Političen list za slovenski narod Po Pošti prejeman velja: , Z. cele leto predpladan 15 gld., za pol leta 8 »Id., za četrt leta 4 gld., za jeden 1 in oznanila (in. orale) ysPrejema upravniStvo ln ekspedlclja v V aH • - I •?, . i "Kato1- TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. _ , , v »"ninistracm prejeman velja: S o t ■ s Za celo leto 12 gld., za pol le* 6 gld.. za fietrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. ? Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 br. ve« na leto. Vredništvo je v KemenlSklh ulleuh 8t. 2, I., 17. Posamne Številke po 7 kr. i.k.s.____i ... 1 Izhaja vsak dan, uviemSi nedelje m praznike, ob pol 6. uri popoldne Vrednistva t«UfAn » Štev. 241. Jezikovna enakopravnost. Celovec, 17. okt. Nemškutarji in zlasti janičarji koroški so pre pričani, da je Koroška že vsa nemška, da vsi Slovenci razumejo nemški, ter da jim je slovenščina sploh nerazumljiva. Vsled tega jim je neznosno, ako so kje kdo oglasi v slovenskem jeziku, in posebno ponemčeni Slovenci se čutijo v svoji časti do smrti razžaljene, če kdo tirja, da bi morali v uradih tudi ozirati se na slovenski jezik. Kakor sršenovo gnezdo jih jo razdražil zdaj nek odlok notranjega ministerstva. Obrtniška in trgovinska zbornica pošilja vsako leto posojilnicam neke pole, kijih naj posojilnice izpolnijo, da dobi zbornica potrebno statistično gradivo. Ker je seve na Koroškem samo nemščina »hoffiihig.', smejo dotične tiskovine biti samo nemške. Vsled tega posojilnica v Št. Janžu (Rož) ni hotela tiskovin izpolniti, ter se je posojilnični odbor izjavil, da tudi nemških dopisov ne sprejme. Zbornica se je na to obrnila do okrajnega glavarstva, naj posojilnico prisili, odgovoriti na nemški dopis ter izpolniti nemške tiskovine. Celovški okrajni glavar je nasproti Slovencem jako odločen gospod, ter je posojilnici takoj grozil s kaznijo. Posojilnica je pa uložila priziv na deželno vlado, ki je zastran kazni ovrgla odlok okrajnega glavarstva, a tirjala od posojilnice nemški izkaz. Posojilnica se je nato obrnila na notranje ministerstvo, ki je odločilo, da morajo posojilnice sprejemati nemške dopise uradov in korporacij, a da se ne morejo siliti, dajati nemšk odgovor, kajti posojilnice si smejo določiti po svojih pravilih svoj uradni jezik, ter imajo pravico v tem jeziku delovati. Deželna vlada je ta odlok naznanila obrtniški zbornici, ter ji svetovala, naj pošilja tiskovine strankam v tistem jeziku, kojega se stranke navadno poslužujejo. Zbornični tajnik se je nad tem v današnji seji zelo hudoval: »Ta odlok, dejal je, je velikega pomena; na prvi pogled je stvar videti malenkostna, a če to stališče obvelja za Koroško, bodo vse javne korporacije prisiljene, rabiti dva jezika. Oglejte si računske sklepe vseh posojilnic in našli bodete, daje pri slovenskih posojilnicah načelnik ali spiritus rektor navadno kak duhovnik. Treba bi bilo ministerstvu razložiti, da se pri računskih sklepih teh posojilnic ne gre za drugi deželni jezik, marveč za jezik, kterega malokdo ume, in najmanj ga umejo interesenti posojilnic. Ko bi napravili komisijo, ter bi ljudem pokazali račune, ne bi jih razumeli. A ker par gospodov hoče z glavo skoz steno, naj bi bila zbornica prisiljena njihovemu hujskanju se udati, ter upeljati dvojezičnost«. Zbornica bode res ministerstvu priporočila, naj se ustavi komisija, ki pojde k posojilnicam kmete povpraševat, ali razumejo računske zaključke! Zbornična gospoda je res duhovita ! Naj gre njihova komisija najpred med nemške kmete vprašat, ali razumejo račune nemških posojilnic in nemške dopise raznih uradov. Ako pa res slovenski kmet tega ne razume, kdo je kriv, kakor naše oblasti, ki slovenski mladini ne dado poduka v materinem jeziku. Žalostno znamenje je, da se javni urad dežele — ki je bila nekdaj skoraj vsa slovenska, v kateri je dandanes dobra tretjina delavnega ljudstva slovenska, toliko upira slovenski besedi. Umevno je, da je dotična komisija, ki jo zbornica predlaga, smešno početje — a navaden pripomoček