) Giuseppe Jurincich, 27) Aldo Feghissa, 28) Giancarlo Lo Cuoco, 49) Giuseppina Longo por. Frezza, 30) Marzio Mancino, 31) Aldo Ma-Bnuzzi, 32) Sergio Morresi, 33) j-rnida Nicolini, 34) Eleonora Nobi-Le’ 35) Antonio Onofrio, 36) Sergio Facor, 37) Sabatino Pandullo, 38) Fodolfo Papa, 39) Aldo Pegoraro, fO) Claudio Poropat, 41) Rossana f/ecali, 42) Paolo Rabusin, 43) Ma-la Reis por. Ciampalini, 44) Giu-lePpe Rella, 45) Fulvio Ressi, 46) 4^6 131 Agendi3 D°n’'0 Agencija Bojan 411 Zanimiva kulturna ponudba letošnjega poletja v Benetkah in Mestrah Balet, kantavtorji in še marsikaj Čeprav se v Benetkah na kulturnem področju vedno marsikaj dogaja (spored koncertov in razstav je zanimiv skozi celo leto), ima poletje v tem mestu še poseben čar, kot dokazujejo množice turistov. In tako se bo lahko mesto na laguni tudi letos ponašalo s kulturno bogatim in razgibanim julijem. Priznati je treba, da so se organizatorji potrudili tudi v Mestrah s sicer zanimivimi, vendar nekoliko manj privlačnimi pobudami. Gostje "Beneškega poletje" bodo v kratkem Riccardo Cocciante, Franco Battiato, Bol-šojski balet in skupina Antonia Gadesa. Vendar je spored vreden podrobnejšega pregleda. Beneško poletje, ki ga organizira občinsko Odborništvo za kulturo v sodelovanju z gledališči La Penice in Goldoni, se bo začelo 7. julija s Cocciantejevim koncertom, ki bo nosil naslov Velika pustolovščina (La grande avventura) na Trgu San Polo. 9. julija bo na vrsti Franco Battiato s svojimi večerom in zbirko novih pesmi z naslovom Fisiognomica. V sodelovanju z gledališčem La Penice bo od četrteka, 14. junija, do sobote, 16. julija, nastopal balet milanske Scale. V nedeljo bodo končno na vrsti domačini - orkester beneške opere. Naslednji del sporeda je po mnenju ljubiteljev baleta še zanimivejši. V torek, 19., in v sredo, 20. julija, se bo predstavila plesna skupina Mombc. Skupino je ustanovil leta 1980 Moses Pendleton, ki jo še vedno vodi. Nastop v Benetkah je edini v Italiji. Skupina se bo predstavila z baletom Mo-mix Show. V nedeljo, 24.,, in v ponedeljek, 25. julija, bo nastopala slavna baletna skupina Antonia Gadesa, sledil ji bo izredno pričakovani Bolšojski balet v petek in soboto (29. in 30. julija). Pri organizaciji teh zadnjih plesnih prireditev je sodelovalo gledališče Goldoni. To so seveda samo najbolj privlačne prireditve, ki so namenjene širokemu občinstvu. Beneško poletje se bo nadaljevalo avgusta (od 7. do 29.) s filmi na Trgiu San Polo, kjer se bodo veliki filmi pretekele sezone vrstili z novimi deli, ki bodo predstavljena kot deželne ali vsedržavne predpremiere. Seveda ima svoje mesto tudi gledališče, pravzaprav - in vsaj časovno - častno mesto, saj se bo Festival poletnih pravljic na vrtu Ca' Rezzonico začel že 30. junija, trajal pa bo do 7. julija. Gostovale bodo skupine Teatro 7, Teatromo-do - Attori veneti associati, Tag teatro in La piccionaia. »Poletje v Mestrah« po potekalo v štirih sklopih: II gira-favole predvideva štiri tedne gledališkega laboratorija za otroke v parku in mestnih ulicah (od 27. junija do 22. julija); Gledališko poletje (od 5. julija do 12. avgusta); Glasbeno poletje (od 14. julija do 8. avgusta) s šestimi koncerti; Con-temporanea s tremi večeri sodobnega plesa in glasbe v Parku Bissuola in delno na stadionu. Poletne pobude v Benetkah in Mestrah bodo organizatorje stale milijardo in še nekaj čez. Ob že naštetih pobudah moramo pa omeniti vsaj še dve razstavi: Sovjetski porcelan v Palači Fortuny in razstavo o De Chiricu, ki bosta odprti vsaj do jeseni, morda pa celo do konca leta. Tri beneške gondole v Manhattanu Tri gondole so priplule po reki Hudston v manhattansko pristanišče za otvoritev Mednarodnega festivala umetnosti v New Yorku, verjetno najpomembnejše kulturne prireditve v Ameriki letos. Znani 13-meterski "gondolone", ki vsako leto odpira zgodovinsko regato v Benetkah, ob njem "balotina" Marco Polo in mala gondola Fra Mauro so s svojimi dvajsetimi veslači prispele v Manhattan po dveh dneh, oziroma 90 kilometrih plovbe po Hudsonu. 15. junija se bo začel drugi del plovbe po Potomacu proti Washingtonu. Gondole so že vozile po marsikateri reki, recimo po Renu in Donavi, doslej pa še nikoli niso šle preko oceana. Eno od gondol bodo za nekaj dni razstavili pred Metropolitan Opera House. Ob umetniškem festivalu nameravajo plovila Serenissime počastiti tudi 200-letnico ameriške ustave in 40-let-nico italijanske. Pripravlja: Iztok Jelačin nedelja ob 14.45 Vročih 10 Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic Tako, vroče ni nič manj kot prejšnji teden, seveda tudi na naši lestvici ne... Štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden 12 1 1. Billy Idol — Hot In The City 9 3 2. Boy George — Live My Life 4 6 3. George Michael — One More Try 15 2 4. Inxs — Need You Tonight 9 4 5. Sade — Love Is Stronger Than Pride 12 5 6. Morrisey — Suedehead 5 8 7. Prince — Alphabet St. 2 10 8. Eddy Grant — Gimme Hope Jo'anna 6 7 9. Guesch Patti — Let Be Must The Gueen 9 9 10. Talking Heads — Mr. Jones Vsem, ki ste zaman poskušali odkriti program, na katerem predvajajo video-spot Daj mi upanje, Janez, velja pojasnilo, da je stvar sicer res zmontirana, ni pa še dovolj obdelana za javno predvajanje. Odkar se nismo slišali in ne videli, se je scenarij obogatil še z dvema novima likoma. Janezu sta se pridružila Ivan in David, ker pa so avtorji scenarija zelo gostoljubni, je povsem mogoče, da bodo k sodelovanju povabili še koga. Upajmo le, da nam niso vsem skupaj namenili le vloge statistov. In zdaj k seznamu, ki ni vojaška skrivnost... Na vrhu sta perverzna lepotca Billy in Boy, tik pod njima pa se nekaj kuha. Sodeč po glasovnicah, ki so prispele ta teden, je ogrožen sam vrh lestvice, kajti ženske je spet popolnoma zmešal George Michael.. Očitno pa nežnejši spol izgublja razsodnost tudi ob poslušanju radijske, uradne inačice VROČIH 10 in lahko vam odkrijemo, da ima Alen že prve, močno vnetljive oboževalke, ki glasujejo samo še zanj. Za bolj odporne na šarme nadebudnih dee-jayev velja običajna glasovnica tu spodaj... Glasovnica za Vročih 10 Ime in priimek:............................................................. Naslov:..................................................................... Glasujem za:................................................................ Moj predlog:................................................................ Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«. I L lil in iiiliiliiiH lllll lil iniinlilil IH!, današnji televizijski in ladijski sporedi CE rai i____________________________ 7-15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa 10.30 Dnevnik . 10.40 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nadaljevanka: Jack London - L'-avventura del grande Nord 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Čudoviti svet Walta Disneya 13.00 Nanizanka: La famiglia Brady 13.30 Dnevnik 14.00 Športna oddaja: 90. Europeo 14.15 Dok. oddaja: Ouarkov svet 15.00 Aktualno: Italijanske kronike 15.30 Dnevnik - kronike 16.00 Risanki: Tao Tao, 16.45 Rosaura j?-35 Aktualna oddaja: Spaziolibero 18.00 Dnevnik, nato kviz Parola mia 19.25 Oddaja o nogometu 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.10 Nogomet: za EP Italija-Španija 22.05 Dnevnik 22.25 Film: Bim Bum Bam (kom., It. 1980, r. Aurelio Chiesa, i. Clau- „ dio Bigagli, Massimo Bonetti) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0-15 Izobraževalna oddaja: Monografije - Zgodbe parov in poklicev # RAI 2 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V prijetnem počutju 11.05 Tečaj angleščine 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.30 Nanizanka: Lessie 16.55 Oddaja iz Parlamenta 17.10 Šport: nogomet za EP, Nemčija-Danska 18.00 Dnevnik - športne vesti 19.00 Nan.: II brivido delTimprevisto 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Amici e nemici (kom., VB 1978, r. George Pen Cosmatos, i. Roger Moore, Telly Savalas) 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.30 Filmska oddaja: Totojev planet 23.30 Dnevnik 23.50 Izobraževalna oddaja: Aids 0.35 Film: La scala a chiocciola (dram., ZDA 1946, r. Robert Slod-mak, i. Dorothy McGuire) rA rai 3 i 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Človek in njegovo okolje (ured. Licia Cattaneo, vodita Angelo Sferrazza in Sergio Cesari) 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Bo tako? -Delo v bodočnosti (ured. Mario Finamore) 15.00 Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita F. Fazio in S. Zauli) 16.00 Šport: ameriški football in off-shore Pavia-Benetke 17.30 Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi) 17.45 Aktualno: Geo reprint 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Variete: Carosello, Carosello 20.15 Film: II valzer delTimperatore (glas., ZDA 1949, r. Billy VVilder, i. Bing Crosby, Joan Fontaine) 22.00 Dnevnik 22.10 Aktualno: Proces evropskemu nogometnemu prvenstvu 23.40 Dnevnik - zadnje vesti 23.55 Rubrika: 20 let prej c® CANALE 5 ®15 Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storia Q di vita a,30 Nadaljevanka: Gene-ralHospital ■30 Kviz: Čantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 i-, _ II pranzo e servito 14'39 Nad.: Sentieri 15 nn Kviz: Fantasia ■u0 Film: Tensione (krim., ZDA 1949, r. John Ber-rY, i. Richard Basehart, Audrey Totter) 18 ns ?VIZ: Dopplo slalom 5 Nanizanke: VVebster, 18.40 I cingue del qu-mto piano, 19.10 I Jef- 19 . ferson Kviz: Tra moglie e ma- 20 h nto ' 0 Nan.: Dynasty, 21.30 I G°lby, 22.30 Top segret, 23.30 Gli intocca-bllV 0.30 Sguadra spe-ciale, 1.30 Spy Force Reteouattro ° ^I^anka: La grande 9 15 p. ata *!m: Come sposare un Pnmo ministre (kom., «-Fr. 1964, r. Michel “oisrond, i. Jean Clau-tit) Br'aly' Pascale Pe- 11.00 Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Mimi, Snorky 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Nini Tirabuscio la donna che invento la mossa (kom., It. 1970, r. M. Fondato, i. Monica Vitti, Claude Rich) 22.55 Aktualno: Ameriško stoletje 23.50 Dokumentarec: Vojne brez meja 0.35 Nanizanki: Vegas, 1.30 Missione impossibile ITALIA1 8.30 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana supergirl, Lulu, Clementine, Una sirenetta fra noi 18.00 Nanizanki: Hazzard, 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Film: I viaggi di Gulli-ver (fant., ZDA 1959, r. Jack Sher, i. Kerwyn Mathews, Jo Morrow) 22.25 Film: L'assassino di Rillinghton Plače n. 10 (dram., VB 1970, r. Richard Fleischer, i. Richard Attenborough, Judy Geeson) 0.30 Film: Cronrvvell (pust., VB 1970, r. Ken Hug-hues, i. Richard Harris, Alec Guinness, Robert Morley) [gmriifi TELEPADOVA 15.00 Nadaljevanki: Dan-cing Days, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Nanizanka: La fattoria dei giorni Jelici 17.30 Risanke 19.30 Nanizanka: Brillante 20.30 Film: Sepolta vita (dram., It. 1973, r. A. Lado, i. Agostina Belli, Maurizio Bonuglia) 22.30 Kviz: Colpo grosso 24.00 Film: L'urlo di guerra degli Apaches (vestern, ZDA 1958, r. Jo-die Copelan, i. Scott Brady, Margia Dean) 1.30 Nan.: Šwitch rt telefriuli 14.30 Dražbi 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Dokumentarec 18.15 Nad.: Una donna 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 19.40 Nanizanki: Il dito nel- Tocchio, 20.00 Mistero in galleria 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Športna rubrika 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.10 Nanizanka: Il dito nel- Tocchio 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo 00 TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi fr RTV Ljubljana 9.00 Poletna noč (pon.) 16.30 Mladinska ddaja: Pamet je boljša ko žamet - Potapljanje ladjic (Igra z večjimi posodami, vodo in plastičnimi lončki lahko postane še posebno zanimiva ob pomoči pralnega praška...) 16.55 Otroška oddaja: Ciciban, dober dan - Čarobna košara (igra Manice Komanove s skupino KUD Ivan Tavčar iz Poljan in Tonetom Krekom, pod vodstvom Andreja Šubica) 17.15 EP v nogometu: ZRN-Danska (iz Gelsenkirchna) 19.00 Vreme in Obzornik 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Drama: Obračunavanja (VB, scen. Catherine Hayes, r. Brian Parker, i. France de la Tour, Gwen Taylor, Anna Wing) 21.00 Aktualno: Odnos v federaciji (oddaja TV Novi Sad in RTV-Lj) 22.30 Dnevnik 22.50 Poletna noč, vmes nadaljevanki Beg v neznano (2. del) in Nenavadne zgodbe (2. del) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.50 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Ponarejanje živil (1. del); 12.15 Deželna enogastronomska ponudba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Vojna in mir (75. del); 15.15 Zbornik (2. del); 16.30 Deželna enogastronomska ponudba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Pr' zdraunike (Marija Petaros, r. A. Rustja, pon.); 19.20 Sporedi in zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Aktualni problemi marksizma; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 Znanje za jutri; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Radijska igra; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Lahka glasba; 0.05 Nočna glasba. IfP) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 Iz studia: Reportaže o EP 16.00 TVD Novice 16.10 Rubrika: Donna Kopertina 16.40 Športna oddaja: Juke Box 17.00 EP v nogometu: ZRN-Danska 19.15 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: TRŽIČ — Pred volitvami ŠPETER — Z obiska predstavnikov manjšine v Jugoslaviji v Benečiji PIRAN — Glasbeni večeri GORICA — Zaključna prireditev šole Trinko TRST — Okrogla miza KPI o zakonu proti spolnemu nasilju TRŽIČ — Zaključil se je ciklus glasbe iz Freudovega časa MILJE — Letošnji Mladinski festival 19.45 TVD Stičišče 20.00 EP v nogometu: Italija-Španjia 22.15 Dnevnik in športne vesti 22.30 EP v nogometu: ZRN-Danska 24.00 Iz studia: Reportaže o EP RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba, danes se spominjamo, vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 14.05 Glasbena oddaja; 14.40 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Glasba; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka; 17.00 Bubbling; 17.33 Glasba; 18.33 Bazar; 19.00 Glasbene novosti. RADIO OPČINE 10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Nočni glasbeni spored. Vedno več sestankov in shodov Kandidati in program KPI za Deželo in Pokrajino KPI je v soboto v Palače hotelu predstavila svoje goriške kandidate na pokrajinskih in deželnih volitvah ter program, ki ga partija predlaga volivcem. Mestni tajnik Marzio Lamberti je predstavil kandidata iz Gorice