naših oblastij. Kjer koli se javijo narodne potrebe, bodisi v šolah, bodisi v uradih, začno delati enkete - pri nemčurjih in nazadnje imajo zaželjeni vspeh: Slovenci slovenščine sami nočejo, to je pri nas stara navada. Pritožbo zastran tega odloka je uložila Št. Janžka posojilnica, druge so nemško tiskovine, kakor smo mi Korošci že pohlevni in miroljubni, izpolnile. Posojilnicam se to v naših razmerah ne more očitati. Ako je prišlo do prepira med eno posojilnico in med oblastmi, naj bi bila ta posojilnica povabila drugih 19 slovenskih posojilnic, da se ji pridruže, tako pa druge posojilnice o tem razporu še ne vedo nič. Potem bi zbornica ministerstvu ne mogla poročati, samo ena posojilnica se upira. Utis na zgoraj bil bi boljši in morebiti bi tako složno postopanje posojilnic dobrodejno uplivalo tudi na druge razmere. Spomenica za vseučilišče. (Dalje.) Spomenica. II. Iz vsega tega izhaja, da vsi manj ali bolj važni faktorji naroda slovenskega po vsej pravici smatramo ustanovitev vseučilišča v Ljubljani za dozorelo, aktualno zadevo. Pri tem pa ne mislimo samo na položaj in potrebnosti slovenskega svojega naroda, temveč gojimo ozire tudi istotako na sosedne nam narode. Vsega uvaževanja vredna je misel, kojo je izrekel deželni zbor vojvodine Kranjske, misel o takem vseučilišču v Ljubljani, katero bi ustrezalo zahtevam slovenskega naroda ter bi, ustrezajo zahtevam celokupne države, združevalo pod svojim krilom ukaželjno mladino vseh narodcv avstrijskega juga. In res si je težko misliti lepšo institucijo, kakor bi bila »universitas litterarum«, ki bi pod svojim duševnim vodstvom in vplivom združevala zlasti akademično mladino iz slovenskih delov Štajerske in Koroške, s Kranjskega, Goriškega, Tržaškega, iz Istre in Dalmacije, ki bi bila zasno- LISTEK. Popotni listi. (Jos. Lavtižar.) IV. Schlanders 2. avg. 1898. Zlato južno solnce je sijalo na zemljo, ko sem zapuščal včeraj ob jedni uri popoludne divni Meran. Pri kapucinski cerkvi jo zavijem proti za-padu. Tukaj se začenja velika obliudena dolina, ki je raztegnjena ob reki Adiži do njenega izvira. Imenujejo jo V i n t s c h g a u. Namesto hlapono-vega piska se razlega v teh krajih še poštni rog. Na zaprašeni cesti te srečujejo omnibusi in poštni vozovi, v katerih so vpreženi večinoma štirje konji. Ti prevažujejo potnike in blago od Landecka do Merana. Vprego vladajo krepki postilijoni, ki imajo črno obleko, okrašeno s širokimi rudečimi našitki Toda s tovarišem nisva računila na vozove in konje, ampak zanašala sva se na svojo zdrave noge. Peš hočeva prehoditi vse te pokrajine noter do Landecka in mimogrede pogledati tudi nekoliko v Švico. Pcš-potovanje je gotovo najlepše, ne rečem, da je tudi najprijetniše. Vsa ta pot je dolga okroglih 200 kilometrov, toda pogum velja ! Huda se je nama sicer godila semtrtje, slednjič sva pa vendar srečno dovršila svoj načrt. Dobro uro že hodiva od Merana. Vročina je neznosna, komarji se zaletavajo v obraz in za vrat, nobenega prepiha ni in tudi solnčnik ne koristi veliko. °^stojim nekoliko pred hišo, kjer berem napis: Ich hab's gebaut nach meinem Sinn, Wem's nicht gefallt, stell's auders hin. To je pristen naroden humor. Ljudje tako radi ocenjujejo vsako reč. Tirolec pa pravi : Komur moja hiša ni všeč, naj jo prestavi kam drugam. Tega menda nihče ne bode storil. Kmalo od tu stoji poleg ceste velika pivarna »Forstbrau«. Vsedeva se v gosto kostanjevo senco na vrtu. Kako se to prileže in vrh tega še požirek hladilne pijače! Na dvorišču ste vpreženi dve muli v voz, na katerem je naložen velik sod. Voznik, liletni dečko, sedi za mizo pri vrčku pive ter bere neko knjigo. Pove mi, da služi pri veleposestniku v Partschins-u, ki ima 180 prešičev. Vsak drug dan gre v Meran po pomije, kjer se dobi veliko te reči. Ponudi nama prostor na vozu, jeden lahko sedi pred sodom in jeden za sodom, sam bode pa šel zraven naju. Ni napačna fantova misel, toda midva se hočeva načelno držati peš-hoje. Le plašča in nahrbtnika deneva na voz in potem