za deželne volitve. To sta dosedanji svetovalec Ivan Bratina in Silvino Poletto, ki zapušča mesto načelnika komunistične svetovalske skupine na Pokrajini. Kar deset je kandidatov iz Gorice za obnovo pokrajinskega sveta. O programu komunistov za Pokrajino je spregovoril Maurizio Salomoni, občinski svetovalec v Gorici in kandidat za vstop v pokrajinski svet. Poudaril je vlogo, ki jo bo morala v prihodnjem mandatu imeti Pokrajina za pripravo na uvedbo skupnega evropskega tržišča v letu 1992. Z izvajanjem sicer pomanjkljive decentralizacije bodo prav Pokrajine dobile pomembne pristojnosti, zlasti kar zadeva usklajevanje in načrtovanje na gospodarskem področju. Salomoni je kritiziral dosedanjo pasivnost petstrankar-ske koalicije tako kar zadeva gospodarstvo in vlogo javnih podjetij na Goriškem, kot tudi glede vprašanj okolja in še posebej problema uničevanja odpadkov, pa še glede sprejemanja restrikcij v zdravstvu. Ivan Bratina je podal kritičen obračun dosedanjega delovanja Dežele, pri čemer je ugotovil, da je do vseh pozitivnejših premikov prišlo po zaslugi prizadevanja KPI. Omenil je sicer pomanjkljiva zakona o reformi deželnega aparata in decentralizaciji in zakon o deželnem referendumu. Po njegovem mnenju se je po 25 letih demokr-ščanske hegemonije zaključilo neko obdobje, ki je imelo med glavnimi značilnostmi klientelistični odnos do upravljanja teritorija. Potrebna je sprememba, z okrepitvijo KPI, brez katere obstaja nevarnost ohranitve sedanjega anahronističnega sistema, ki s svojim imobilizmom do najpomembnejših vprašanj gotovo ne ustreza potrebam prebivalstva in družbe. Kar zadeva vprašanja Slovencev, je Bratina dejal, da se KPI zavzema za takojšnje izvajanje 3. člena deželnega Statuta in torej za izvajanje zaščite, ne da bi čakali na državni zaščitni zakon. To je mogoče na številnih pomembnih področjih, ki so v pristojnosti Dežele, dovolj je pokazati politično voljo. Z analizo sedanjega političnega trenutka je predvolilno srečanje KPI zaključil senator Nereo Battello. Priznal je določeno nelagodje in krizo v vrstah KPI, ki je po njegovem mnenju odraz splošnejše družbene krize in dokazuje, da je komunistična partija ukoreninjena v družbi. Napredovanje PSI je lahko pozitivno, če pomeni krepitev naprednih sil. Žal pa ugotavljamo, pravi Battello, da socialisti izkoriščajo svojo večjo moč zgolj znotraj sedanjih konservativnih vladnih okvirov, kar se jim utegne maščevati v prihodnjih letih. Za resnično spremembo odnosov med konservativnim in naprednim delom družbe je torej, je zaključil, potrebno podpreti KPI. Občinska lekarna pri Sv. Ani Goriška Občina bo od patrov Fate-benfratelli odkupila lekarno, ki se sedaj nahaja v nekdanji bolnišnici sv. Justa na Korzu Italia. Predlog o nakupu lekarne bodo dali občinskim svetovalcem v pretres. Kasneje bodo lekarno premestili iz nekdanje bolnišnice v Naselje sv.Ane, kjer je že na voljo ustrezen prostor. To bo že druga občinska lekarna po tisti v Štandrežu, ki uspešno deluje že več let. Kot je znano živi v Naselju sv. Ane nad 5.000 ljudi, ena osmina vsega prebivalstva Gorice. Že več let prebivalci tega kraja zahtevajo odprtje lekarne. Doslej tega ni bilo mogoče, ker je v odnosu do števila prebivalcev Gorica že nasičena z lekarnami. Od Štandreža do Bohinja z avtorallyjem ARGOŠ ’88 Vse kaže, da so avtomobilski rallyji dokaj priljubljena tekmovanja ter hkrati priložnost za izlet in razvedrilo. V nedeljo bo rally Sovodnje—Škofja Loka—Vrh, za katerega vpisujejo še do petka pri društvih Danica in Sovodnje ter na sedežu ZSŠDI. Prvi konec tedna v juliju prireja kulturno društvo Oton Župančič svoj drugi av-toralIy ARGOŠ 88. Po uspehu podobnega lanskega tekmovanja, ki se ga je udeležilo skoraj trideset posadk s približno sto tekmovalci, so se odločili, da letos ponovijo podvig. Tokrat cilj ne bo pri morju, pač pa pri jezeru sredi gora, v Bohinju. Tekmovanje bo v soboto, 3. julija, s startom v jutranjih urah z glavnega trga v Štandrežu. Celotna manifestacija pa bo trajala dva dni, saj bodo udeleženci prespali v obnovljenem Mladinskem domu v Bohinju, kjer bo v soboto večer nagrajevanja in zabava, naslednji dan pa bodo lahko izkoristili za oddih v naravi pred povratkom domov. Formula tekmovanja bo podobna lanski, se pravi, da bo vožnja orientacijska in bodo morali vozniki ter posadke sproti ugotavljati pravilno smer. Med vožnjo bodo srečali tri postojanke in tudi posebno vožnjo, ki ne bo hitrostna (nasploh je za uveljavitev potrebna regularna in ne hitra vožnja), pač pa bo preizkusila spretnost voznikov. Na razliko od lanskega bi moralo biti letošnje tekmovanje nekoliko zahtevnejše, glede na to, da bo precejšnji del proge po makada- Polemika med zelenimi Radikalni senator Spadaccia o programu pravovernih zelenih Zelena lista "sonca, ki se smeje" računa na izvolitev treh deželnih in vsaj enega, morda dveh pokrajinskih svetovalcev. Na lanskih političnih volitvah so zeleni in radikalci, ki letos skupno podpirajo to listo, v Gorici zbrali okrog 7,5 odstotkov glasov. Potrditev tega rezultata bi lahko celo omogočila izvolitev zelenega deželnega svetovalca v goriškem okrožju. Tako je na nedeljskem srečanju ob predstavitvi volivnega programa in kandidatov dejal radikalni senator Gi-anfranco Spadaccia. Zelo polemičen je bil do drugih zelenih list, ki se pojavljajo, ne da bi bile izraz kakega družbenega gibanja, pač pa izključno z namenom, da zbegajo volivce in oškodujejo edino pravo zeleno gibanje. »Radikalci,« je dejal, »smo to gibanje podprli brezpogojno, nočemo izkoriščati simbola zelenih, pač pa po naših močeh prispevati k njihovi uveljavitvi.« Nakazal je program, ki posveča največjo pozornost vprašanjem okolja. Ob zaščiti Krasa, zaprtju prometa v mestnih jedrih, ločenem nabiranju in predelavi odpadkov, zaustavitvi nebrzdane politike javnih del in divje urbanizacije teritorija, se je dotaknil tudi drugih vprašanj. Gospodarsko bodočnost dežele vidijo zeleni v razvoju mehkih tehnologij, informatike, obr- tništva in znanstveno-raziskovalnih dejavnosti. So tudi za zaščito manjšin in enakopravno sožitje med Italijani, Slovenci in Furlani. Kaj pa o bodočem političnem okviru v deželi? Spadaccia je nakazal nekako laično-socialistično, zeleno in radikalno koalicijo, ki naj bi - ob današnji nemoči KPI - bila edina alternativa dosedanjemu demokrščanskemu režimu. »Volivci se danes opredeljujejo v tej smeri,« je dejal, s poudarkom na uspehe PSI in Zelenih list. Potrebno je, da se socialisti ne omejijo na zahtevo po malenkostno večji teži znotraj sistema, ki je v funkciji ohranjevanja oblasti KD, pač pa, da se resnično zavzamejo za laično alternativo, znotraj katere morajo pomembno vlogo imeti predstavniki gibanja zelenih. Seja v Podgori o parku Attems Rajonski svet v Podgori se bo sestal v četrtek, 16. junija, ob 20.30. Seja bo v športni hali. Govorili bodo o urednitvi Attemsovega parka ter tudi o ureditvi vaškega pokopališča. Kot je znano se o ureditvi parka nekdanje graščine Attemsov govori že več časa. Občina je izdelala načrt. Porabili naj bi skoro pol milijarde lir. Konec šolskega leta skoraj brez zapletov Redna objava končnih izidov v četrtek pa izpiti in mature Čeprav šele v zadnjem trenutku je prekinitev protesta šolnikov omogočila kolikor toliko reden zaključek šolskega leta. Ponekod so učenci in dijaki že izvedeli za končne uspehe, drugod bodo izide objavili v prihodnjih dneh. Tudi mature in drugi izpiti bi se morali na naših šolah odvijati redno, nekaj težav pa se obeta dijakom tretjega razreda trgovske šole Ivan Cankar, ki bodo morali na kvalifikacijske izpite šele po zaključku matur, predvidoma sredi julija. Na osnovnih šolah so ponekod končne uspehe objavili že včeraj, ko je bil zadnji dan šolskega leta, drugod pa jih bodo danes oz. v prihodnjih dneh. Izpiti za učence 5. razredov se pričnejo v četrtek, 16. t. m. Prav tako v četrtek bo tudi prvi dan malih matur za dijake, ki zaključujejo obvezno šolanje. Na šoli Ivan Trinko so že objavili izide oz. seznam pripuš-čenih k izpitu za dijake tretjih razredov, ostali dijaki pa bodo morali počakati predvidoma do 23. t. m., ko bodo po zaključku izpitov objavili še njihove izide. Na višjih srednjih šolah bodo izidi znani že pred maturami, ki se tako kot ostali izpiti pričnejo v četrtek. Na gimnaziji-liceju Primož Trubar in tr- govski šoli Ivan Cankar so ocene objavili že včeraj. Na trgovskem zavodu Žiga Zois je bila ocenjevalna seja včeraj popoldne in bodo ocene objavili danes dopoldne, na učiteljišču Simon Gregorčič pa napovedujejo objavo ocen danes ob 12. uri, takoj po ocenjevalni seji, ki bo v dopoldanskih urah. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA Zaključni skupni nastop glasbenih šol iz Doberdoba, Gorice, Jamelj, Štandreža in Števerjana. Danes, 14. junija, ob 20.30 v KATOLIŠKEM DOMU v Gorici. V prihodnjem šolskem letu boljši avtobusni prevoz dijakov Ob zaključku šolskega leta je pokrajinski odbornik za javna dela in prevoze Edoardo Bressan dal pobudo za sestanek, kjer so ocenili, kako je v tem obdobju potekala služba prevozov dijakov. Storitve so bile v glavnem zadovoljive, čeprav je ob začetku šolskega leta bilo nekaj težav in zamud zaradi usklajevanja urnikov itd. Sestanka so se udeležili predstavniki srednješolskih zavodov in avtobusnega prevoznega podjetja APT. S prihodnjim šolskim letom naj bi tudi te težave odpravili, predvsem pa je upati, da bo Občina podjetju APT priskrbela primeren prostor za parkiranje in razmeščanje avtobusov. Novost, ki jo bodo uvedli jeseni, je tudi tako imenovani integrirani zimski vozni red. O tem je na sestanku govoril predsednik pokrajinskega prevoznega podjetja Marin ter poudaril, da bo to tudi konkreten korak v postop- ku ustanavljanja enotnega avtobusnega prevoznega podjetja v pokrajini. Govor je bil nadalje tudi o neodgovornem početju potnikov na avtobusih, zlasti mlajših, ki uničujejo opremo in s tem povzročajo znatno gmotno škodo na javni imovini. Razstava čipk v Romjanu Občinska komisija za slovensko manjšino pri Občini Ronke vabi v četrtek, 16. junija, ob 18. uri na odprtje razstave čipk, ki bo v občinski dvojezični knjižnici na Trgu sv. Štefana v Romjanu. Gre za izdelke udeleženk prvega kleklarskega tečaja, ki se je odvijal v Romjanu od februarja do konca maja letos. Razstava bo odprta do nedelje, 19. junija, od 9.30 do 12. ure in od 17.00 do 18.30. iaSp slovensko stalno gledališče Gostuje NARODNO POZORIŠTE Tuzla Eugene Ionesco JACQUES ALI POKORŠČINA komedija jutri, 15. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v GORICI Vstopnice: redne lir 5.000 zmzane lir 2.500 ABONENTI IMAJO POPUST Negodovanje kmetov zaradi škode ki jo na poljih delajo merjasci Kmetovalci na območju Brd, zlasti tisti, ki imajo polja v ravninskem delu se pritožujejo zaradi škode, ki jo povzroča divjad. To se sicer ponavlja že nekaj let, vendar pa se zdi, da se je divjad prav v zadnjem obdobju prekomerno namnožila, kar se seveda pozna na poljih. Največ škode povzročajo divji prašiči, ki so našli ustrezno okolje v gozdovih na obrobju Brd. Po besedah predsednika pokrajinskega odbora za lov, Cisilina, so opazili na tem območju tudi črede v katerih je bilo okrog trideset živali, različnih starosti. Živali iščejo hrano in seveda ob tem zaidejo tudi na njive, kjer so posledice nočnih obiskov jasno vidne. Števerjanski kmetje so se pred tedni pritoževali uzaradi škode na s koruzo zasejanih njivah na Prevali. Divji prašiči so v zemlji zavohali koruzna zrnja in potem, skoraj sistematsko, rili v jarkih, ki jih je za sabo pustila sejalnica. Menda je bilo v nekaterih njivah razdejanje tako, da so morali koruzo na novo zasejati. Nekaj škode je tudi na njivah zasajenih s krompirjem. Ta poljščina je sicer bolj redka, zato je tudi škoda omejena. Kako nameravajo pri pokrajinskem odboru za lov ravnati, da bi omejili škodo? Predvsem velja zapisati, da imajo kmetje pravico do odškodnine, seveda morajo izpolniti predpisani obrazec ter se poslužiti procedure, ki je zato določena. Pri pokrajinskem odboru pa so sprejeli tudi sklep, da se dovoli večji odstrel merjascev in da se anticipira lov na to divjad. Po odločitvi pokrajinskega odbora se bo lov pričel že 15. t. m. Seveda je odvisno od posameznih lovskih družin, kdaj bodo začele izvajati lov in odstrel. Eno je gotovo: stalež merjascev je treba znižati na sprejemljivo raven. pismo uredništvu Grad Štanjel? Sem pod močnim vtisom otvoritve Spacalove razstave v "gradu Štanjel". Živim v starem Štanjelu. Pojem "grad Štanjel" mi nič ne pove, ker gradu Štanjel ni, kot ni gradu Branik v Braniku. V Braniku je grad Rihemberk, v Planini grad Hošperk. Kvečjemu bi se sprijaznil, da rečemo grad Štanjel celotnemu naselju znotraj mestnega obzidja. Graščino domačini imenujemo samo GRAD. Spacalova galerija v gradu Štanjel ima preširok pomen, določneje je Spacalova galerija v gradu v Štanjelu. Predlagam, da se iz pozabe obudi zgodovinsko ime Castel S. Angelo, ali po naše angelski grad. Toliko o imenu. Angelski grad v Štanjelu je bil včasih v lasti grofov Cobenzlov. Cobenzli so imeli posestva v Planini, Predjami, Ložah, Štanjelu, Moši, na Proseku in drugje. Včasih je bil grad v Štanjelu Cobenzlov grad, potem Coroninijev grad, kasneje Fabianijev grad, in ko ga je kupila Občina Štanjel, štanjelski grad. Čigav je danes? Hvala vsem mecenom, posebno slikarju Lojzetu Spacalu za razstavo v štanjelskem angelskem gradu. Jože! Švagelj mu. Ljubitelji Camel trophyja so obveščeni. Organizatorji obljubljajo bogate nagrade in obilo zabave. Prvouvrščena posadka bo zmagala 10-dnevno bivanje (za 4 osebe) na Malem Lošinju. Prav tako 4 osebe bodo brezplačno letovale 8 dni v Čateških Toplicah (2. nagrada). Letovanje je predvideno tudi za tretjo posadko, poleg tega pa prejmejo najboljši še pokale in druge nagrade, ki jih bodo organizatorji še sporočili. V vpisnino bo všteta malica, večerja, prenočišče in zajtrk v Bohinju, pa še plesna zabava z glasbo in animatorjem na sobotnem večeru. Vpisujejo (najkasneje do 29. t. m.!) Sara Hoban (tel. 21317 in 520660), Kar-lič Nanut (tel. 34730 in 882403) in Saša Ožbot (Brasil bar). ■ Goriški policisti so aretirali 38-letnega Paola Gergoleta iz Gorice, Ulica Furlani 60. Aretirali so ga po nalogu goriškega sodnika. Mož mora presedeti dva meseca in pol. Na to kazen je bil obsojen ker se je upiral policistom, to že na jesen leta 1986. AMMINISTRAZIONE PROVINCIALE GORIZIA POKRAJINSKA UPRAVA GORICA Ponudbe za nakup stavbe, ki je last pokrajinske uprave, v Gorici, Ulica Brigata Pavia 48 (ne pa 40), morajo biti dostavljene na Pokrajinsko upravo v Gorici do 12. ure 12. julija 1988. S tem popravljamo prvo sporočilo z dne 25. maja 1988. Zaprta pisma s ponudbami bomo odprli v prostorih stavbe Pokrajinske uprave 13. julija 1988 ob 12. uri. Vse prejšnje določbe, že omenjene v prvem obvestilu, ostajajo nespremenjene. Gorica, 10. junija 1988 Predsednik Prof. Silvio Cumpeta razna obvestila Sovodenjski otroci, ki nameravajo v poletno središče v Gorico, se lahko prijavijo v trgovini pri Danilu Cotiču, Prvomajska 85, in v trgovini pri Dušanu Peliconu, Prvomajska 52. Vpis najkasneje do 20. junija ali do zasedbe razpoložljivih mest. Doberdobska občinska uprava obvešča občane, ki niso še dvignili torb iz jute, da to lahko naredijo do 18. t. m. med urnikom poslovanja občinskih uradov na županstvu. Jadralni klub Čupa organizira tečaje za razred optimist (za mladince do 14. leta) ter tečaje na jadralnih deskah (od 14. leta dalje). Tečaji za razred optimist se bodo odvijali od 20. 6. do 17. 7., od 4. 7. do 15. 7., od 18. 7. do 29. 7. ter od 1. 8. do 12. 8. Tečaji na jadralnih deskah pa od 11. 7. do 16. 7., od 18. 7. do 23. 7. ter od 25. 7. do 30. 7. Vpisujejo na sedežu društva v Sesljanskem zalivu ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19.00, ob sobotah in nedeljah v popoldanskih urah. Kmečka zveza obvešča vse kmetovalce, da 30. junija zapade čas za predstavitev prošenj za obnovitev vinogradov oz. za posaditev novih trt (reimpianto-impi' anto). Do 30. junija je tudi potrebno p°' skrbeti za vpis nasadov trt v posebni seznam vinogradov s kontroliranim poreklom (Albo dei vigneti DOC) pri Trgovinski zbornici v Gorici. kino Gorica CORSO Danes zaprto. Jutri: 18.00-22.00 »Paura e amore«. VERDI 19.00-22.00 »Grido di liberta«. VITTORIA 17.30-22.00 »Incontri intimi coppie viziose«. Prepovedan mlad1 pod 18. letom. Tržič COMUNALE Zaprto. EKCELSIOR Zaprto zaradi dopusta. Nova Gorica SOČA 18.30-20.30 »Vrnitev Navaho Bbs' ka«. DESKLE 19.30 »Podzemlje«. DEŽURNA LEKARNA V GORlCI , DUdine, Trg sv. Frančiška 4, 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČUtej Alla Salute, Ul. Cosulich ID' 711315. Učno in neučno osebje trgoVS^^ zavoda Ivan Cankar izreka raVI|®re lju iskreno sožalje ob izgubi ma pogrebi ■n Prijeten večer na borjaču v Gabrjah V času, ko se sezona prireditev na zaprtem zaključuje in prepušča mesto poletnim šagram in podobnim pobudam, so se pri Kulturnem društvu Skala iz Gabrij odločili za svojevrstno prireditev, s katero so hoteli počastiti petletnico delovanja pevskega zbora. Na dvorišču za kulturnim sedežem so namreč v soboto pripravili zborovski koncert, na katerem so poleg domače skupine nastopili še oktet Jelovica iz Škofje Loke ter moški zbor Lipa iz Kozane v Brdih. Povsem vabljivo okolje domačega »borjača« in prijetna večerna svežina sta na prireditveni prostor privabila veliko obiskovalcev, ki so se naužili lepega petja. Po uvodnem skupnem nastopu treh skupin (zamisel večera je prispeval Janez Povše) sta Vesna Češčut in Dimitri Florenin povedala nekaj o nastanku domačega pevskega zbora. Po začetnih korakih, ko so pri Skali nastopali le Gabrci, se je skupina povečala in obogatila s prihodom pevcev iz Sovodenj in Peči, tako da danes šteje kakih 25 članov. Več je bilo tudi nastopov na prireditvah v domačem kraju in drugje na Goriškem in Sloveniji. Želja domačih kulturnih delavcev, tako sta povedala Vesna in Dimitri, pa je obogatitev skupine ter ureditev društvenih prostorov, ki jih je zob časa že vidno prizadel. Glavno besedo na koncertu na borjaču so seveda imeli domači pevci, ki so pod vodstvom Rozine Konjedic zapeli vrsto slovenski pesmi in potrdili kakovostno rast. Sledili so jim briški pevci zbora Lipa ter oktetovci iz Škofje Loke, ki so prisotpemu skladatelju Slavku Mihelčiču v čast zapeli tudi »Jaz pa pojdem na Gorenjsko«. Junijski večer in prijetne domača kapljica sta ob koncu prispevala, da so se vsi, pevci in občinstvo, še nekaj časa zadržali na borjaču ob veselem klepetu in slovenski pesmi. Izdala ga je Gospodarska zbornica Katalog o gospodarstvu na Severnem Primorskem Medobčinska gospodarska zbornica v Novi Gorici je pred dnevi izdala Poslovni katalog o gospodarstvu na Goriškem, to je v novogoriški, ajdovski, idrijski in v tolminski občini. Natisnjen je v slovenskem, italijanskem in v angleškem jeziku, v skupni nakladi 6 tisoč izvodov. Publikacija objavlja najrazličnejše podatke o tovarnah in drugih delovnih organizacijah, zlasti tiste, ki lahko najbolj zanimajo tuje poslovne partnerje. Katalog je torej pripomoček združenega dela na Goriškem, ki poskuša čim bolj prodreti v svet ter povečati izvoz in prodajo svojih izdelkov in storitev v tujino. V tem smislu izzveni tudi uvod publikaciji, ki ga je napisal Davorin Skarabot, predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za severnoprimorsko območje v Novi Gorici. Navajamo, da tako imenovana severnoprimorska regija (z občinami Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin) meri skupaj 32.188 ha površine, ima 120 tisoč 500 prebivalcev, od tega pa jih je zaposlenih 46.700. Med podatki posameznih organizacij združenega dela so tudi tisti o vrednosti proizvodnje. Navedeni so v ameriških dolarjih, najbrž zaradi tega, ker to valuto uporabljajo v mednarodni trgovini in gospodarstvu. Iz objavljenih podatkov izhaja, da je na Goriškem po vrednosti proizvodnje na prvem mestu Industrija električnih izdelkov za motorna vozila Iskra v Šempetru pri Novi Gorici. Vrednost njene proizvodnje znaša 80 milijonov dolarjev, pri čemer omenjena Industrija Iskra izvozi za 35 milijonov dolarjev svojih izdelkov. Vrednost proizvodnje v Industriji pohištva in notranje opreme Meblo v Novi Gorici znaša okoli 59 milijonov dolarjev, v ži- vilski industriji Fructal v Ajdovščini 28 milijonov dolarjev, v idrijski tovarni elektromotorjev Iskra 23 milijonov, in podobno. Iz omenjenega Poslovnega kataloga je tudi razvidno, da znano podjetje HIT (hoteli, igralnica in turizem) v Novi Gorici doseže 10 milijonov dolarjev prometa na leto. Gre za promet v dinarjih preračunan v dolarje, a tudi za neposreden devizni promet, ki ga dosegajo v novogoriški igralnici. MARJAN DROBEŽ Ob 40-letnici mesta V pripravi razstava o Novi Gorici V Novi Gorici so pripravili program prireditev in slovesnosti ob bližnji 40-letnici tega mesta. Največ jih bo v septembru, ko imajo v Novi Gorici tudi občinski praznik. Tako pripravljajo tudi stalno razstavo o Novi Gorici, ki bo v predverju občinske zgradbe. Tam bodo v petih panojih zbrali in predstavili načrte in fotografije o začetkih in zgodnjem obdobju razvoja mesta, ki je najmlajše v Sloveniji. Razstavo snuje ing. arh. Vinko Torkar, ki je bil tudi avtor raziskovalne naloge o Novi Gorici. Slednjo je Občinska raziskovalna skupnost lani predstavila javnosti. Ing. arh. Torkar je dejal, da bo nekaj najpomembnejših dokumentov o zgodnjem obdobju razvoja Nove Gorice dobil iz Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani, (m.d.) Opozorilo sindikata FISOF-CISL Zloraba počitnic v toplicah Po zaslugi in z delom vojakov Gorica pridobila prireditveni prostor Delovanje javnih uradov se, zlasti v poletnih mesecih, še ohromi. Razlog za tako stanje je deloma v dopustih, slabo in nezadovoljivo poslovanje pa je, kakor v daljšem poročilu za tisk navaja sindikat FISOS-CISL, posledica zlorab možnosti zdravljenja v termalnih zdraviliščih. Vprašljivo ni toliko zdravljenje, ampak dejstvo, da je za nekatere kategorije (velja predvsem za uslužbence v javni upravi) bivanje v zdraviliščih smatrano kot bolniški dopust, kot plačan dopust itd. Področje sicer urejajo številni predpisi, vendar so, tako navaja tiskovno Poročilo sindikata, možne zlorabe. Za marsikoga je tako termalno zdravljenje v bistvu podaljšanje rednega dopusta. Ob tem sindikat evidentira vrsto razlogov, za tako stanje. Morda so Predpisi tako ohlapni, ni ustreznega zdravniškega nadzorstva, zdravniki radi izpolnijo želje pacientov? Razlogov je kar precej. V čem je smisel opozorila sindikata, ki niti ni novo, saj se razmere ponavljajo iz leta v leto? Zato, da se zaščitijo tisti občani, ki imajo zares potrebo po zdravljenju v toplicah in da se omogoči kolikor toliko redno poslovanje služb. Izgubljeno-najdeno V uradu za najdene predmete, na poveljstvu mestnih redarjev, hranijo, na razpolago zakonitim lastnikom, naslednje predmete: motorno kolo, zložljivo kolo, kolo vrste kros, tri ženska kolesa, moško kolo, dva para naočnikov za vid, dva dežnika, pet denarnic, denarnico z zneskom denarja, majico, nekaj šopov ključev. KD OTON ŽUPANČIČ organizira ARGOŠ 1988 Autorally Vpisujejo: Sara Hoban (tel. 21317 ali 520660), Karlič Kanut (tel. 34730 ali 882403) in Saša Ož-bot (Brasil bar). Turnir konjenikov, ki je kar štiri dni privabljal na posebno urejen prostor na goriškem letališču, je mimo. Od četrtka do nedelje je tam bilo kar precej konjenikov, šlo je za najbolj znana imena iz italijanskega tekmovalnega sveta. Velika pa je bila tudi udeležba publike. Ne le takrat ko so bila na sporedu tekmovanja, marveč tudi takrat ko smo lahko gledali obrobne prireditve: modni defile, tekmovanje in razstavo slikarjev, razstavo fotografov, nastope gojencev vojaške konjeniške šole in podobno. Skratka, letališče na Tržaški cesti je nekaj dni privabljajo veliko ljudi iz Gorice in od drugod. V našem primeru pa ni šlo le za navadno športno oziroma rekreacijsko prireditev, za katero sta bila pobudnik Mehanizirana brigada Gorizia in Goriška občinska uprava. Pisali smo že, da je večji oddelek vojakov nekaj mesecev čistil in urejeval dolga leta zapuščen prostor na goriškem letališču. Vsak obiskovalec prireditvenega prostora se je lahko prepričal, da so vojaki naredili ogromno dela. Ko bi se tega dela lotila kaka krajevna uprava, bi jo to stalo več stotin milijonov lir. Delo je dokaz, da vojska včasih lahko naredi tudi kaj drugega od običajnih vojaških vadb. V marsikateri državi vojska to dokazuje, še zlasti v mirnem času. Pri nas je bilo to dokazano v času potresa, ko so se vojaki aktivno vključili v pomoč in prvo obnovo. Na drugi strani meje smo večkrat videli jugoslovanske vojake, kako so gradili vodovode ali ceste, ki so služile civilnemu prebivalstvu. Gorica je s tem nekajmesečnim delom vojakov pridobila lep prireditveni prostor. Marsikaj na njem bo treba še urediti. Sedaj pa bi bilo prav, da se ta prostor ohrani, da ne bo tam spet zrasel plevel. Brez dvoma bo prostor služil tako vojakom kot civilistom za rekreacijo. Na 9. srečanju učencev v Ronkah in o drugih prireditvah Veselo slovo učencev od šolskega leta Za učence in dijake, ki jih v prihodnjih dneh in tednih ne čakajo izpitne Preiskušnje, se je šolsko leto včeraj zaključilo. Kot je v navadi, so pred od-n°dom na počitnice po skoraj vseh na-Slh osnovnih šolah pripravili zaključ-n® prireditve in razstave likovnih izdelkov. Nekaj takih prireditev je bilo 6 ob koncu prejšnjega tedna, druge s° bile na vrsti v nedeljo in včeraj, "usebno bogato in številno glede na ueležbo je bilo 9. srečanje učencev v °nkah, ki ga je v nedeljo dopoldne Priredila Posvetovalna komisija za Prašanja slovenske manjšine pri Jav-em večnamenskem kulturnem središ-šk V ^on*ial1- V prijetnem okolju ron-ij,e9a Parka Excelsior se je zbralo ve-Ce 0 število staršev in drugih Sloven-naV V za katere je ta vsakolet- Sr * Prireditev ena od priložnosti za Idenbt^ V znameniu sv°je slovenske nicVaPč2dravnem nagovoru je predsed-zad ^dmisije Aleksandra Devetak z dniihV?^Stvom ugotovila, da je v žarih mnogo priložnosti, na kate- skur»SC* TSl°venci na Tržiškem lahko Q0iPaP Letos poteka 10 let od vstopa vex erdol:,ske občine v Konzorcij za dstan*111?118^0 središče, nakar je bila vPraš°V- na Komisija za slovenska v°sH a^a' "^° j®' °b povečani občutlji-Lraiih ° s'ovenske prisotnosti v teh Preko do prebujenja, ki je šoie , ° , ovitve slovenske osnovne tako va k° tudi odrasle. Že leta se Vensk f i ° Prireditve ob dnevu slo-e kulture, pevske revije, literar- na srečanja, fotografske razstave in druga kulturna srečanja, v pozitivnem obračunu pa sta tudi slovenski prevod Ustave in slovenski prisotnosti posvečena dvojna številka revije II territo-rio. Prav v letošnji sezoni pa se je slovenska prisotnost v Laškem okrepila z ustanovitvijo kulturnega društva Jadro. Pred nastopi malčkov in učencev sta pozdravila še ronski in doberdob-ski odbornik za kulturo Luciano So-ranzio ter Karlo Černič. Černič, ki je bil v prvih letih predsednik Slovenske komisije, je med drugim z veseljem ugotovil, da je vloženi trud obrodil sa- dove, ki celo presegajo začetna pričakovanja, saj je bilo pred desetimi leti težko misliti na tak razvoj. Sledil je bogat spored, ki se je pričel z zabavnim nastopom učencev slovenske osnovne šole v Romjanu. Sledili so malčki tamkajšnjega vrtca z nekaj pesmicami, nato učenci šole Prežihov Voranc v Doberdobu z branjem odlomkov raziskave o domačem kraju. Za kakovostno obogatitev prireditve sta poskrbeli folklorna skupina ŠD Mladina iz Križa ter osnovnošolska folklorna skupina ravnateljstva Devin-Nabrežina, ki sta se s prijetno izvedbo plesnih točk znali prikupiti občinstvu. Kot rečeno so se v teh dneh odvijale zaključne prireditve po skoraj vseh naših šolah. S prijetnimi kulturnimi točkami in likovnimi izdelki so se že prejšnji teden predstavili staršem učenci šol Alojza Gradnika v Števerja-nu in Franceta Bevka v Ul. Vittorio Veneto v Gorici. Z njihovih zaključnih prireditev sta priobčena posnetka. Prav tako je bila ob koncu prejšnjega tedna, v soboto, zaključna šolska prireditev v Jamljah, v nedeljo pa so se učenci sovodenjske šole Petra Butko-viča - Domna poslovili od šolskega leta z razstavo risbic in drugih likovnih izdelkov. Razstave likovnih izdelkov so bile letos še posebno bogate. V šoli Otona Župančiča v Ul. Brolo so tako včeraj predstavili prave keramične izdelke, ki so jih pod spretnim vodstvom učitelja za likovne dejavnosti oblikovali učenci. Ob razstavi so učenci pripravili tudi vesel pevsko-glasebni nastop. Podobno je bilo tudi na šoli v Pevmi in Rupi, kjer sta bili sklepni šolski prireditvi včeraj dopoldne, medtem ko so učenci štandreške osnovne šole Frana Erjavca poskrbeli za razstavo risb in ročnih del, ki je v šolskih prostorih na ogled vsak dan do sobote, v dopoldanskih urah. Zaključil se je ciklus Trieste prima združenja Chromas Tudi Trst se aktivno vključuje v sodobne tokove resne glasbe Chromas - združenje za sodobno glasbo iz Trsta je pod pokroviteljstvom Občine Trst in s prispevki Dežele Furlanije-Julijske krajine, Skupnosti Alpe-Adria, Pokrajine Trst in Glasbene nagrade Citta di Trieste, organizirala šest koncertov z naslovom Trieste prima, ki so potekali v evangeličanski cerkvi v Trstu od 19. maja do 6. junija. O nastopu Tria Lorenz, ki je odprl ciklus koncertov sodobne glasbe s skladbami slovenskih sodobnih glasbenih ustvarjalcev Srebotnjaka, Šibila in Lebiča ter o vrhunskem nastopu angleškega čelista (po rodu iz Cy-lona) Rohana De Sarama smo v našem časopisu že poročali. Tema dvema koncertoma je sledil »video koncert« — združitev glasbene in video likovne umetnosti. Edvard Zajc (deluje na univerzi Syracuse v New Yorku) je prenesel zvočne glasbene podobe preko računalnika v vizu-elno podobo spreminjajočih se geometrijskih likov, ki so s spreminjanjem odnosov in barve vzbujali v nas čustvene pretrese in doživetja, podobna zvočni sliki glasbe. Video koncert je zaradi vizuelnega dojemanja približal sodobno glasbo širšemu krogu poslušalcev, predstavlja pa tudi združevanje umetnosti, oziroma vizualizacijo glasbe (ta koncert je bil z izjemo ostalih v avditoriju deželnega sedeža RAI). Za poslušalce bo stal nepozaben nastop pianista Carlosa Rogueja Alsina iz Buenos Airesa, ki je nastopil 26. maja z deli Stockhausna, Grosskopfa, Berija, Amyja, Schonberga in z eno lastno skladbo. Alsina je pianistični virtuoz z izrednim tenkočutnim odnosom do sodobnega glasbenega ustvarjanja in do zdaj že zgodovinske avantgarde. 