korakamo vsi trije po precej strmi cesti dalje. Pod nami šumi v globoki strugi peneča Adiža ter zaganja vmazane valove ob skalovju. V Ortlerjevih ledenikih so namreč taja sneg, vsled tega naraščajo hudourniki in drve kalno vodo proti dolini. Vse te dotoke objema mati Adiža kot svoje otroke, sprejema jih v hladno naročje ter postaja zato vedno bolj silovita. Na vrhuncu se ogledam šo jedenkrat nazaj. Kot velikanska bela groblja leži pod menoj Meran, iz te grobljc gledajo stolpi in stolpiči, okna se lesketajo v popoludanskem solncu, nad mestom pa se vzdigujejo navpične stene, na katerih sloni sivoglavec Iffinger (2553 m.) Mladi spremljevalec zavije z mulama na desno v Partschins, midva pa kreneva po glavni cesti. Pač se vzdigujejo na obeh straneh sinje gore, v daljavi naju pozdravljajo celo sneženi vrhovi Laaser Ferner (3328 m.), toda vkljub temu pritiska vročina vedno bolj in nikjer ni sence razun one, katero dajejo cestni kantoni in telegrafični drogovi. Potreben je bil kratek oddih »pri pošti« vana tako, da bi se ozirala na jezikovne posebnosti narodov, v imenovanih kronovinah prebiva-jočih, ter zato nudila vedo razven v Blovonskih, tudi v hrvatskih, nemških in laških predavanjih. Takšno vseučilišče bi ne bilo samo eminentno patriotičnega in avstrijskega pomena, nego bi zares tudi ustrezalo praktičnim potrebam ljudstva in pa javni upravi sploh v naših južnih deželah. Za vse imenovane dežele, kojih geogratična lega je jako razprostrta, torej od Kotora pa do Gradca, ni nikake visoke šole. Abitu-rientje iz Dalmacije, iz Primorja itd. morajo hoditi daljna pota v Gradec ali na Dunaj, da pridejo na vseučilišče, kjer jih čaka velikomestna draginja sredi drugih, popolnoma jim tujih ne-prilik. Ob notorično slabem gmotnem položaju prebivalstva, bodisi v jedni ali drugi navedenih kronovin, je popolnoma naravno in umevno, da mora frekvenca od te strani na sedanjih vseuči liščih biti tako pičla, kakoršna je v resnici. Posledica tega pa je, da v nobeni omenjenih pokrajin ni dovolj naraščaja, ki bi mogel poslovati po srednjih šolah in drugih takih učiliščih, v mnogih javnih uradih in v zasebni praksi. Pomanjkanje uradništva in akademičnega naraščaja sploh na našem jugu je obče pripoznana resnica, s katero se mora zlasti visoka državna uprava boriti čedalje bolj. Le na jeden simptom tega nezdravega položaja kaže novejša odredba visokega naučnega ministerstva, vsled katere so razpisane ustanove za tiste vseučiliščnike, ki bi hoteli postati srednješolski učitelji s hrvatskim učnim jezikom v Istri in Dalmaciji. Ali glede na to, da naraščajoča javna opravila v upravi sploh zahtevajo čedalje več uradniškega osobja; da isto zahtevajo razne novodobne reforme in napredek, zlasti v višjem šolstvu, je jasno, da se potrebni konstantni prirastek ne da, zlasti na jugu ne, drugače dosezati, nego z univerzo, ki se osnuje za imenovane dežele posebej na prikladnem mestu, kakoršno je Ljubljana. Se drugače bi bila neprecenljive blagodejnosti takšna univerza, kakoršno ima pred očmi deželni zbor kranjski. Pomisliti je, da skoro vsak, ki hoče na našem jugu izpolnjevati javne naloge, mora biti vešč več jezikom. Na Kranjskem, na Spodnjem Štajerju in v gotovem delu Koroškega, na Goriškem, Tržaškem in v jednem delu Istre mora zlasti uradnik dobro poznati slovenski jezik, kakor mora v Istri in Dalmaciji biti temeljito vešč hrvatskemu (srbskemu) jeziku; poleg tega vladata v teh pokrajinah več ali manj nemščina in italijanščina. V nekaterih krajih so razmere celo take, da mora znati uradnik uradovati v štirih jezikih: namreč v slovenskem, hrvatskem, nemškem in italijanskem. Že razmere na Štajerskem in Koroškem so napotile visoko pravosodno ministerstvo, da zadnji čas tamkaj izkuša oživotvoriti posebne učne tečaje, v katerih naj bi se uradniki učili slovanskega jezika. Neznanje ljudskih jezikov je sploh velika ovira izvrševanju narodne jednakopravnosti in če-stokrat vzrok narodnostnim konlliktom. To ne- v Naturns-u. V zračni verandi, katero obletavajo lastovke, je jako prijeten počitek pri kupici črnega tirolca. Toda mudi se dalje. Blizo Naturnsa se odcepi pot v romantiško dolino Schnalserthal, katera vodi v centralne Alpe (Oetzthaleralpcn). Mnogo turistov hodi po teh samotnih toda glasovitih krajih, midva pa se drživa državne ceste in prideva že pozno zvečer v veliko vas Latsch. Gostilničar »zum Kirschen« je vesel, da dobi nekaj več gostov in rujavo-lasa natakarica nama z veseljem postreže. Danes sva odrinila ob šestih zjutraj. To so pač rajski kraji. Voda namaka sočnate travnike, cesta je obsajena z drevoredi vrb in trepetlik, veliki kostanjevi gaji se širijo nad obdelanim poljem, drevje se šibi sadja, vinogradi polni grozdja. Kaj vidiš pri nas v gorenjski dolini ? Menda ne druzega kakor okleščene smreke. Trg Schlanders, kjer to pišem, je dekanijska župnija. Farna cerkev ima visok in vitek stolp, ki se vidi od daleč kakor igla. Smejati sem se moral, ko me poprosi krepka ženska pri kakih 40 letih miloščine z originalnim dokazom: »Bitt' einen Kreuzcr licber Ilerr, hab' keine Mutter mehr«. (Dalje sledi.) znanje je tudi krivo, da uradništvo ni tako mobilno, kakor bi bilo upravi koristno, in da se stvarno kvalificirani uradniki no morejo pospeti na boljša ali višja mesta. Vse to je vir nezadovoljnosti in sploh nezdravim razmeram. Ako si sedaj usojamo izrekati prepričanje, da bi lek donašalo v takšne razmere odnosno osnovano ljubljansko vseučilišče, se seveda zavarujemo proti domnevi, kakor da hočemo visoke šole degradirati na stopinjo jezikovnih vadnic. Mi smo le mnenja, da bi se predavanja zlasti o tistih disciplinah, ki jih treba v ljudskem in javnem življenju praktično uporabljati, lahko vršila v odnosnih raznih narodnih jezikih. Dijaki tega in onega narodnega jezika bi tako imeli konstantno priliko, poslušati vedo v drugih jezikih in si z vedo vred prisvojiti tudi pravilni jezik za tisto stroko, v ka-Icri hote pozneje v življenju delovati. Le na ta način bi se dosegla prava jezikovna usposobljenost, katere pogrešamo sedaj zlasti pri uradnikih v slovenskih, hrvatskih in tudi italijanskih okrajih. Sedanji privatni način, po katerem si Nemec ali Italijan izkuša pridobiti znanje strokovnega jezika slovenskega ali hrvatskega, in naopak Slovenec ali Hrvat znanje italijanskega jezika, nikakor ne vodi do smotra, nego rodi največ polovičarstvo, ki je le na škodo upravi v moralnem in stvarnem pogledu. Sicer pa je takšno privatno izobraževanje na veliko škodo tudi jednotnemu strokovnemu jeziku in vsled tega tudi spe-cijalno jednotnemu uradovanju. Da v slovenskem znanstvenem jeziku divergirajo nekateri izrazi, kar se mu od nasprotne strani rado očita, temu ni kriva njegova nedozorel o s t, ki se povsem nespametno in krivično povdarja, nego krivda tiči v tem, ker znanstvo v našem elastičnem jeziku nima je d notnega vodstva, ker nima stalne učne tradicije: izkratka, ker nima vseučilišča s slovenskimi prodavanji. Jedna k'o se v nekaterem oziru godi tudi hrvatskemu jeziku v praksi tostran Litve. Opravičena in najboljšega priporočila vredna je torej ideja, da kaže v Ljubljani ustanoviti vseučilišče za južne avstrijske pokrajine in ga vrediti s posebnim ozirom na njih narodnostne razmere — vse to v prospeh znanosti in omike, v duševno in gmotno zadoščenje južnim avstrijskim rodovom in v varstvo j e d n o t -n i h državnih interesov! V nadaljnje podrobno razmotrivanje tega vprašanja, pri katerem so interesirane tudi druge narodnosti, se naravno ne moremo spuščati. Pač pa nam bodi dovoljeno, da v nastopnem navedemo posebe s stališča našega naroda še nekatere momente v prilog zaželenemu vseučilišču v Ljubljani. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 20. oktobra. V nagodbenem odseku se je včeraj dopoludne in popoludne nadaljevala razprava o nagodbenih predlogah. Govoril je skoro celi čas le poslanec Menger, ki je govoril sicer precej stvarno, toda namenoma tako obširno, kakor znajo možje, ki hočejo z dolgimi govori zavlačevati razpravo. Za njim je govoril krščanski socijalist Axman, ki je kratko izjavil, da on in njegova stranka odklanjata tako nagodbo. Glavna razprava sedaj še ni končana, vendar pa je odsek vsprejel predlog poslanca grofa Dzieduszyckega, po katerem pridejo do besede le tisti poslanci, ki so se že oglasili za besedo. Toda teh mož ni malo, kajti oglašenih je še nad 30 govornikov in pred koncem druzega tedna ni pričakovati sklepa glavne razprave in volitve treh odsekov. Opozicija se jezi nad večino, ker je vsprejela zgoraj omenjeni predlog, vendar pa trdi, da jej še niso pošla vsa sredstva, s katerimi se nagaja vladi in večini. Jedno takih sredstev je včeraj pokazal poslanec Menger. Da je desnica storila ta korak, je popolno umestno, kajti v sedanjih sejah nagodbenega odseka mlati sc samo prazna slama in trati čas. Jedini pomen ima razprava v pododsekih in potem konečna nadrobna razprava. Češko-nemška spravna akcija na Moravskem vrlo slabo napreduje. Že pred več časom je izvolil deželni zbor permanentni odsek, ki naj bi se posvetoval o načinu, kako doseči trajno sporazumljenje mej zastopniki obeh morav-skih narodnostij. Odsek, kateremu se je to važno delo izročilo, pa ni prav ničesar storil, niti o kakem tozadevnem posvetovanju ni bilo ničesar čuti. Vsled tega so 22. t. m. češki poslanci priredili v Brnu shod, katerega so so vdeležili vsi zastopniki češkega naroda in njegovi voditelji. Sklenili so pri tej priliki soglasno, da mora permanentni odsek najdalje do 15. oktobra dostaviti svoje poročilo vsem članom češkega kluba, posebno še načelniku odseka posl. grofu Zierotinu, ter staviti konkretne predloge glede spremembe volilnega reda za deželni zbor. Takoj nato se mora sniti v posvet ves češki klub. Toda 15. oktober je že minul in poročila še nimajo v rokah češki poslanci. Opravičeno toraj piše »Glas«: Določeni obrok je že davno potekel, toda nismo še čuli, da bi bili poslanci prejeli dotično poročilo. Se jedenkrat opozarjamo merodavne kroge na njih dolžnost in bomo čakali le še tri ali štiri dni. Ako se do tedaj ničesar ne zgodi, nastopiti hočemo z vso odločnostjo ter vsemu svetu pokazati, kako se vodi za nos češki narod na Moravskem. — Ta počasnost je najboljši dokaz o spravoljubnosti germanskih prvakov. 13.000 ugovorov proti odmerjenju osebnega dohodninskega davka rešiti mora komisija, ki se je te dni sošla v Lvovu pod predsedstvom dr. Korytovskega, podpredsednika dež. finančnega ravnateljstva. Ogromno število ugovorov je najboljši svedočba, da v komisijah, ki so odmerjale osebno dohodarino, ni sedelo mnogo takih mož, ki bi imeli res srce za trpeče stanove. Razmere v Franciji so sedaj zelo zamotane. Na domačih tleh razburja duhove francoske umazana in sleparska Dreyfusova afera, na zvunaj pa vznemirjajo Francozi s svojo politiko svoje sosede, posebno Angleže, ki strogo pazijo na vsak korak francoskih sosedov. Posebno nasprotje pa si je nakopala Francija s svojo politiko v Afriki, o kateri menijo menda Angleži, da so jo vzeli do cela v zakup. Prišlo je že tako daleč, da so listi že pisali o nekih vojnih ladijah, ki se zbero v Brestu ter čakajo nekega odločilnega trenutka. Angleži se seveda smejo na tihem francoskim pripravam in pravijo, da morajo Francozi preje podvojiti svoje brodovje, predno morejo misliti na kako vspešno akcijo napram Angliji. Vse te zamotane razmere, o katerih seveda še nihče ne ve, kako se ugodno rešijo, so baje napotile načelnika francoskega kabineta Brissona, da misli dati slovo težavni službi. — Mesto njega bo prevzel vodstvo francoske vlade bivši minister Bourgeois. Tako poroča pariški list »Matin«, ki je baje v tem oziru precej dobro informovan. O nameravanem napadu na nemškega cesarja pišejo angleški listi še nastopne podrobnosti. Dosedaj je aretovanih že petnajst oseb, in sicer po večini sami Italijani. V sredo zjutraj so prijeli še nekega urarja, ki je stanoval v neki večji ulici mesta Aleksandrije. Prvotno so nameravali zarotniki v neki ozki ulici v Kairo, skozi katero bo šel nemški cesar, najeti sobo in iz iste