2. junija je koncertiral v evangeličanski cerkvi duo Wallisch-Keusehnig (violončelo-klavir) iz Avstrije. Uigrani par je z vrhunskim komornim muziciranjem predstavil najnovejše stvaritve za čelo in klavir oziroma za čelo solo. Zadnji koncert Trieste prima (6. junija) pa je bil posvečen klavirski glasbi sodobnih tržaških skladateljev. Vse skladbe, ki so jih napisali Claudio Bilucaglia, Aldo Michelini, Daniele Zanettovich, Guido Pipolo, Marcello Sofianopulo in Mario Bugamelli, so bile na koncertu prvič izvedene (pogrešali smo skladbe še nekaterih tržaških živečih skladateljev). Predstavili so jih mladi pianisti Antonella Costantini (diplomirala na konservatoriju Tartini v Trstu), Giorgio Morozzi (diplomiral na konservatoriju Cherubini v Firenzah), Piero Maranzana (diplomiral na konservatoriju Tartini v Trstu), Flavia Brunetto (diplomirala na konservatoriju Tomadini v Vidmu) in Aleksander Rojc (diplomiral v Trstu). Prav ta koncert je bil za poslušalce posebno zanimiv, ker je pokazal, kje je in kaj pomeni Trst v produktivni in reproduktivni sedanji živi glasbeni ustvarjalnosti. Pri nekaterih skladateljih smo doživeli izvirnost, pri drugih pa so bila iskanja v drugačnem izrazu klavirske glasbe manj uspešna (kar pa je tudi nujnost in značilnost vsakega stilnega obdobja umetnosti — vse ni vedno dobro ali najboljše). Tudi bogata ustvarjalna fantazija ostane včasih sama sebi namen brez sporočila in ne rodi zaželj enega sadu. Biti sodoben zaradi sodobnosti in ne zaradi notranje nuje po utelešenju sebe v prav določeni glasbeni obliki in zvočnem prostoru je nesmisel glasbeno-umetniške ustvarjalnosti. Pri nekaterih skladateljih pa smo čutili »preveliko in prepodrobno poznavanje« skladateljev iz zgodovine avantgarde. Klavirska igra mladih pianistov je pokazala visoko tehnično pripravljenost in izurjenost, interpretacije pa večjo ali manjšo glasbeno in splošno razgledanost, ki sta smernici v prodiranju in odkrivanju zakonitosti v sodobnem zvočnem glasbenem svetu. Zato so se tudi interpretacije razlikovale v moči umetniškega sporočila. Sicer pa so koncerti Trieste prima in še posebno zadnji pokazali, da se je tudi Trst aktivno vključil v sodobne glasbene tokove. MIRKO SLOSAR Mariborsko kulturno pismo Dve uspešnici v Mariboru: musical in Gavranova drama »Nedvomno zelo zahtevna odrska naloga, vredna treznega scenskega in režijskega razmisleka, ki se je na odru mariborske Opere bogato obrestoval,« je kritik Bogdan Učakar zapisal ob premieri Človeka iz Manche, musicala Dalea Wassermana in Mitcha Leigha. Zelo pohvalno so se o vseh segmentih uprizoritve izrazili tudi drugi glasbeni strokovnjaki, za posebno odkritje pa velja pevka Alenka Pinterič v dvojni vlogi Aldonse in Dulcineje. Kot namiguje že naslov, je Dale VVasserman motiv za musical našel pri Cervantesu oziroma njegovem vitezu žalostne postave; znani motivi, podprti z okusno in učinkovito glasbo, so našli zelo dober odmev tudi pri publiki, še posebno, ker so mušicah redek gost naših opernih odrov. Omenimo še to, da je znani mariborski pevec Emil Baronik z vlogama Cervantesa in Don Ouijota proslavil 25 let umetniškega dela. Slovensko narodno gledališče je v teh dneh ponudilo publiki še eno lepo doživetje: dolgo pričakovana Noč bogov Mira Gavrana je končno doživela uprizoritev. S tem avtorjem smo se srečali že v eni prejšnjih sezon, ko so na malem odru igrali Kreotovo Antigono. Zelo uspela predstava na žalost ni doživela jugoslovanskega odmeva, zato upamo, da bo imela več občinstva najnovejša uprizoritev, delo istega režiserja Marjana Bevka. Dogajanje Noči bogov je strnjeno v nekaj poznih nočnih ur na dvoru Ludvika XIV. S komediografom Molierom in dvornim norcem se sončni kralj vrne z zabave in pijančevanje se nadaljuje v prijetnem, razpuščenem vzdušju. To je ekspozicija za dramo, ki se začne odvijati v trenutku, ko kralj od svojih prijateljev zahteva, da odigrata igro, ki govori o njem in s katero zabavata ljudi na privatnih zabavah. Govori o kraljevi strasti do neke igralke, ki pa je raje šla v smrt kot da bi ustregla pohotnim željam svojega vladarja. Molierovo življenje je v nevarnosti, zaveda se, da mu vladar ne bo odpustil burke, uprizorjene zaradi bolečine ob izgubi osebe, ki jo je sam na tihem ljubil. Vendar se dogodi neverjetno: kralj Molieru podari življenje. Predah, kakršnega poznamo iz grške tragedije, pa še poveča končni učinek groze, kajti Moliere je na koncu vendar obsojen na smrt. Obsodi ga norec, pravi vladar ob nemočnem in infantilnem kralju. Jonas Žnidaršič kot kralj, Peter Ternovšek v vlogi Moliera in Vlado Novak kot norec so svoje vloge imenitno uglasili; dramaturgija in režija sta smiselno podčrtali osnovne teme, natančno izrisali karakterje in valovanje dramske napetosti, s spremembo vlog pri igri v igri pa je ta dobila še posebno poanto in ostrino. Noč bogov lahko zato štejemo med najbolj uspele uprizoritve letošnje sezone v mariborski Drami. HELENA GRANDOVEC V soboto bosta nastopila Max Roach in Gilberto Gil revije Kvalitetni jazz na festivalu v Ljubljani Primorska srečanja 82/83 Med glasbenimi dogodki v Ljubljani zavzema vsakoletni Festival jazza prav gotovo posebno mesto. Iz dobro znanih razlogov je tudi gostovanj glasbenih skupin drugih zvrsti v Ljubljani čedalje manj, zato je vsakoletno srečanje priznanih izvajalcev črnske glasbe toliko bolj zanimivo. Letošnji festival je devetindvajseti po vrsti, potekal pa bo v organizaciji Cankarjevega doma. Trajal bo kar šest dni: začel se je sinoči, zaključil pa se bo 18. junija. Prvi štirje dnevi bodo namenjeni »uvajanju« v festivalsko atmosfero, in sicer s predvajanji filmov o jazzu iz zbirke Davida Cher-toka. Isti avtor je bogato zbirko dokumentarnih filmov o velikanih jazza z velikim uspehom predstavil že lansko leto. Večeri bodo zanimivi predvsem v Jazz klubu Palma, ki bodo trajali pozno v noč, predvajali pa bodo seveda jazz. V veliki dvorani Cankarjevega doma bo jutri prvi koncert, tako imenovani »večer jazz pianistov«. Nastopila bosta dva domača izvajalca Dejan Pečenko in Silvo Štingl ter dva gosta, Leonid Ptaško, mladi pianist iz Sovjetske zveze in Joanne Brache-en iz ZDA, ki bo imela edini letošnji solo nastop v Evropi prav v Ljubljani. V četrtek, 16. junija, bo v Cankarjevem domu na sporedu film z lanskega koncerta Milesa Davisa v Mun-chnu. Zatem se bo dogajanje preselilo v tradicionalne Križanke in sicer na nastop Cassandre Wilson, mlade ne-wyorške pevke, ki bo nastopila s svojim triom. Cassandra Wilson je glasbeno dokaj blizu pevki Abbey Lincoln, gostji lanskega festivala, saj priznava, da se je razvijala pod njenim vplivom tako glede komponiranja glasbe kot tudi načina petja. V drugem delu bo nastopil James Newton Quartet, zasedba, ki je zanimiva predvsem zaradi flavte kot manj pogostega instrumenta v jazzovskih zasebah, ki jo igra vodja Newton. V petek bo s skupino Tailgater's Tales nastopil Craig Harris, 32-letni trombonist, ki ima za seboj že dokaj dolgo kariero, saj je po končanem študiju deloval z mnogimi danes že legendarnimi glasbeniki. Igral je v Sun Ra Orchestru, z bariton saksofonistom Patom Patrickom ter v kvintetu Ab-dullaha Ibrahima, pojavil pa se je tudi v filmu Cotton Club F. F. Coppole kot eden izmed glasbenikov v orkestru Duka Elingtona. Sledil bo nastop Eddie Palmieri Orchestra z enajstčlansko zasedbo in pianistom Palmierijem v glavni vlogi. Eddie Palmieri je po rodu Portoričan, rojen pa na Manhattnu, kar se jasno odraža v njegovi glasbi: pianist Palmieri je namreč danes eden izmed najbolj znanih izvajalcev salse, latinske glasbene zvrsti, ki jo je Severna Amerika v veliki meri spoznala in sprejela po Palmierijevi zaslugi. Zaslovel je leta 1976, ko je izšel njegov antološki album The Sun of Latin Musič, od takrat pa se je uvrstil med najboljše jazzovske pianiste. Tako bomo po lanskoletnem nastopu McCoya Ty- Max Roach nerja v Križankah spet slišali izjemnega klavirskega jazzista. V soboto bosta nastopili glavni zvezdi festivala: legendarni bobnar Max Roach in Gilberto Gil. Za prvega trdijo, da je najboljši bobnar vseh časov, hkrati pa seveda tudi odličen komponist. Napisal je vrsto del za soliste in skupine, sodeloval je z veliki- Craig Harris mi orkestri, kot je npr. The Boston Pops, pisal pa je tudi glasbo za gledališče. Leta 1985 je izdal album Histo-ric Concerts s Cecilom Taylorjem, za katerega je dobil vrsto nagrad. Seveda velja tudi za inovatorja na tolkalih. Danes o latinski glasbi ni mogoče govoriti, ne da bi omenili Gilberta Gila, ki je že celo desetletje vodilna zvezda brazilske glasbe. Njegove skladbe odlikuje splet elementov, od tradicionalne glasbe do jazza, s primesmi afriške, ameriške in britanske glasbe. V šestdesetih letih je predvsem igral bosa novo in tradicionalne brazilske ritme, potem pa se je priključil glasbenikom Gaetana Velosa v gibanju, imenovanem »tropikalia«, polnem rokovskih in brazilskih ritmov. Nekatere pesmi so imele izrazito politično noto, zato je bil Gil 1969. leta aretiran in je emigriral v Veliko Britanijo. Tam je spoznal Hendrixa, Rolling Stonese in druge vodilne glasbenike tistega obdobja. Ko se je vrnil v Brazilijo, je začel samostojno kariero, ki še vedno uspešno traja. Če povzamemo napovedani program letošnjega Festivala jazza, je seveda mogoče reči, da bo zanimiv predvsem s stališča visoke glasbene kakovosti in raznolikosti. Videti in slišati bo mogoče nekaj izvrstnih in "danes že legendarnih jazzovskih osebnosti, hkrati pa se bomo srečali z originalno, zelo priljubljeno latinsko glasbo, ki bo najbrž vsaj za kratek čas marsikateremu poslušalcu dvignila upadlo razpoloženje. STANE MAŽGON Novogoriška revija Primorska srečanja objavlja v svoji zadnji dvojni številki 82/83 na uvodnem mestu intervju z Ivico Kavčič, predsednico Skupščine občine Idrija o njenih delegatskih nalogah na nedavni konferenci ZKJ. Besede in dejanja je naslov prispevka predsednika Kulturne skupnosti SRS Sergija Pelhana. Lucija Čok piše o enoti pedagoške akademije v Kopru. Bogo Grafenauer odgovarja na vprašanja o izvoru slovenskih prednikov; med primorskimi strokovnjaki sta predstavljena bizantolog Jadran Fer-luga in sodnik Joško Humar. Nives Marvin je napisala članek ob 80-letnici Lojzeta Spacala, Joško Vetrih pa o Milku Bambiču. Med Zapiski piše Pavle Merku o izvoru imen Tomaj in Vojščica; med Recenzijami pa Gino Brazzoduro o knjigi Alesandra Damianija In zasijal jim je mesec in o delu Ferruccia Fblkla Povest o 5744. Dopolnilo V članku o uspehu pevskega zbora Obala, objavljenem 10. junija, je prišlo do neljube napake: Mirko Slosar ni »med drugim "krivec"« za združitev zbora Primorec-Tabor, pač pa »med "krivci"« te združitve. Leteči junak Jerryja Siegla in Joeja Shusterja je zagledal luč sveta 12. junija 1938 Superman se je pred dnevi srečal z Abrahamom Če bi resnično živel, bi se preteklo nedeljo srečal z Abrahamom. 12. junija pred petdesetimi leti je namreč iz prve številke stripa Action comics s svojim rdečim ogrinjalom poletel med ameriško mladino Superman, junak vseh junakov, pol robot in pol človek, ki je v petih desetletjih s stripi, risankami, televizijskimi nadaljevankami in filmi »osvojil« ne le Ameriko, pač pa ves svet. Nič čudnega, če so njegov zlati jubilej v Združenih državah bogato proslavili: washingtonski National Museum of American History mu je posvetil antološko razstavo, na kateri so na ogled njegovi modri in rdeči kostumi, stari stripi, scenografije televizijskih filmov o Supermanu in risank. Založnik Octavia je izdal zbornik Superman at fifty, v katerem so se o »junaku našega časa« (kot bi rekel Lermontov) razpisali psihologi, teologi, likovni kritiki. V New Yorku so gradbeni kompleks Puck spremenili v Metropolis, imaginarno mesto, v katerem je živel reporter Clark Kent, za katerim se je »skrival« Superman; v Clevelandu so odkrili kip junaku in odprli njegov permanentni muzej. Vse to dokazuje, da Superman — vsaj za Američane — ni »navadni smrtnik«. Naš jubilant se je porodil iz domišljije dveh židovskih mladeničev iz Člevelanda: Jerryja Siegla in Joea Shustra. Siegel je začel že leta 1934 pisati zgodbe o mladeniču, ki je prispel na Zemljo s planeta Kryptona, tik preden je ta planet eksplodiral. Shus- ter je dal tem zgodbam likovno podobo. Štiri leta sta mladeniča zaman iskala založnika, ki bi objavil dogodivščine junaka z nadčloveškimi lastnostmi. Junija 1938. leta se jima je želja vendarle uresničila in uspeh je bil takojšen: 200 tisoč izvodov stripa je kmalu pošlo. Publikacija je nato skokovito zvišala naklado na skoraj milijona izvodov. Superman je postal v kratkem eden od ljubljencev ne le mladine, pač pa tudi odraslih. Vzrokov za tolikšen uspeh je menda več. Superman je bil nepremagljiv (čudežna »sovražna« rudnina kryptonit ga je konec koncev lahko le omamila), kar se je ujemalo s takratnimi »ameriškimi sanjami« o močni in trdni Ameriki. Bil je branitelj dobrega in zatiralec vsega slabega in zla in v tej luči je vsaj za Američane nekako »poosebljal« Ameriko samo. Letel je z nadzvočno hitrostjo, s svojimi rentgenskimi žarki je »prebadal« gorovja, dvigoval je nebotičnike, bil je skratka napovedovalec tistega prihajajočega obdobja tehnike, ki bo človeka ponesla na Luno, a ga tudi »čedalje bolj izkoreninjala in ga trgala od zemlje«, da povemo s Heideggrom. Kot Stevensonov doktor Jekyll in mister Hyde pa je imel tudi Superman svoj drugi obraz. Bil je človek, umirjeni reporter Clark Kent, z vsemi človeškimi lastnostmi (najbolje jih prikaže ljubezen do kolegice, novinarke Lois Lane). Prav zaradi tega je bil Filmski Superman Christopher Reeve morda še bližji ljudem, ki so strastno prebirali njegove zgodbe: bil je »nadčlovek«, obenem pa tudi zelo človeški. Njegova avtorja Siegel in Shuster sta večkrat zanikala, da sta se za Su-permana zgledovala pri Nietzschejevem Ubermenschu. Nasprotno, priznala sta, da sta za junaka dobila navdih v eni od komedij Georgea Bernarda Shawa. Očeta Supermana sta bila kmalu ob svoje »očetovstvo«. Komaj je njun »otrok« zaslovel, so jima velike ameriške korporacije prisilno odvzele avtorske pravice, in šele mnogo le1 pozneje sta lahko na račun svojega mladostnega ustvarjalnega dela prejela pokojnino (20.000 dolarjev letno). Teh 24 milijonov lir, kolikor bi sedaj znašala ta pokojnina, je bilo kaj skromno plačilo, če ga primerjamo z zaslužki, ki jih je prinesel Supermaij velikim korporacijam. Slabi dve le}} po izidu prvega stripa je dobil leteči junak že svoje mesto v radijskih pr°' gramih; leto kasneje si je utrl pot v risanke. Leta 1954 se je začela njegova prva televizijska nadaljevanka. Z in16] nom Nembo Kid se je čez leto dni za' čela njegova italijanska avantura. Sredi šestdesetih let je postal broadway' ski zvezdnik: Je ptič? Je letalo? Ner 1;( Superman, je bil naslov »njegovega^ musicala. In že smo pri filmski sagi' ^ kateri je letečega junaka poosebi) igralec Christopher Reeve. V petdesetih letih, odkar je Sup®ro man zagledal luč sveta, se je cnno9 stvari, ki sta jih Siegel in ShusU predvidela v prvih stripih, tudi ure?L,0 čilo. Človek je začel leteti (spomnm* se le na Američana, ki je ob °^Prie. olimpijskih iger v Los Angelesu Prl.j0 tel na olimpijski stadion), s pom0 .J0, letal je poletel z nadzvočno hitros M svoje stroje je poslal na druge plan?