vreči bombo na cesarjev voz. Ko pa je cesar spremenil svoj potovalni načrt, sklenili so anarhisti, odvesti bombe, namenjene nemškemu cesarju, v Sirijo, toda policija jih je pravočasno zasledila. Načrt je bil naslednji: Jeden zastopnikov stopi v službo na ladiji, ki je v soboto od-plula iz Aleksandrije v Jafo. Bombi vzame seveda seboj ter na kak način spravi na suho. Od tod odvede jih drug sodrug v Jeruzalem ter shrani v hotelu Bristol. Povodom blagoslovljenja nove nemške cerkve se nameravani čin izvrši. Bombi sta dva palca dolgi in ravno toliko debeli, napravljeni iz železa in od znotraj iz porcelana, a po vrhu oviti z jekleno žico. Skrbno sta bili zaviti v zabojček za bisejuite mej žaganjem, vrhu tega sta bili dve steklenici vina in nekaj jestvin. Vse to je bilo spravljeno v popolno priprostem kov-čegu, ki je ležal v kavarni odprt na mizi. V zaroto je skupno zapletenih 19 oseb, ki so imele tajne zveze z Londonom in Madridom. Iz raznih spisov, ki jih je našla policija, je bilo razvidno, da se pripravlja že dalje časa tudi napad na kralja Umberto ter sploh na vse člane kraljeve rodbine. Mogoče izpovedo arelovani anarhisti še kake tajnosti. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 18. oktobra. (Konec.) Odb. dr. Hudnik poroča o prošnji posestnika K. Lachajnerja za delno povračilo stroškov, ki so mu nastali pri zidanju opornega zidu pri svojem vrtu v Rebri. Vsled deževja se je porušil prvotni zid in mestni magistrat jo naročil lastniku, naj ga nadomesti z novim. Ker so pa K. Lachaj-ner ni hotel odzvati temu pozivu, je magistrat naročil pri kranjski stavbinski družbi potreben načrt in stroškovnik, za kar je biio treba plačati 40 gld. Mej tem časom pa je prositelj poveril delo stavbeniku Faleschiniju, ki je izgotovil delo za skupno ceno 1467 gld. K. Lachajner je nato, v 1. 1893, vložil prošnjo za delno povračilo stroškov, ki pa se je tedaj nekam založila. Letos je tirjal mestni magistrat od njega onih 40 gl., toda mesto plačila je prositelj opozoril na svojo prejšnjo prošnjo za delno povračilo označenih stroškov. Odsek prvotne prošnje ne more priporočati, pač pa predlaga, naj se mu odpusti onih 40 gld. — Obvelja. O prizivu hišne posestnice Jos. Selanove preti odloku magistrata, s katerim se ji je naročilo, naj zgradi grebenično jamo in odpadni kanal v svoji hiši na Starem trgu, poroča isti odbornik. Vsled delnega zazidanja bivše Starinarske steze z zgradbo posestnice Plautzeve jo izginil prejšnji javni kanal, v kateri se je odtekala tudi voda iz Selanove hiše. Vsled tega se je g. Selanovi naročilo, naj na svojem prostoru zgradi grebenično jamo ter napravi kanal skozi vežo naravnost v Ljubljanico. Ob jednem je dobila ukaz, naj tlakuje nezaaidan trikot mej njeno in Plautzevo hišo, del bivše steze, ter odvodi vodo v svoj kanal. G- Selanova se sedaj protivi zgraditi nujno potrebni kanal na lastne stroške, ker ni ona vzrok, da se je zazidala Starinska steza, najodločneje se pa protivi proti temu, da bi morala tlakovati svet, ki ni njena lastnina in ga tudi ne more rabiti. — Poročevalec predlaga, naj se pocestnico Selan prisili zgraditi greznico in kanal, odstopi pa naj se od druge zahteve glede tlakovanja trikota. — Odb. Gogola predlaga, naj mestna občina prispeva polovico stroškov za zgradbo kanala. Proti temu protestuje odbornik Pavlin, ker dosedaj še niso znani stroški in bo za pogajanje o tem še gotovo dovolj prilike. Trikot se naj odstopi gospej Plautzevi. — Predlog odbornika Gogole se odkloni in vsprejme odsekov nasvet. Odb. Klein poroča o prizivu Ivana Graj-žarja v zadevi zgradbe hleva na njegovi parceli v Predilnih ulicah. V zadnji redni seji je namreč župan razveljavil sklep občinskega sveta, s katerim se je Iv. Grajžarju dovolilo zgraditi hlev in pustiti nezazidan del parcele ob Predilnih ulicah, akoravno je za te ulice določen strneni zistem. Župan je sedaj v posebnem dopisu stavbenemu odseku pojasnil, zakaj je razveljavil omenjeni sklep. V tem dopisu se naglaša, da je sklep pro-tiven določbam stavbinskega reda in akoravno je v posebno ozira vrednih slučajih dovoljena kaka izjema stavb, določil, vender ni umestno je v tem slučaju vporabljati, ker bi potem v teh ulicah ne navstal niti strnen niti odprt zistem, kajti tudi posestniki ostalih parcel bi se potem lahko sklicevali na ta slučaj. Posebno pa je neumestna izjema za ta del mesta, kjer bo v malo letih radi bližnjega justičnega poslopja zelo živahen promet. Konečno bi se gotovo tudi pritoževali bližnji sosedje, ako bi morali gledati na hlev ter odprto dvorišče, na katerem bi ostajali raznovrstni vozovi itd. Sicer pa lastnik te parcele prav lahko zgradi svoje poslopje po dovoljenem načrtu, ne da bi imel kako posebno večjo škodo. — Poročevalec pripomni, da se odsek ni nič posvetoval o tem županovem dopisu, marveč kratkomalo sklenil, da vztraja pri prvotnem predlogu. — Vsled te izjave pa župan odstavi to točko zopet z dnevnega reda, da se odsek znova peča s to zadevo. Za zgradbo skladišča za premog pri mestni elektrarni se dovoli 2200 gld. in sklene, takoj razpisati to delo. Poroč. odb. Pavlin. Ostale točke, razun poslednjih dveh, ki sc obravnavata v tajni seji, se odstavijo z dnevnega reda. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. oktobra. (Otvoritev gospodinjske šole.) Danes se je slovesno otvorila gospodinjska šola. Ob 10. uri je služil presvetli kne% in škof sv. mašo v marija-niški kapeli. V veliki dvorani je ogovoril zbrane gospode vodja marijanišča dr. L a m p e, v daljših govorih sta povdarjala važnost nove šolo predsednik kmetijsko družbe svetnik Murnik in tajnik Pire. Navzoči so bili dež. predsednik ekscelenca baron Ilein s tajnikom llaasom, kanonik Zamejic, predsednik trgovinske zbornice Per-dan, posl. Koš»k, dr. Majaron, prednica šolskih sester iz Maribora in mnogo drugega občinstva. Po otvoritvi je gospoda pregledala vse prostore ter se o vredbi izrekla jako pohvalno. (Nova župnija.) Ministerstvo za uk in bogočastje je določilo, da je od 1. januvari|a 1899. leta ekspozitura Žabnica samostojna župnija. Razven Zabnice bo nova župnija obsegala vasi Spodnje Bitnje, Šutna, Formahe in Dorfarje. (Osebne vesti.) Dr. Vinko Gregorič se je vrnil s pi tovanja ter zopet zdravi v navadnih urah. — Pravni praktikant Jurij T o n e 11 i v Ro-veretu in poštni praktikant Josip K r a u t sta imenovana za konceptne praktikanto pri poštnem uradu v Trstu, -f V Ljubljani se je danes mudil Georgij J. Kapčev, načelnik odbora za osvobojenje Macedonije. t (Potrfčn zakon.) Cesar je potrdil zaken, s katerim se v loškem cestnem okraju preloži loško-idrijska cesta proti Podgori. (Javno predavanje) priredi prihodnjo nedeljo ob 6. uri zvečer »Slovenska krščansko - socijalna zveza« v Ljubljani v veliki dvorani »Katoliškega Doma«. Predaval bode č. g. dr. Jož. Debevec: »Kako čl o vek z daj naj hit r ej e zabogati«. Predavanja sc bodo odslej redno vršila. (Šolsko leto se prične) na zunanji nunski šoli v Škofji Loki zaradi prezidavanja v ponedeljek 24. oktobra. (Iz lavantinske škofije.) Prihodnjo nedeljo posveti presvetli knez in škof dr. Mihael Na potrt i k novo kapelo pri mariborski realki. — Župnik v Št. Pavlu pri Voljski g. Mihael Plesni k je imenovan duhovnim svetnikom. — Začasno vpokojeni g. Fr. Horvat pride kot kapelan k Sv. Lovrencu na Dravskem polju. (Duhovniške spremembe v goriški natlškofiji) G. Stef. Kodermac gre iz Gor. Trebušic kot kaplan v Komen, na njegovo mesto pride gosp. A. Plesničar, kaplan s Podmelcu; g. Kristijan Štibilj, kaplan v Volčah, gre za kurata v Novake; č. g. Evgen Jordan gre za vikarija v Tapogliano; č. g. Maksimilijan de Pelca za vikarja v Brumo; č. g. Stacul Karol v Brumi je imenovan župnikom v Ajello, č. g. Maghet Karol gre iz Biljane za kaplana v Ločnik. Novo nastavljeni so č. g. Peternel Henrik za kaplana v Biljah; Gerbec Anton za kaplana v Volčah in Knavs Valentin za kaplana v Podmelcu. (Ustavljen promet.) Radi dolgotrajnega deževja in vsled tega nastalih poškodeb je ustavljen ves železniški promet na progi