„o z najrazličnejšimi odkritji se VCT t(r bolj približuje letečemu junaku. ^se. časno pa ostaja še vedno človek, z mi dobrimi in slabimi lastnostmi-raj tako kot Superman... . *. evropsko nogometno prvenstvo 1988 Drevi Italija - Španija: favorita ni ^ FRANKFURT — Italijanska državna reprezentanca se friLfi'V'4 vedro pripravlja na AlBkSr odločilni^ boj proti ■ r ♦•« odlični Španiji, ki trenutno vodi na lestvici A skupine, iMr saj je na prvi tek- ” mi premagala Dan- sko, Italija pa je "le" izenačila z ZRN. ' Azzurri" se prav dobro zavedajo, da so proti Nemcem izgubili veliko priložnost, vendar pa se tudi zavedajo svoje moči. Trener Vicini je seveda potrdil ekipo, ki je tako dobro zaigrala proti prvim favoritom prvenstva, vendar pa ima De Napoli nekaj težav z gležnjem, tako da ga bo morda (vendar je malo verjetno) nadomestil De Agostini. Tudi španski trener Munoz, kateremu se igralci odkrito upirajo, je potrdil ekipo, ki je zmagala v prvem kolu. Edini problem je Camacho, ki je sicer lažje poškodovan. Tekmo bo sodil Nedeljska izida tekem evropskega prvenstva sta bila prav gotovo prvovrstni presenečenji. Verjetno si ni nihče predstavljal, da bo "mala" Irska premagala "velikana" Anglijo, pa tudi nihče ni več verjel v dejansko moč sovjetske reprezentance, ki je vedno grozila, da bo "eksplodirala", v ključnem trenutku pa vedno razočarala. Na popoldanski tekmi so varovanci Jacka Charltona prvič po 39 letih odpravili močnega soseda, ki so res imeli še precej smole, saj so si zapravili vsaj štiri stoodstotne priložnosti, predvsem pa so bili preveč ošabni in samozavestni v svoji igri, to pa se jim je še kako maščevalo. Anglija si je s tem porazom skoraj kompromitirala možnost uvrstitve v finalni del, saj mora sedaj v preostalih dveh tekmah proti Sovjetski zvezi in Nizozemski nujno zmagati, to pa nikakor ne bo lah- Šved Fredriksson, v neposrednem prenosu pa jo bodo ob 20.15 predvajali po RAI 1, TV Koper in TV Montecarlo. Postavi sta sledeči: ITALIJA: Zenga, Bergomi, Maldini, Baresi, Ferri, Ancelotti, Donadoni, De ko, posebno če pomislimo na igro, ki jo je v nedeljo predvajala. Sovjetska zveza je premagala Nizozemsko, za katero so napovedovali, da začenja dolgoletni uspešen ciklus, povsem zasluženo. Vendar pa tega ni storila po zaslugi napovedane "nove" igre, ki so jo "iznašli" v "nogometnih laboratorijih" v Kijevu, temveč s tipično "italijansko" igro, ki temelji na obrambi in na protinapadih. Nizozemska je tudi tokrat potrdila, da ima celo vrsto zelo dobrih posameznikov, med katerimi je tudi tokrat prednjačil Ruud Gullit, vendar pa so v ključnih trenutkih nizozemski napadalci preveč grešili, pa tudi vratar Dasa-jev je dokazal, da spada med najboljše na svetu. V nizozemskem taboru so že začele prve polemike, ki pa so povsem preuranjene, saj se ta ekipa še vedno lahko uvrsti v finalne boje. Napoli (De Agostini), Vialli, Giannini, Mancini. ŠPANIJA: Zubizarreta, Tomas, An-drinua, Sanchis, Camacho (Soler), Mic-hel, Gallego, Victor, Gordillo, Butra-gueno, Bakero. FRANKFURT — De Napoli je že skoraj popolnoma saniral poškodbo, ki jo je utrpel na tekmi proti ZRN. Takšno je mnenje zdravnika Vecchieta, pa tudi zveznega selektorja Vicinija, ki svoje igralce pripravlja na nocojšnji spopad s Španijo. »Igrali bomo, kot znamo, nobenih posebnih taktik nismo pripravili za dvoboj s Španijo,« pravi Vicini, ki sicer dodaja: »da predstavlja dejstvo, da bo ZRN odigrala drugo tekmo četrtfinala tri ure pred Italijo, prednost.« Upajmo, da se bo srečanje končalo z remijem, če pa bi zmagala Danska, bi bilo to za nas pomembno darilo, toda kvalifikacija je odvisna predvsem od nas samih.« Tržačan Cesare Maldini je tudi mnenja, da bodo morali »azzurri« napeti vse sile na tekmi s Španijo. »Marsikaj bo odvisno od kritja najnevarnejših španskih igralcev Gordilla, Michela in Butragena. ZRN odločno na zmago GELSENKIRCHEN — Zahodna Nemčija si bo skušala na drevišnji tekmi ob 17.15 (neposredno po RAI 2, TV Koper, TV Montecarlo) zagotoviti uvrstitev v končno fazo turnirja. To lahko stori le z zmago proti sicer solidni Danski, ki je še vedno razočarana nad izidom tekme s Španijo, ki jo je izgubila le z zadetkom Butraguena iz nedovoljenega položaja. Trener Pi-ontek je napovedal taktične novosti, Beckenbauer pa bo nadomestil Ber-tholda z Rolffom. ZRN: Immel, Brehme, Buchwald, Herget, Kobler, Rolff, Littbarski, Mat-thaiis, Vbller, Thon, Klinsmann. DANSKA: Schmeichel, Heintza, Bušk, M. Olsen, Nielsen, L. Olsen, Ber-green, Lerby, Povlsen, Laudrup, Elkja-er. Na sliki: trener Vicini med včerajšnjim treningom prijateljsko nagovarja Viallija. Zelo verjetno bo za Michela skrbel moj sin Paolo, ki je to nalogo dobro opravil pred mesecem na prijateljski tekmi med Milanom in madridskim Realom.« O možni taktiki proti Špancem pa se je najdlje razgovoril Carlo Ancelotti. »Težava je v tem, da imamo podobno igro. Tudi Španci razpolagajo namreč z dobro, dokaj zaprto obrambo, z dvema stranskima branilcema, ki skrbita za kritje, in s čistilcem. Sredina polja igra v coni, kjer izstopata Gordillo in predvsem Michel, ki je verjetno najboljši evropski vezni igralec. V napadu pa imajo zelo mobilno dvojico Bachero in Butra-geno.« Španija, ki je na tekmi z Dansko presenetila z dobro igro, namerava v celoti potrditi enajsterico, ki je nastopila pred dnevi. Tako je namreč mnenje trenerja Munoza. SAŠA RUDOLF Nedeljski tekmi Gullit je bil za Kidjatulina nerešljiva uganka... Anglija - Irska 0:1 (0:1) ANGLIJA: Shilton, Stevens, Sansom, Webb (v 60. min. Hoddle), Wright, Adams, Robson, Waddle, Beardsley (v 82. min. Hateley), Lineker, Barnes. IRSKA: Bonner, Morris, Hughton, McCarthy, Moran, Whelan, McGrath, Houghton, Aldridge, Stapdeton (v 64. min. Ouinn), Calvin (v 76. min. Sheedy). Nizozemska - SZ 0:1 (0:0) NIZOZEMSKA: Van Breukelen, Van Tiggelen, Van Aerle, Koeman, Rijka-ard, Muhren, Van't Schip, Wouters, Bosman, Gullit, Vanenburg (v 57. min. Van Basten). SOVJETSKA ZVEZA: Dasajev, Be-sonov, Demjanenko, Kuznetov, Kidja-tulin, Mihaličenko, Rats, Litovčenko, Protasov, Zavarov (v 89. min. Sulak-vlidze), Belanov (v 80. min. Alejkinov). SKUPINA B DOSEDANJA IZIDA Irska - Anglija 1:0 Nizozemska - SZ 0:1 LESTVICA Irska 110 0 1:0 2 SZ 1 1 0 0 1:0 2 Nizozemska 10 0 1 0:1 0 Anglija 10 0 1 0:1 0 PRIHODNJA SREČANJA Anglija - Nizozemska (15. 6.); Irska - SZ (15. 6.); Anglija - SZ (18. 6.); Irska - Nizozemska (18. 6.). Presenečenji pa taki... »Igrali bomo, kot znamo« Kolesarstvo: etapna dirka po Italiji Prvo ameriško slavje A vtomobilizem: VN Kanade Premoč McLarnovih pilotov očitna MONTREAL — McLarnova pilota Ayrton Senna in Alain Prost sta tudi na nedeljski dirki formule 1 za VN Kanade Potrdila svojo premoč. Tokrat je bil prvi brazilski pilot, vodilni na skupni lestvici SP pa drugi. Medtem ko sta Ferrarijeva avtomobila tokrat odpovedala (Berger in Alboreto sta namreč odstopila) je ugodno presenetil Boutsen na benettonu. Vrstni red: 1. Senna (mclaren); 2. Prost (mclaren); 3. Boutsen (benetton); 4. Piguet (lotus); 5. Capelli (march); 6. Palmer (tyr-rell); 7. Warwick (arrows); 8. Targuini (coloni); 9. De Cesaris (rial); 10. Alliot (lola). Lestvica za SP: 1. Prost 39: 2. Senna 24; 3- Berger 18: 4. Piguet 11; 5. Alboreto 9; 6. Warwick 8; 7. Boutsen 7; 8. Palmer 3; 9. Capelli 2. Prihodnja dirka za SP formule 1 bo v nedeljo, 19. t. m., v Detroitu za VN ZDA. Motociklizem: Lavvson zmagal na VN Avstrije SALZBURG — Na najzanimivejši vožnji do 500 ccm za VN Avstrije v Salzbur-9U je zmagal Američan Eddie Lawson na Vamahi pred Belgijcem De Radiguesom ln rojakom Raineyem. Lavvson tudi vodi na skupni lestvici za SP. Letošnja etapna dirka po Italiji se je končala z zasluženo zmago Američana Andyja Hamsptena, ki je tudi prvi kolesar iz ZDA, ki je kdajkoli osvojil giro. Simpatični ameriški kolesar je sicer na nedeljski sklepni etapi na kronometer osvojil sedmo mesto, kar pa mu je bilo več ko dovolj, da obrži prvo mesto na skupni lestvici. V nedeljo sta bili dve poletapi. Na prvi je V sprintu zmagal Švicar Urs Freu-ler pred Italijanom Alessiom Di Bascom. V drugi poletapi pa je bil zanesljivo najboljši Poljak Lech Piasecki, Švicar Zimmermann pa je v teku te etape padel in si tako zapravil končno drugo mesto na lestvici. Vrstni red 1. poletape (Jesolo - Vit-torio Venetu, 73 km): 1. Freuler (Švi.) 1.52T8" s poprečno hitrostjo 39,003 km na uro; 2. Di Basco (It.); 3. Cueva (Šp.); 4. Popp (Av.); 5. Buttoia (It.) itd. Vrstni red 2. poletape na kronometer (Vittorio Venelo, 43 km): 1. Piasecki (Polj.) 53'49" s poprečno hitrostjo 47,941 km na uro; 2. yanderaerden (Bel.) po 47"; 3. Rominger (Švi.) po 1'01"; 4. Visentini (It.) po 1'02"; 5. Breukink (Niz.) po T41"; 6. Pagnin (It.) po T51"; 7. Hampsten (ZDA) po 2'04". Končna lestvica: 1. Hampsten (ZDA) 97.18'56" s poprečno hitrostjo 36,788 km na uro; 2. Breukink (Niz.) po 1'43"; 3. Zimmermann (Svi.) po 2'45"; 4. Giupponi (It.) po 6'56"; 5. Chioccioli (It.) po 13'2'"; 6. Giovannetti (It.) po 15'20"; 7. Delgado (Šp.) po 17'02"; 8. Winnen (Niz.) po 18T4"; 9. Tomasini (It.) po 27,01"; 10. Vandelli (It.) po 27'02". Amaterski giro: slavje Sovjetov Sovjetski kolesarji so dosegli pravo zmagoslavje na amaterskem giru. Zmagal je namreč Dimitrij Koničev pred Vladimirjem Pulnikovom, tretji pa je bil Petr Ugrumov. Zadnjo etapo je osvojil Italijan Ivan Parolin. Danes prva etapa dirke po Švici DUBENDORF (ŠVICA) — Danes bo start etapne dirke po Švici, ki se bo po desetih etapah končala 23. t. m. Ob odsotnosti Američana Hampstena je favorit irski kolesar Sean Kelly. Nogomet: po zadnjem kolu v 1. jugoslovanski ligi Škandal kot pred dvema letoma ... Posebej za Primorski dnevnik ^____FRANCI BOŽIČ____________________ v 'ju9oslovansko nogometno prvenstvo t- ligi se je končalo, toda vprašanje je, dvle razP^et že dokončen. Tako kot pred hik^? letoma, ko se je vmešal predsed-kol Šujber s ponovitvijo zadnjega ška1'^ se tuc^ tokrat utegnilo končati s tpr^Aalom. Sporna je namreč zadnja v Priština - Čelik, v kateri je Čelik in lrek rninutah dosegel tri gole tugj 0:2 prišel do 3:2, to pa je pomenilo kn .Senzacionalni obrat: namesto Čeli-yZPade Sutjeska. ze n, letini so bile med tekmo vse zve-se h ekinjene, kar je že dalo slutiti, da kame z^ocžri0 nekaj neregularnega. TV rnači ^ SO p.° koncu to tudi potrdile, do-UrniknPr^c‘ 80 se v finišu dobesedno rtiotpn1 Zeničanom, da so ti lahko neto 9°ie- Toda Čeliku tudi zadnii Pomagalo, če ne bi Sutjeska v 2vezrf m.lnutr dobila izenačujoči gol s C. ber q°' ” taboru Sutjeske, ki jo vodi tre-Pripomf!0^' so dvojno ogorčeni, veliko iz SoT rmajo na račun sodnika Ausca še bnvne' kr naj bi pomagal C. zvezdi, Takoj! seveda na »režijo« v Prištini. v°dstvPO- tokmr se je sestalo njihovo in zahtevalo izredni seji pred- sedstev NZ Črne gore in NZ Jugoslavije. TV posnetek iz Prištine je tako prepričljiv, da bodo pritožbi Sutjeske verjetno ugodili, sicer pa Nikšičani zatrjujejo, da imajo tudi še drugačne dokaze, da je bila tekma »kupljena«. Zadnje kolo je bilo kar dramatično. Velež in Partizan sta se trudila za zmagi, ki naj bi jima omogočila, da bi še prehitela C. zvezdo na vrhu, toda po Bi-ničevem golu za C. zvezdo v Nikšiču, je bilo vse odločeno. Partizan in Velež bosta igrala v pokalu UEFA, prostor pa bi utegnil dobiti tudi Dinamo, če angleški klubi tudi v tej sezoni ne bodo smeli igrati v evropskih pokalih. Drugoligaši imajo do konca še dve koli. Ljubljanska Olimpija je tokrat priredila pravi podvig, saj je v'gosteh kar s 4:0 premagala Šparto, ki je tako izgubila mesto v 1. B ligi. Vrabac in Ubavič sta bila strelca že v prvem polčasu, v nadaljevanju, ko so Ljubljančani igrali brez izključenega Štoka, pa sta Vrabac in Komočar dosegla še dva zadetka. Olimpija je prikazala izvrstno igro in jo kronala z rekordno zmago v prvenstvu. REZULTATI ZADNJEGA KOLA V I. ZNL: Željezničar - Sloboda 3:3 (0:0), Rije-ka - Sarajevo 2:1 (1:1:), Partizan - Buduč-nost 2:0 (1:0), Dinamo - Vojvodina 5:0 (2:0), Radnički - Velež 3:2 (1:1), Priština -Čelik 2:3 (1:0), Hajduk - Vardar 0:0, Sutjeska - C. zvezda 2:2 (0:0), Osijek - Rad 3:2 (1:0). LESTVICA: C. zvezda 45, Partizan 44, Velež in Dinamo 42, Sloboda 38, Vardar 37, Radnički, Rijeka, Budučnost, Vojvodina 32, Osijek 31, Željezničar, Hajduk, Sarajevo, Rad 30, Čelik, Sutjeska 29, Priština 27. REZULTATI 32. KOLA II. ZNL: Šparta - Integral Olimpija 0:4 (0:2), Novi Sad -Dinamo 1:1 (0:1), Spartak - Šibenik 2:1 (1:1), Proleter - Iskra 2:1 (2:0), Mladost -Rudar 1:1 (0:1), Borac (BL) - GOŠK Jug 2:1 (0:0), Leotar - Borac (T) 8:2 (3:0), Kikin-da - Jedinstvo 5:2 (2:0), Famos - Kabel 4:1 (2:0). LESTVICA: Spartak 46, GOŠK JUg 42, Dinamo 40, Kikinda 38, Šibenik 36, Leotar in Proleter 35, Rudar, Iskra, Šparta 