Reka-Št. Peter. Pričelo se je Bicer takoj s popravljanjem dotičnih mest, toda na redni promet ni kmalu misliti. Za osobni promet je uprava poskrbela tako, da bo zveza z brzovlakom štev. 4, vendar bodo morali potniki kakih 200 metrov iti peš do druzega vlaka. Prtljago do 50 klg. preneso železniški uslužbenci. Tovorni vlaki bodo vozili po tej progi še le po preteku 14 dnij. (Premembe pri učiteljstvu lia Goriškem.) Gosp. Tomaž Lu kan č i č, učitelj - voditelj na enoraz-rednici v Gorenjempolju je imenovan učiteljem-voditeljem enorazrednice v Gabrijah pri Mirnu. G. Franc G olj a, učitelj v Podlaki, gre kot učitelj - voditelj v Plave; g. Josip Urbančič, začasni učitelj pri Voglarjih, na enako mesto v Go-renjepolje, g. Ivan Vuga, začasni učitelj, iz Ve-drijana v Rihemberg. Službe so dobili naslednji izprašani kandidatje gg.: RihardGorjup v Kalu, Anton Kutin v Dornbergu, Anton Alfonz Vodo p i v e c pri Voglarjih, Franc M e r m o 1 j a v Podlaki, Rudolf Kumar v Mirnem, Moric Ben-čič v Vedrijan, Franc Merljak v Batujah — vsi kot začasni učitelji III. plačilne vrste. Gdčne: Jožefa Jug, učiteljica v Mirnu, je stopila v pokoj; Ida Kavčič, učiteljica v Križu, je dobila pod-učiteljsko mesto na slov. mestni šoli v Gorici; ! Milena Premrov, učiteljica v Standrežu, ima dopust, nadomestuje jo Ljudmila Premrov; Ljudmila Komac, učiteljica v Dornbergu, je dobila enako službo v Črničah; llozalija Bizjak, izprašana učiteljska kandidatinja, je nameščena v Ajdovščini; Ernesta S ko čir v Lokavcu ; gospa Marija Jeglič, vdova Geiger, v Oseku; gdčne: Ana Jug, učiteljica v Rihembergu, na enako mesto v Gerovo, Frančiška 100 Dovoljujemo si čast, uljudno naznanjati, da smo izročili svojo ., v Ljubljani, na Marije Terezije cesti št. 2 M za Kranjsko in južne kronovine J gosp. Antonu I>itx-ieli-ii, trgovcu iz Postojine, in da ima odslej izključno le on pravico, naše pivo p. n. občinstvu razprodajati. jj Kneza Adolfa J. Schwarzenberga pivovarna v Protivinu. Proti vin, dne 10. oktobra 1898. Ravnateljstvo Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Eatol. tiskarna v Ljubljani. Dovoljujem si uljudno naznanjati, da sem prevzel zalogo piva iz protivMs pivovarn ta AJolfa J. Sclmraiiena za Kranjsko in južne kronovine. Pisarna nahaja se, kakor dosedaj, v pritličju kise št. 2 na Marije Terezije cesti v Ljubljani. Tu se vzprejemajo in najboljše izvršujejo vsa naročila. V Ljubljani,' dnč 12. oktobra 1898. Anton Ditrich. u n a j s k a T> o r z a. Dne 20. oktobra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni doig v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°'„...... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4%, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. ...... London vista......... Nemški drž. banko vci za 100 m. nem. drž. veli. 20 mark........ . . . . £0 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini..... 101 gld. 10 kr. 100 » 80 » llv» 30 » 101 » 30 » 119 > 90 » 97 » 95 » 907 » - > 352 > ^0 » 120 » 35 » 58 » 87 11 > 77 ' » 9 > 53 V,» 43 » 82'/,» 5 > 67 » Dne 19. oktobra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/o državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°'0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem. kred. banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . - * » južne železnice 3"/0 . » » južne železnice 5"/0 . dolenjskih železnic 4°'„ 165 gld. - kr. 158 » 50 » 195 99 138 131 108 112 98 98 179 126 99 50 40 50 50 20 Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genois srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ■ . • Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 199 gld. 40 kr. 170 » — » 19 25 82 80 60 22 154 3440 413 71 108 178 171 127 40 20 50 25 90 25 15 37 XXXVII. lctnilc. 1. oktobrom se prične novo celoletno naročevanje ! IVI ER O UR" n j f*f\ a ^mLRUUn B rezplačno° darilo SSfSSTižKKif obsega ^ gl. OU K P. Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri administraciji ..Mercur', Dunaj, I., Wollzelle 10. celoletna naročnina.