33, Borac (BL), Olimpija 30, Mladost 28, Novi Sad 26, Famos, Kabel, Jedinstvo 24, Borac (T) 17. PRIHODNJE KOLO (19. t. m.): Dinamo - Olimpija, Famos - Šparta, Kabel - Kikinda, Jedinstvo - Leotar, Borac (T) - Borac (BL), GOŠK Jug - Mladost, Rudar -Proleter, Iskra - Spartak, Šibenik - Novi Sad. Nogomet: italijanska B liga Triestina: kaj sedaj? BRESCIA - TRIESTINA 2:0 (2:0) STRELCA: v 22. min. Mileti, v 43. min. Zoratto. BRESCIA: Bordon, Manzo, Occhi-pinti, Mileti, Chiodini, Argentesi, Mariani, Bonometti, lorio (v 80. min. Bo-ninsegna), Zoratto, Branco. TRIESTINA: Gandini, Polonia, Orlando, Dal Pra, Costantini ( v 87. min. Cernecca), Poletto, Bivi, Strappa, Ci-nello (v 46. min. Scaglia), Causio, Pa-pais. Tekma je bila povsem nepotrebna, saj so igralci stopili na igrišče brez prave želje po boju in zmagi. Vsekakor so bili domačini prisebnejši in pravzaprav zasluženo zmagali. Triestina je tako po petih prvenstvih v B ligi izpadla v C-l ligo, kjer je bila 18 sezon (skupno z dvema v D ligi), najbolj pa je zaskrbljujoče dejstvo, da bodo ekipo zapustili trener Ferrari, za katerega se zanima Vene-zia Mestre, po vsej verjetnosti pa tudi Dal Pra, Costantini, Bivi in morda še nekateri drugi. Bodočnost te ekipe je vsekakor negotova, saj se bo tudi vodstvo obnovilo. Tudi predsednik De Riu'bo zapustil potapljajočo se barko (za katero ima sam največ krivde, da se potaplja), tako da se morda celo napoveduje miren turnir v nižji ligi brez posebnih ambicij. Izidi 37. kola: Bari - Barletta 0:0; Bologna - Arezzo 2:2; Brescia - Triestina 2:0; Catanzaro - Atalanta 2:0; Cre-monese - Sambenedettese 0:0; Genoa -Piacenza 2:1; Messina - Lecce 1:1; Parma - Lazio 1:1; Taranto - Padova 1:1; Udinese - Modena 1:0. Lestvica: Bologna 50, Lecce 47; Atalanta in Lazio 45; Catanzaro 44; Cre-monese in Bari 41; Brescia in Parma 38; Padova 37; Udinese 36; Messina 35; Piacenza 33; Sambenedettese in Taranto 32; Genoa, Barletta in Modena 30; Triestina 26; Arezzo 25. Zadnje kolo: Arezzo - Brescia; Atalanta - Messina; Barletta - Bologna; Lazio - Taranto; Lecce - Parma; Modena - Genoa; Padova - Bari; Piacenza -Catanzaro; Sambenedettese - Udinese; Triestina - Cremonese Boks: Kalambay ostaja svetovni prvak RAVENNA — Italijan Patrizio Sum-bu Kalambay je ohranil svetovni naslov srednje težke kategorije (verzija WBA). Gladko je namreč premagal izzivalca Američana Robbieja Simsa. Odbojka: Italija gladko FIRENCE — Italijanska državna reprezentanca je sinoči v povratnem dvoboju premagala Kitajsko z gladkim 3:0 (15:1, 15:6, 15:3) ter si tako izborila pravico do tretje dodatne tekme za udeležbo na olimpiadi v Seulu. Na prvem srečanju je namreč slavila Kitajska s 3:2, tretje odločilno pa bo 17. t. m. v švicarskem mestu Montreuxu. Šah: svetovni pokal BELFORT — Včeraj so v Belfortu •svečano odprli drugi šahovski turnir za svetovni pokal, katerega se bodo med drugimi udeležili tudi Ljubojevič, svetovni prvak Kasparov in bivša svetovna prvaka Spasski in Karpov. Pari današnjega prvega kola so sledeči: Sokolov - Karpov, Jusupov - Kasparov, Nogeiras - Short, Ribli - Ehlvest, Hiib-ner - Beljavski, Timman - Andersson, Speelman - Ljubojevič in Spasski -Hjartarson. Bari - Barletta X Bologna - Arezzo X Brescia - Triestina (l.p.) 1 Brescia - Triestina (k.i.) 1 Catanzaro - Atalanta (l.p.) 1 Catanzaro - Atalanta (k.i.) 1 Cremonese - Sambenedettese X Genoa - Piacenza 1 Parma - Lazio (l.p.) X Parma - Lazio (k.i.) X Taranto - Padova X Udinese - Modena (l.p.) X Udinese - Modena (k.i.) 1 KVOTE 13 (283 dobitnikov) 18.502.000 lir 12 (6.394 dobitnikov) 816.900 lir totip i. — 1. Boscher Q. 1 2. Lio M. 1 2. — 1. Castino 2 2. Maple Creek 1 3. — 1. Falasia 1 2. Fenomeno AC 2 4. — 1. Delger 2 2. Deyla X 5. — 1. Dalaxy 2 2. Eferdin X 6. — 1. Baguio X 2. Effe Effe X KVOTE 12 (5 zmagovalcev) 109.641.000 11 (329 zmagovalcev) 1.656.000 10 (5078 zmagovalcev) 105.000 Na nedeljskem mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju Alpe-Adria na Proseku Koprčani zasluženo osvojili prvo mesto ŠD KONTOVEL obvešča, da bo v petek, 17. t. m., ob 20.30 zaključni nastop ritmike na društvenem športnem igrišču na Kontovelu. V organizaciji ZSŠDI in ŠD Primorje je bil v nedeljo drugi mednarodni mladinski nogometni turnir Alpe-Ad-ria, ki je glede odlične organizacije in zanimivih tekem tudi uspel. Škoda le, da je moral prireditelj spored korenito spremeniti, ker se moštvo SAK iz Celovca ni predstavilo na turnirju. Odigrali so tako le tri tekme, povsem zasluženo pa je zmagalo moštvo Kopra, ki je najprej visoko premagalo selekcijo ZSŠDI in takoj potem še karnijsko reprezentanco. Zelo zanimivo in izenačeno pa je bilo popoldansko srečanje med reprezentanco Karnije in našo izbrano vrsto. Naši so imeli v uvodnih minutah tri zelo ugodne priložnosti, da bi lahko takoj strli odpor nasprotnika, žal pa so jih nerodno zapravili. In kot se navadno zgodi v nogometu, pa so igralci karnijske reprezentance izkoristili svoji priložnosti in dosegli dva zadetka. Naša selekcija je sicer proti koncu tekme s Štolfo zmanjšala zaostanek na 1:2, bilo pa je prepozno. In še beseda o naši izbrani vrsti. Največ predstavnikov reprezentance ZSSDI je bilo iz vrst naraščajniške ekipe Primorja. Naši so le malo mogli proti razigranemu moštvu Kopra, ki je pokazalo odlično telesno (Koprčani so ob hudi vročini zaporedoma igrali kar dve tekmi), tehnično in taktično pripravo. Naši nogometaši pa so bili karnijski reprezentanci povsem enakovreden tekmec. Predvsem v uvodnem delu tekme so pokazali dokaj učinkovito in za oko tudi lepo igro. V tej reprezentanci je nekaj zelo obetavnih nogometašev, _med katerimi naj omenimo Mitjo Štoko, Ravla Gombača, Škabarja, »malega« in zelo temperamentnega Petra Štoko, pa tudi ostali so pokazali, da se bodo lahko razvili v dobre nogometaše. KOPER - ZSŠDI 4:0 (3:0) Strelci: Rudonja 2, Nikič, Borin. Sodnik: Bassanese iz Trsta. KOPER - KARNIJSKA REPREZENTANCA 2:1 (1:1) Strelci: Čajič in Frankovič za Koper, Govorniki na nedeljskem turnirju: Bloccari, Ortobelli, Kuiersin in Gombač De Toni za Karnijo. Sodnik: Franzin iz Tržiča KARNIJSKA REPREZETNANCA -ZSŠDI 2:1 (0:0) Strelci: Candotti in Merluzzi za Karnijo, Štolfa za ZSŠDI. Sodnik: Sorge iz Gorice. POSTAVE KOPER: Starc, Maksič, Tozon, Zar-kovič, Olivo, Čotar, Šprager, Rudonja, Cernec, Čajič, Frankovič, Nikič, Borin, Lovrečič, Ribarič. KARNIJSKA REPREZENTANCA: Lunazzi, Zemato, Candido, Chiozzo, De Nipoti, S. Toch, Princi, De Toni, Miocci, Merluzzi, Candotti, Lirussi, Stefanutti, A. Toch, Buzzi. ZSŠDI: Blason, Giacobbe, Luxa, Škabar, Devetak, Tence, Princival, Ota, D. Štoka, Žagar, Pečar, P. Štoka, Buzzi, Trampuž, Tomasetic, R. Gombač, Gherbassi, Prašelj, Štolfa. VRSTNI RED Koper 2 2 0 0 6:1 4 Karnija 2 1 0 1 3:3 2 ZSŠDI 2 0 0 2 1:6 0 Reprezentanca ZSŠDI (na sliki) se je na nedeljskem turnirju v glavnem dobro odrezala. Visoko je sicer izgubila s Koprom, karnijski selekciji pa je bila povsem enakovredna Po nastopu proseške godbe na pihala in pred nagrajevanjem ekip in posameznikov je udeležence in jjoste pozdravil predsednik TO ZSSDI Jurij Kufersin. Poudaril je pomembnost takih prireditev in vloge »mostu«, ki ga lahko ima naša skupnost ob meji. Z zadovoljstvom je nato še podčrtal, da se pri nas mladinska nogometna dejavnost prebuja, kar je seveda še tako pomembno za bodočnost našega nogometa. Načelnik nogometne komisije pri ZSŠDI Boris Gombač, eden izmed glavnih pobudnikov nedeljske prireditve, se je zahvalil vsem udeležencem za prisotnost, obžaloval je, da ni prisotnih rojakov s Koroškega in pristavil, da je turnir, kljub temu, zelo uspel. Tudi Gombač je podčrtal pomembnost takih prireditev, ki niso samo nogometa srečanja, temveč priložnost za spoznanje mladincev raznih narodnosti. Laskavo o turnirju sta se izrazila tudi član deželnega nogometnega vodstva Ortobelli in predsednik pokrajinske nogometne zveze Bloccari. Nedeljska manifestacija pa je bila tudi priložnost, da je nogometna komisija ZSŠDI nagradila štiri naše dolgoletne nogometne delavce. Priznanja so tako dobili Boris Primožič, Severino Kozina, Andrej Race in Darko Husu. Posebni priznanji pa sta prejeli še nogometno moštvo Juventine, ki je letos prestopilo v 2. amatersko ligo, in naraščaj niška ekipa Primorja za dobre rezultate v letošnjem prvenstvu. Vse tri nastopajoče ekipe na nedeljskem turnirju so prejele pokale, plakete pa najboljši vratar Ivan Lunazzi (Karnijska reprezentanca), najboljši strelec Mladen Rudonja (Koper) in najboljši igralec Peter Štolfa (ZSŠDI). B. LAKOVIČ TPK SIRENA prireja tudi letos tečaje v razredih optimist, evropa, finn 420, windsurf z naslednjim sporedom: 1. OPTIMIST (za otroke od 8. do 14. leta starosti) od 20. junija do 1. julija in od 11. julija do 22. julija; 2. EVROPA, FINN 420 (za mladince in odrasle) od 4. do 9. julija; 3. WINDSURF (za mladince in odrasle) od 25. do 30. julija. Vpis in podrobnejše informacije so na razpolago na pomorskem sedežu Sirene v popoldanskih urah ali ob nedeljah zjutraj. JK ČUPA organizira tečaje za razred optimist (za mladince do 14. leta starosti) ter tečaje na jadralnih deskah (od 14. leta dalje). Tečaji za razred optimist se bodo odvijali od 20. 6. do 1. 7., od 4. 7. do 15. 7., od 18. 7. do 29. 7. ter od 1. 8. do 12. 8. Tečaji na jadralnih deskah pa od 11. 7. do 16. 7., od 18. 7. do 23. 7. ter od 25. 7 do 30. 7. Vpisovanje sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah v popoldanskih urah. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 15. junija, ob 20.30 na sedežu SD Mladina v Križu (Dom A. Sirk) seja smučarske komisije. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR sklicuje v ponedeljek, 20. junija 1988, v sejni dvorani Borovega športnega centra, svoj redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev, 2. izvolitev delovnega predsedstva, 3. predsedniško poročilo, 4. blagajniško poročilo, 5. razprava o poročilih, 6. razrešnica staremu odboru, 7. volitve, 8. razno. Začetek v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem pa ob 20.30. Košarka: v Novi Gorici Kadeti ZSŠDI dobro s FJK Kadetska reprezentanca ZSŠDI je na kakovostnem turnirju v Novi Gorici, posvečenem tragično preminulemu košarkarju B. Debenjaku, zasedla četrto mesto. Naši so s prikazano igro v prvi tekmi proti domači Iskri razočarali in zasluženo izgubili, medtem ko je bilo popoldansko srečanje s selekcijo Fur-lanije-Julijske krajine kvalitetnejše. Združena ekipa je kljubovala močnemu nasprotniku vse do sredine drugega polčasa, nato ji je zmanjkalo moči in je poražena zapustila igrišče. IZIDI TEKEM ISKRA - ZSŠDI 97:88 (47:37) ZSŠDI: Škrk 17 (6:8), Bajc 12 (6:8), Sterni 8 (2:5), Smotlak 1 (1:2), Krasna 13 (3:6), Pertot B. 7 (1:2), Pertot D. 16 (4:15), Lisica 12. SMELT OLIMPIJA - FJK 76:68 FINALE ZA 3. MESTO: FJK - ZSŠDI 87:71 (39:39) ZSŠDI: Škrk 12 (3:4), Sterni 2, Smotlak 15 (5:6), Krasna 4, Pertot B. 11 (3:6), Pertot D. 6, Lisica 3, Bajc 18 (2:2). FINALE ZA 1. MESTO: SMELT OLIMPIJA - ISKRA 90:77. (Vato) Konjski šport: preskakovanje ovir Slavje Pordenončana Bertolle Z zadnjimi preizkušnjami se je v nedeljo na goriškem letališču sklenilo 2. konjsko tekmovanje v preskakovanju ovir, ki sta ga pripravili mehanizirana brigada Gorizia in Občina Gorica. Na prireditvi, ki je povsem uspela, tudi kar zadeva obiska, in je sklenila triptih za trofejo Zmage, je sodelovalo več kot 200 italijanskih, jugoslovanskih in avstrijskih konjenikov in amazonk. Končni zmagovalec trojne konjske prireditve je Pordenončan Sante Bertolla, ki so ga nagradili tudi kot najboljšega konjenika treh Benečij. Prvo mesto med konjeniki območja Alpe-Jadran je zasedel Avstrijec Udo Tschaitschamann, najboljši tekmovalec iz naše dežele pa je Natale Chiaudani. V ženski konkurenci so kot najboljšo amazonko nagradili Eleno Salvadon, poročnik Stefano Scaccabarozzi, večkratni državni reprezentant, pa se je izkazal kot najboljši vojaški konjenik. Koprska jadralca v vodstvu KOPER Na prvenstvu Jugoslavije v jadranju, ki poteka za olimpijski razred 470 v koprskem zalivu, sta po štirih regatah v vodstvu jadralca Jadra iz Kopra Maljevac in Cerkvenik, medtem ko sta bila olimpijska kandidata Kosmi-na-Antončič trikrat diskvalificirana zaradi prehitrega starta. Svetovna mladinska podprvaka Antonac-Glavina sta četrta, medtem ko sta svetovna mladinska prvaka Kocjančič in Planinšič trenutno šesta. (J. Kreft) Tudi Jadranov košarkar S. Rauber KOPER - SMELT OLIMPIJA 97:95 (44:51) KOPER — V prijateljski košarkarski tekmi je Koper, za katerega je kot gost nastopil Jadranov košarkar Sandi Rauber, ki je bil drugi najuspešnejši strelec Kopra, tesno premagal mladinsko vrsto ljubljanske Olimpije. ^ V prvem polčasu dopadljive tekme s številnimi lepimi kombinacijami in trojkami so bili boljši mladi Ljubljančani, v nadaljevanju pa gostitelji. Največ košev so dosegli za Koper Bursič 37, Rauber 16 ter Tomovič 30 za Olimpijo. (J. Kreft) Naši so se dobro upirali Postava selekcije Krasa, ki je v soboto igrala v Vižovljah V okviru odprtja športnega centra v Vižovljah so igrali tudi prijateljsko nogometno tekmo. KOPER - KRAŠKA SELEKCIJA 2:1 (1:0) KOPER: Grmek, Trajber, Marsič, Barjaktarevič, Okčič, Corradini, Galič, Kocjančič, Omanovič, Bizjak, Krstič, 12 Primožič, 13 Sabadin, 14 Numino-vič, 15 Ambrožič. KRAŠKA SELEKCIJA: Savarin, Ri-dolfo, Vengust, Pipan, Škabar, Germani, Kostnapfel, Prašnikar, Starc, Sanni-ni, Košuta, 12 Pavesi, 13 Zurini, 14 Tentindo, 15 Kelemenič, 16 Fakin, 17 Pase, 18 Tognetti (vsi rezervni igralci so stopili na igrišče v drugem polčasu). SODNIK: Petronia iz Tržiča. Ekipa Kopra je v glavnem nastopila s svojimi mladimi igralci, v prvem polčasu pa si je zapravila vrsto ugodnih priložnosti. Koprčani so dokazali, da so zelo uigrana in-homogena ekipa-V kraški selekciji pa je vrsta dobrih posameznikov, katerim pa se seveda pozna, da ne igrajo skupaj. Strelec za kraško selekcijo je bil Zurini. Športni dan na OS A. Gradnik V soboto so priredili na šoli A. Gradnik športni dan. Najprej so učenci šli na krajši pohod. Po poti so se sošolci pomerili v raznih športnih panogah. Po povratku so na šolskem igrišču pripravili progo z ovirami.-Učenci - kolesarji so progo spretno prevozili ter vsi so se kar dobro izkazali. Po krajši zakuski so športni dan sklenili s tekmo med dvema ognjema. Spoznanja Borove atletske šole S tem tednom se je končala letošnja atletska šola pri AD Bor Infordata. Matično atletsko društvo jo je ustanovilo z namenom, da se v njej oblikuje atletski naraščaj najzgodnejše starostne kategorije, ki ga je nesmiselno kakorkoli obremenjevati z ozkimi usmeritvami in zahtevami posameznih skupin atletskega športa. Od vsega začetka je bila zamisel o ustanovitvi atletske šole upravičena in na mestu, ob angažiranju visokokvalificiranega strokovnjaka, v tem primeru prof. Toplaka iz Ljubljane, pa je bilo mogoče zamisel tudi didaktično izpeljati, zavedajoč se pri tem, da je za mladež starosti od 10 do 12 let prva informacija hkrati najpopolnejša informacija. Slednja mora biti zato brez zadržka kvalitetna. Prav letošnja atletska šola, četrta po vrsti, je v bistvu dala prvi odgovor na vprašanje o tem, kako naprej. Prinesla je spoznanja, slaba in dobra, ki jih atletski delavci pri društvu ne bodo smeli prezreti. Prvo spoznanje je, da so uspešne samo ustrezne sistemske rešitve za rekrutiranje naraščaja, v prvi vrsti pristni stiki s šolami, predvsem osnovnimi, in privlačno oblikovan sistem zimskih tekmovanj. To se društvu letos ni posrečilo. Res, da je bil dotok mladih v prvih letih mnogo obilnejši kot letos, vendar je bilo med to množico vse preveč »prehodnih gostov«, ki v atletiki pač niso ostali. To dejstvo atletiko pri edinem slovenskem atletskem društvu v Italiji tepe še sedaj. Nekatera spoznanja so vendarle prijetnejša. Čeprav v manjšem številu, so letošnja skupina mahoma osnovnošolci, od katerih večina še nima pravice tekmovati v okviru atletske federacije. Potek dogodkov je sam pokazal, kako v bodoče. Člani atletske šole so torej svojo aktivnost zaključili, samo dva se bosta z jesenjo priključila trenerjem društva, ostali pa bodo šolo nadaljevali. Kot uvod v jesenski del se bo verjetno večina članov atletske šole odločila za odhod na tradicionalne atletske priprave društva sredi avgusta, ki bodo letos po vsej verjetnosti prvič višinske na Pohorju v kombinaciji z vadbo na atletskem stadionu AD Maribor. Atletskemu društvu Bor Infordata se zdi primerno že sedaj pozvati mlade zadnjih razredov osnovne šole in prvega razreda nižje, ki bi jih vadba v atletski šoli zanimala, da se predhodno vpišejo za jesenski začetek. Svoje želje naj sporočijo na tel. 751684 (gospa Anica Oberdan).(I. P.) Namizni tenis: turnir Alpe-Adria Krasovi mladinci so se izkazali Na nedavnem turnirju Alpe-AdriS' katerega gostitelj je bil letos NTK Je' Senice, je sodelovalo več kot sto namiznoteniških igralcev iz Avstrije, Ha' lije in Slovenije. Tekmovalo se je v članskih kategorijah, ekipno in v okviru deželne reprezentance. Ml®' dinci Krasa-Globtrade so v mnogošte' vilni konkurenci dosegli nekaj vidnejših rezultatov. Igor Milič, Alenk® Obad, Martina in Tanja Ravbar s0..^f uvrstili posamezno med 16 najbolj51 _ ekipno so članice v postavi Ravbar Ravbar zasedle 6, mesto, med člani p je Matjaž Šercer izgubil v polfinal^j Deželna reprezentanca FJK v Post\a igor Milič, Paolo Vecchiato, Alen Obad je premagala po sistemu, ki 9^ igrajo v evropski ligi, reprezentan Avstrije. (J. J.) Prijetno nogometno srečanje v Biljah Bilj®h Na lepo urejenem igrišču v pri Novi Gorici sta še v Pr9at^,eh nogometni tekmi pomerili h]o delovnih organizacij, in sicer M Italiane ter Zavarovalna skupnos glav, območna skupnost Nova G° Zmagali so meblovci z 8:2. (E. C ) Fincantieriju turnir ob 25. obletnici ŠZ Dom Sklep v Kulturnem domu Sokol Indules po zmagi Spet v boju za 1. mesto VILLACHER - SOKOL INDULES 2:3 (15:11, 11:15, 15:11, 13:15, 4:15) SOKOL INDULES: Radetič, L. in T. Masten, Škerk, Žbogar, Stopper, Bru-mat, Legiša. V tretjem kolu finalnega dela tekmovanja za deželni pokal so igralke Sokola Indulse res prijetno presenetile. Tržiški Villacber je bil pred tem srečanjem še edina nepremagana še-sterka, Nabrežinke pa so bile po uvodnih porazih še brez točk. Toda na tem gostovanju so igrale res dobro in povsem zasluženo, čeprav tesno premagale domačinke, za katere lahko rečemo, da nikakor niso podcenjevale srečanja, kar daje zmagi še večji pomen. Ne smemo namreč pozabiti, da je Villacher v minuli sezoni igral v višji ligi. Vrh tega so slovenske odbojkarice zaradi odsotnosti podaj ačice Pertotove igrale v res neobičajni postavi s Stoperjevo in Legišovo v vlogi režiserk. Igra je bila tako močno poenostavljena, vendar pa nič manj učinkovita. Po tem uspehu ima Sokol Indules spet možnost, da s samimi zmagami v povratnem delu poseže po zmagi ali vsaj visoki končni uvrstitvi. OSTALI IZID: Libertas Martignacco - Itas Fiume Venelo 2:3. LESTVICA: Villacher in Itas Fiume Venelo 4, Libertas Martignacco in Sokol Indules 2. PRIHODNJE KOLO: Libertas Mar-Ugnacco - Sokol Indules (18. 6. ob 19.30); Itas - Villacher Bier. Šesterka tržiškega Fincantierija je zmagala na ženskem odbojkarskem turnirju under 15, ki ga je odbojkarska sekcija pri ŠZ Dom pripravila ob 25-letnici ustanovitve mestnega športnega združenja. Svojo premoč na tem turnirju so dekleta iz Tržiča potrdila tudi na sobotnem, sklepnem delu, ki je potekal v telovadnici Kulturnega doma. Ob zaključku dvobojev ob mreži je sledilo nagrajevanje ekip. Pred tem je v imenu organizatorjev spregovoril Domov predstavnik Igor Gomišček, ki je poudaril pomembnost športnega združenja v telesnokulturni stvarnosti na Goriškem, orisal njegove značilnosti in uspehe v 25. letih dela in razvoja. Pohvalo prirediteljem in vsem nastopajočim ekipam je nato izrekel predsednik mestnega združenja Jože Gej, v imenu odbojkarske federacije oziroma sodniškega odbora je spregovoril še Dario Brezigar. IZIDI ZADNJEGA KOLA: Fincanti-eri - Dom Agorest 2:1, Hit - Vivil 3:0, Fincantieri - Hit 2:1. KONČNA LESTVICA: Fincantieri 15 točk, Hit 11, Dom Agorest 7, Vivil 3. Na sliki: prizor s sobotnega turnirja. Z občnega zbora Odbojkarskega društva Bor Kakovostno z mladimi V soboto je bil v Borovem športnem centru 3. redni občni zbor Odbojkarskega društva Bor, ki je bil predvsem srečanje najmlajših članov ob zaključku sezone, saj lahko rečemo, da je bilo sklepno nagrajevanje najbolj »občutena« točka dnevnega reda. V svojem uvodnem poročilu je predsednik društva Pino Rojc seznanil člane, med katerimi smo žal pogrešali večino staršev otrok, z dejavnostjo v minuli se-z°ni. Ta je bila pretežno usmerjena v vz-9°io mladih in najmlajših, saj se starostna meja aktivnih športnikov stalno niža. rj0jc je poudaril, da je pomanjkanje vad-nenih ur še naprej glavna ovira pri kako-''nstnem razmahu in perspektive jiiso v tem pogledu nič kaj rožnate, saj SZ Bor nenehno širi svoje delovanje, a termini v telovadnicah se krčijo. Odbor je v minuli sezoni posloval dobro, a breme sloni na Preskromnem številu ljudi. S tekmovalnega vidika so domala vse ekipe presegle pričakovanja. Tako je nioška članska vrsta z uvrstitvjo na 5. niestu v C-2 ligi dosegla lep uspeh, isto tjelja za žensko vrsto, ki je napredovala v u ligo, nadvse spodbudni pa so bili tudi rezultati na ženskem mladinskem pod-fnčju, kjer je Bor nastopal z zelo mladimi ekipami. Lanske poplave naslovov pokrajinskih prvakov (kar tri) letos niso Pričakovali, presenetila pa je najmlajša Vrsta superminivolleya, ki je nepričako- vano posegla po prvem mestu. Pozitvna je tudi ustanovitev moške začetniške skupine. Najbolj ponosno je društvo vsekakor na svoj trenerski kader, ki po kakovosti v okviru Združenja nima »enakovredne konkurence«, saj ga sestavljajo visoko kvalificirani trenerji in (ali) profesorji oziroma študentje na fakultetah za telesno kulturo, kar je jamstvo za pravilno in uspešno delo z mladimi silami, ki v društvu predstavljajo veliko večino. Rojc je še posebej poudaril uspehe, ki jih OD Bor zdaj dosega z miniodbojko, ki je bilo še pred nekaj leti povsem neobdelano področje. Za pomoč pri delovanju se je dalje predsednik zahvalil sponsorjem Friulexportu, Cunji Avtoprevozu, Farcu in Meblu. Rojc na skupščini ni poglobil vprašanja združevanja, o katerem je dejal, da ga bo treba odslej obravnavati izključno na ravni komisije pri ZSŠDI. Občni zbor je pozdravil predsednik ŠZ Bor Mitja Race, ki je med drugim naglasil, da bo treba vprašanju telovadnic najti ustrezno rešitev. V nov odbor so bili izvoljeni Pino Rojc, David Rojc, Mario Vidali, Igor Može, Igor Tul, Silva Meulja, Aleksander Koren, Martina Centazzo, Vera Stoper, Angelo Starc, Igor Gombač, Tanja Neubauer in Franko Vitez. V nadzornem odboru so Jadranka Pahor, Mario Šušteršič in Rado Gruden. Miniodbojka: v pokrajini Sočani prvi Miniodbojkarji ŠZ Soča so v Štan-drežu osvojili prvo mesto na pokrajinskem prvenstvu in si s tem zaslužili mesto na državnem finalu, ki bo 27. junija v Cesenaticu. S tem uspehom se nadaljuje serija dobrih rezultatov, ki so jih pri sovodenjskem športnem združenju dosegli v letošnji sezoni. Pobudo pokrajinskega značaja so konec tedna pripravili v štandreški telovadnici v organizaciji ŠZ Soča, OK Val in ŠZ 01ympia. Nastopile so, z izjemo postave iz Ločnika, izključno slovenske ekipe v predstavništvu treh društev organizatork. Sedem ekip so razdelili v dve skupini. V prvi so nastopile močnejše postave, ki so se potegovale za končno prvo mesto, v drugi pa so nastopili mlajši in manj izkušeni odbojkarji. Končna zmaga, kot smo povedali, je pripadla sočanom v postavi Pellegrin, Simon in Matej Černič ter Soban. V primerjavi z Valom so imeli boljšo razliko v točkah. IZIDI A SKUPINE: Val A - Lucinico 2:0, Soča A - 01ympia 2:0, Val A -01ympia 2:0, Soča A - Lucinico 2:0, Soča A - Val 1:1, 01ympia - Lucinico 2:0. LESTVICA: 1. Soča, 2. Val, 3. 01ym-pia, 4. Lucinico. (MJ) Peter Brumen o Jadranovem prvenstvu Za naprej je potrebna kakovostna injekcija 2. Priprave - realizacija Sedemtedensko pripravljalno obdobje, žal, zaradi poškodb nismo opravili kompletni. Pretežni del sta manjkala dva, ki sta bila tega obdobja morda najbolj potrebna. Marko Ban, lansko leto razpet med obveznostmi do služenja vojaškega roka in kapetanske vloge pri Jadranu ter novinec Fabio Banello, bi verjetno že na uvodnih tekmah dala več, kot pa sta zaradi prisilnega počitka dala. Sta pa Peter Stoka in Štefan Persi v prehodnem in pripravljalnem obdobju pokazala velik napredek in sem jima zaradi tega že na uvodnih tekmah prvenstva namenil vidni vlogi. Žal, verjetno zaradi moje prepotentnosti, češ, pokazal vam bom naenkrat dva skoraj anonimca, kaj zmoreta, vsi trije nismo uspeli, kakor smo povsem iskreno želeli. Kasnejši dogodki so »Dočo« prikrajšali za marsikaj. Petra pa imam kar malo na vesti, predvsem po tekmi v Ferrari, kjer je odločilno prispeval k naši zmagi. V celoti pa z izvedbo dogovorjene in natrenirane igre nisem povsem zadovoljen. Osemmesečno tekmovanje sigurno vpliva na to, koliko je skupina igralcev sposobna omiliti svoja nihanja ali pa izločiti vse ostale moteče dejavnike, ki vplivajo na kakovost posameznikove in kolektivne igre. Večkrat, zaradi poškodb, okrnjeno število tistih igralcev, za katere smo se odločili, da bodo nosili največje breme, je ostale razpoložljive dodatno izčrpalo. Ne morem pa priznati tiste prikrite Jadranove lahkomiselnosti, ki nas na tekmah z ekipami iz spodnjega dela lestvice prevečkrat udari po glavi. Ra-čunica pred prvenstvom je bila jasna: doma si lahko privoščimo en poraz, na tujem pa sedem. Sedaj vemo, da to ni bilo utopično razmišljanje, le jadra-novci se morajo znebiti tiste grde lastnosti, da v določenem obdobju tekme, zaradi prelagodne obrambe in individualnih teženj v napadu, prepuste pobudo nasprotniku, v zadnjih desetih minutah pa si z neekonomičnim razdajanjem moči skušajo prepuščeno znova priboriti. Velikokrat sem že rekel, da smo skupina, v kateri vsakemu posamezniku nekaj primanjkuje in smo lahko uspešni le, če smo skrajno dosledni pri izvrševanju dogovorjenega in fanatično borbeni. Jadrana v tej konkurenci vsi spoštujejo, celo bojijo se ga, vendar le tedaj, ko ga krasi brezkompromisna borbenost. Prevečkrat se nam je zgodilo, da smo preplašenega nasprotnika ojunačili s svojo bledo igro v obrambi, brez bremena strahospoštovanja ob motivu, ki ga vsem Jadran predstavlja, so si »mali« potem z veseljem privoščili skalp velikega. Na ta način smo si zapravili najboljše izhodiščno mesto pred začetkom »play-offa«. Kazen je, po polfinalnem delnem uspehu, kmalu sledila. Poškodbe! Ne bom rekel, da jih je bilo preveč, le udarile so nas na ključna mesta. Pr- vih šest kol brez igralca, ki smo ga vzeli kot centra, od 7. do 21. kola brez nadebudnega Persija, padec forme pri razigranem Tolotu zaradi natrgane stegenske mišice, enaka poškodba pri ključnem igralcu prenekatere Jadranove obrambne inačice Walterju - štiri tekme brez njegovih uslug, kakšne tri pa je odigral s stisnjenimi zobmi, marsikdo drug sploh ne bi stopil na igrišče. Na vseh 35 tekmah so nastopili samo štirje igralci: Starc, Čuk, Raubar in Corsi, prvi trije so tudi na vsaki tekmi stopili v igro. Walter in Tolo bosta morala presneto paziti, da se jima taka poškodba ne ponovi na istem ali kakšnem drugem mestu. Sta namreč igralca, ki imata v nogah že veliko preigranih sezon, pa tudi stil njune igre pogojuje to vrsto poškodb. Imuna proti tej nadlogi ni nobena športna panoga, z dobro programiranim treningom pa moramo število primerov zmanjšati na najmanjšo mero. Naslednja sezona Včeraj se je ena sezona končala in naslednja pričela, danes smo verjetno že nekaj zamudili, jutri bo za marsikaj prepozno. Čeprav zveni kruto, vendar tako moramo razmišljati. Čez dobre tri mesece se nova sezona začne. Vodilni igralci so na svojem sestanku sklenili, da se v sledečem ciklusu tekem znova in še bolj odločno lotijo operacije »napredovanje«. Sklep "vreden spoštovanja, ki pa mu morajo slediti vsi, ki kakorkoli lahko vplivajo na zagotovitev še boljših pogojev, kakršni so bili doslej. Že do sedaj se je skupina odbornikov pošteno trudila za to, da se je zamejstvo in ne samo zamejstvo lahko nemalokrat v zgodovini Jadrana navduševalo in se enačilo z uspehi fantov, v bodoče bo pa potrebna še ena kakovostna injekcija, ki bo po tolikih letih naprezanja, ki so ga enkrat kronali z vidnim prestopom, njihov trud poplačala predvsem z lastnim zadovoljstvom. Sami, brez okrepitev, verjetno lahko ponovijo letošnje dosežke, da bi napravili kaj več, pa moramo za najbolj občutljiva mesta v ekipi poiskati dodatne moči. Ostali Skoraj nihče ne razpolaga z enakovrednimi petimi igralci. Povsod so nosilci trije izkušeni košarkarji, ki pa jih skoraj vsako sezono vidimo pri drugem društvu. Enega najboljših vtisov je ob Ferrari na mene naredila ekipa iz Pesara, iz ostalih moštev pa so mi ostali v spominu nekateri nadarjeni posamezniki. Prepričan sem, da se lahko zmaga proti vsakemu nasprotniku v naši skupini B-2 ligaškega tekmovanja, če smo le pošteni sami za sebe. To pa pomeni, obramba in še enkrat obramba ter uspešen skok na odbito žogo. Jadranov napad ni ne vem kakšen problem. Po zadostitvi z gornjim pogojem bi pa bil napad še bolj prepričljiv. Peter Brumen (konec) trst-benetke-bologna-rim-v milan-turin-genova-ventimiglia-ancona-bari- LECCE Odhodi iz Trsta 4-25 pj/K Benetke ■15 k Benetke (§) SfO H Benetke •12 B Mestre-Milan-Turin (□) $E,psro,s,'2),‘’ 8 5n ^ Benetke 9 50 ^ (Benetke express) Benetke l7oc B (Marco P< 13 4s ^ Benetke !2:!j;5PBeS.“ro|s !’g h£'Sm““ 18 10 P B,?netke 1° E Benetke-Bol i „ fDnrrr=»/-1i o Fanz; pogradi 20.30 h n Pariz> 21.35 h penetke n Benetkp- ^painiki M e ‘EU, 9radi i. in 2 sPalniki Mos Poletni vozni red vlakov Velja od 29. maja 1988 do 24. septembra 1988 četrtkih; pogradi 2. razreda Var-šava-Rim, ob sredah, petkih in nedeljah; pogradi 2. razreda Bu-dimpešta-Rim, ob torkih, četrtkih in sobotah) Prihodi v Trst 0.45 K/H Benetke (§) 1.50 H Benetke 6.40 K Portogruaro 7.20 H Ventimiglia-Genova-Milan-Benetke; Turin-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. razreda Ven-timiglia-Trst; spalniki Turin-Moskva, ob sobotah) 7.45 H Portogruaro (§) (1) 8.13 E Mestre-Rim Termini (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Rim-Trst; spalniki Rim-Moskva, razen ob sobotah; pogradi 2. razreda Rim-Varšava, ob torkih, petkih in nedeljah; pogradi 2. razreda Rim-Budimpešta, ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah) 8.50 E (Simplon express) Pariz-Val-lorbe-Domodossola-Milan-Mes-tre (pogradi 1. in 2. razreda Pa-riz-Trst; pogradi 2. razreda Pa-riz-Beograd; spalniki Pariz-Zag-reb) 9.20 H Benetke (§) 10.13 E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. razreda Lecce-Trst) 11.13 H Benetke 13.05 K Portogruaro (§) (1) (2) 13.30 E Milan-Benetke 14.23 H Benetke 15.26 H Benetke 16.20 H Benetke (§) 17.50 H Benetke 19.10 H (Benetke express) Benetke 19.55 K Portogruaro (§) 20.14 H Benetke 21.05 B (Marco Polo) Rim-Mestre (* *) 21.40 B Turin-Milan-Mestre (□) 23.20 K Benetke 23.49 E Benetke (□) - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak (*) - samo 1. razred z obvezno rezervacijo (§) - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih (2) - do 11.6. in od 19.9. dalje TRST-OPČINE-LJUBLJANA- ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA- VARŠAVA-MOSKVA-ATENE Odhodi iz Trsta 0.22 H Opčine-Ljubljana-Zagreb 9.25 E (Simplon expres) Opčine-Ljub-Ijana-Zagreb-Breograd-Budim-pešta-Varšava-Moskva (pogradi 2. razreda Pariz-Beograd; spalniki Pariz-Zagreb; pogradi 2. razreda Rim Budimpešta, ob ponedeljkih, četrtikih in sobotah; pogradi 2. razreda Rim-Varšava, ob torkih, petkih in nedeljah; spalniki Rim-Moskva, razen ob sobotah; spalniki Turin-Moskva, ob sobotah) 13.40 K Opčine-Ljubljana (§) (1) (2) 18.38 H Opčine-Ljubljana (§) (1) (2) 20.40 E (Benetke express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Ate-ne (spalniki in pogradi 2. razreda Benetke-Beograd; pogradi 2. razreda Benetke-Atene; spalniki Benetke-Atene ob četrtkih' in nedeljah) Prihodi v Trst 5.10 E Zagreb-Opčine 7.27 E (Benetke express) Atene-Skop-je-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki in pogradi 2. razreda Beograd-Benetke; pogradi 2. razreda Atene-Benetke; spalniki Atene-Benetke ob četrtkih in nedeljah) 9.35 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2) 16.28 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2) 19.23 E (Simplon express) Moskva-Varšava-Budimpešta-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki Zagreb-Pariz; pogradi 2. razreda Beograd-Pariz; pogradi 2. razreda Budimpešta-Rim, ob torkih, četrtkih in sobotah; pogradi 2. razreda Varšava-Rim, ob sredah, petkih in nedeljah; spalniki Moskva-Rim razen ob četrtkih; spalniki Moskva-Turin, ob četrtkih) (§) - samo 2. razred (1) - ne vozi ob nedeljah (2) - ne vozi 15.8.88 TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ- SALZBURG-MUNCHEN Odhodi iz Trsta 5.55 H Čenta (avtobusrli nadomestni servis Čenta-Trbiž) (§) 7.05 H Videm (1) 7.50 H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Du-naj; Videm-T rbiž-Miinchen 10.35 K Videm (§) 12.20 H Trbiž H - hitri vlak; K - krajevni vlak; B - brzec; E - ekspresni vlak 13.10 K Videm-Karnija (§) 14.05 H Videm 14.35 K Videm (§) 16.30 H Videm (1) 17.00 K Videm (§) 17.40 H Videm-Benetke 18.00 K Videm (§) 19.37 H Videm 21.05 H (Italien Osterreich Express) Videm-T rbiž-Miinchen; Videm-Trbiž-Dunaj (pogradi 1. in 2. razreda Trst-Dunaj) 23.15 K Gorica (§) (1) Prihodi v Trst 1.00 K Videm (§) (2) (3) 6.30 K Gorica (§) (1) 7.00 K Videm (§) 7.50 H Benetke-Videm (1) 8.45 H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-T rbiž-V idem; Dunaj-Trbiž-Videm (pogradi 1. in 2. razreda Dunaj-Trst) 9.30 H/K Videm (§) (1) 10.25 H Videm 11.55 K Videm (§) 14.16 H Videm (1) 15.00 K Videm (§) 15.35 H Videm (§) 16.48 H Videm 17.45 K Videm (§) 18.50 K Videm (§) 19.42 H Trbiž-Videm 21.12 K Videm (§) 22.13 H (Gondoliere) Karlsruhe-Trbiž- Videm; , Dunaj-Trbiž-Videm 4.00 K Videm (§) (§) - samo 2. razred (1) - ne.vozi ob praznikih (2) - ne vozi 15.8.88 (3) vozi samo na dan po prazniku Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000 -din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 14. junija 1988 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa in tiska Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Izvoz strupenih odpadnih kemikalij sprožil pravo mednarodno afero Nigerijske oblasti že grozijo s smrtno kaznijo Strupene odpadke je izvozila družba iz Marghere LAGOS — Nigerijske oblasti so včeraj izjavile, da tvega smrtno kazen, kdorkoli je sodeloval pri uvozu strupenih odpadkov, ista kazen pa bi lahko doletela tudi tuje državljane. Odkar so blizu pristanišča Koko odkrili sode z industrijskimi odpadki, so nigerijske oblasti aretirale že več Nigerijcev in Italijanov, kar vzbuja precejšnjo skrb v Italiji. Nigerijsko ministrstvo za pravosodje je nadalje sporočilo, da se bo obrnilo na mednarodno haaško razsodišče, če Italijani ne bodo takoj odpeljali sodov. Po petdnevni zaplembi italijanske kontejnerske ladje Piave se zapleti med italijansko in nigerijsko vlado torej še zaostrujejo. Prav včeraj pa je družba PEI (Piattaforma Eco-logica Industriale) iz Marghere uradno potrdila, da je ona odposlala tovor strupenih odpadkov v Nigerijo. V uradnem sporočilu med drugim trdi, da so špedicijo organizirali v polnem spoštovanju italijanske in nigerijske zakonodaje ter mednarodnih dogovorov. Po uradnem sporočilu družbe PEI je Dežela Veneto dala dovoljenje za izvoz strupenih odpadkov (gre za približno tisoč ton blata, ki vsebuje ostanke organskih klorovih spojin). Odpadke so zaprli v posebne sode in jih poslali v Livorno, kjer so jih — tako piše v sporočilu pregledali na pristaniškem poveljstvu in na carini. Potem ko so dobili dovoljenje, so sode natovorili na ladjo Jorgen Vesta, ki je po osemnajstdnevnem potovanju pristala v nigerijskem pristanišču Koko. Odgovornost za strupeni tovor naj bi tu prevzela nigerijska družba Iruekpen Construction Company, ki je sode odpeljala v zakonito odlagališče (na sliki). Po grožnjah nigerijske vlade je torej vprašanje, če je prevoz res potekal v spoštovanju mednarodnih zakonov in če so bile nigerijske in italijanske oblasti seznanjene s tem poslom. Po mnenju predstavnika vsedržavnega tajništva Proletarske demokracije Fabia Albertija so italijanske oblasti bile seznanjene s tem prometom; ki je z moralnega vidika obsodbe vreden; seznanjena pa je bila verjetno tudi nigerijska vlada. Kljub temu da se trenutno v Nigeriji govori o "zločinu", je gospodarski položaj države tako slab, da je vsaka pot do tujih deviz sprejemljiva. Afera o italijanskih industrijskih odpadkih v Nigeriji pa je le poslednje dejanje te že moderne odisejade: svetovna morja so namreč posejana z Odiseji, ki tavajo v iskanju države, ki bi sprejela njihov smrtonosni tovor. Strupene odpadke sprejemajo navadno nerazvite države, ki krvavo potrebujejo nove dohodke, vendar tudi tu se je prebivalstvo začelo upirati. Ladja Zanoobia je jasen primer o tem, kako je vprašanje o uničevanju strupenih odpadkov, trenutno še nerešljivo. Preiskava o ugrabitvi podjetnika Giulia De Angelisa na mrtvem tiru OLBIA — Policijski organi, ki preiskujejo ugrabitev 56-letnega rimskega gradbenika Giulia De Angelisa, niso še prišli na sled tolpi zlikovcev, ki so v noči na nedeljo ugrabili podjetnika v njegovi vili v Porto Cervu. Bogati gradbenik, ki je znan predvsem zato, ker je oče pokojnega priljubljenega pilota formule 1 Elia (ta je umrl pred dvema letoma med poskusno vožnjo za veliko nagrado Francije), je v soboto povabil v svojo vilo skupino prijateljev. Nekaj po polnoči je v hišovdrla četverica oboroženih in zakrinkanih banditov, onesposobila vse prisotne in odpeljala gospodarja neznano kam. Sele ob 7. uri zjutraj je prijateljem De Angelisa uspelo obvestiti policijo in karabinjerje, ki so takoj pričeli s preiskavo. Nova ugrabitev, prva letos, na Sardiniji ni bila povsem nepričakovana. Policijski organi so namreč že dober mesec dni okrepili varnostne izvidnice in so med drugim sledili nekaterim potencialnim ugrabljencem. Karabinjerji in policija pa niso upoštevali možnosti, da se ugrabitelji odločijo za »celinsko« osebo. V zadnjih letih so banditi namreč najraje ugrabljali bogate Sardince, torej le domačine. Zadnji ugrabljenec s celine je bil turistični delavec iz Riminija-Tiziano Villa, ki so ga odvedli 15. oktobra 1984 in ga nato izpustili po 72 dneh ujetništva. Preiskovalci so včeraj opazili v dnevniku La Nuova Sardegna z dne 8. junija zanimiv oglas, ki bi lahko bil povezan z ugrabitvijo rimskega gradbenika. Že večkrat se je namreč pripetilo, da so se ugrabitelji dogovarjali s pomočjo časopisnih oglasov. Preiskovalni sodnik iz Cagliarija dr. Luigi Lombardini je novinarjem dejal, da so bile žal govorice o »umiranju« ugrabiteljskih tolp še preura-njene. Danes bo Lombardini obiskal posebno deželno komisijo, ki preučuje sardinski kriminal, kjer bo predsedniku Antoniu Catteju poročal o dosedanjih preiskavah. Ugrabitev De Angelisa hudo zaskr-blja tudi vse sardinske turistične delavce. Ti se namreč bojijo, da bi kriminalno dejanje lahko odvrnilo marsikaterega turista, ki je načrtoval počitnice na prelepih obalah Sardinije. Prvi zapleti v baltskih republikah Protiruski izpadi MOSKVA — V baltskih republikah se Rusi počutijo vedno bolj ogrožene in skušajo zaustaviti kolo zgodovine. To zgovorno izhaja iz odprtega pisma sedmih Rusov na straneh ruskega mladinskega lista Molodjož Esto-ni, ki v ruščini izhaja v Tallinu. Podpisniki navajajo, da je neko noč skupina kakih 15 Estoncev uprizorila bučno protirusko manifestacijo pred njihovim blokom v neki mestni četrti estonskega glavnega mesta Tallina. Psovke ob zahtevi, naj se vsi Rusi vrnejo, odkoder so prišli, so kar deževale. Ko niso dobili odziva na provokacijo, so s kamenjem in cepci razbili okna in zagrozili, da bodo zažgali blok in pobili vse ruske stanovalce, če se ti ne bodo izselili. Ruski stanovalci so kar trikrat telefonirali milici, ki pa ni posegla, češ da nima bencina za službene avtomobile. Estonski razgrajači naj bi po pisanju sedmerice kasneje žalili Ruse na neki železniški postaji estonskega glavnega mesta in pretepli fanta, ki sta se pogovarjala v ruščini. Pismo je nedvomno prvi dokaz, da skušajo nasprotniki Gorbačova zaustaviti v baltskih republikah glasnost, ki po več kot štiridesetih letih razkriva tragično resnico priključitve teh republik Sovjetski zvezi, ko so Rusi s streljanjem in množičnimi deportacijami utrjevali novo sovjetsko oblast. Podpisniki so se namreč pritožili nad ravnanjem krajevne estonske policije. Prav tako jim ni bilo po godu, da partijske oblasti niso v njihovem mestnem rajonu posredovale, še več, sploh se niso zmenile za njihove proteste, tako da so v bistvu dajale potuho krajevnim varnostnim organom, ki se niso hoteli mešati v ta posel. Merjasca uničila lovski bombnik JACKSONVILLE — Kmetje se običajno dobro spoznajo na živalski svet, zato jim kaže verjeti, ko trdijo, da so merjasci nadloga vseh nadlog. Živalska verzija hunskih glavarjev pa ni nevarna le na njivah, poljih in livadah pač pa tudi na mednarodnih letaliških stezah. V ameriškem mestu Jac-ksonville se je namreč zgodilo, da sta dva merjasca povzročila 16 milijonov dolarjev škode, moderno letalo F-16 pa je bilo zaradi njiju popolnoma uničeno. Pilot lovskega bombnika Sam Carter je srečno preživel "nesrečo", saj mu je uspelo pravočasno skočiti iz letala, ko so ga sprejeli na zdravniškem oddelku, pa je dejal, da se je pripravljal na vzlet, ko je zagledal dve divji svinji, ki sta prečkali stezo. Pri hitrosti 257 kilometrov na uro je sleherna sprememba smeri lahko usodna, zato se je njegovo "presenečenje" zaključilo v bližnjem gozdičku. Agencije ne poročajo o tem, kako so rešili vprašanje merjascev na sprehodu. Kdo sme tempirati fiziološke potrebe? VANNES — Delodajalci so kdaj res nemogoči. V Franciji so uslužbence neke kokošje farme obvestili, da bodo smeli na stranišče izključno ob določenih urah. Na stenča-su so razobesili tudi navodila za tempirana fiziloška opravila, saj je uprava določila, da se "to" sme le ob 10.30. Delavci so obvestilo prebrali in se upravičeno zgrozili. »Uprava, bo določala, kdaj moramo na stranišče? Nikar!« Zato so na vrat na nos proglasili stavko, s katero so seveda dosegli, kar so hoteli: desetminutni odmor za skok na stranišče si bodo lahko privoščili, ko se jim bo ljubilo oziroma: ko se jim bo zdelo nujno. Telefonska številka namenjena poetom LONDON Britanska telefonska služba nudi prebivalstvu novo klicno številko (0898/222255), ki je namenjena vsem ljubiteljem poezije. Kdor bo poklical na omenjeno številko, bo lahko prisluhnil glasu nekaterih izmed najpomembnejših predstavnikov novega vala britanskega pesni-kovanja. Avtorji bodo seveda prebirali svoje umotvore, ki bodo morali biti primerno kratki. Med pesniki, ki so z navdušenjem pristali na pobudo telefonske službe, izstopajo John Heathstubbs, Michele Roberts in Donald Carrol. Predsednik družbe Telecom je izjavil, da gre za poskusno službo, od uspeha katere bo vsekakor odvisno, ali bodo v kratkem priključili še dodatni telefonski servis, ki bo Britancem ponujal branje velikih klasičnih del. V Moskvi izbrali najlepšo domačinko Pni naslov 17-letni Mariji Kalinjini Je lepa in - kot je razvidno tudi s slike na levi - ze* prikupna. Sedemnajstletna študentka Marija Kalinjina lahko od včeraj ponaša z naslovom prve miss Moskva-Sovjetski zvezi Mihaila Gorbačova je dovolj prostor, tudi za lepotna tekmovanja (kmalu bodo izbrali tu misterja), neposrednemu televizijskemu prenosu nagra jevanja pa je sinoči sledilo kar 12.000 gledalcev. nj Na sliki zgoraj: defile Oksane Fendere, ki ji tokrat uspelo priti do naslova (Telefoto AP)