fc)ii!HI!iliilHi:liiii:::VKi' ilir!l;;;i:i: 1 n:i.ji. ..............................................................................................................................................................................................................................:: -v. • .1i1!;:::;.,:' Izhaja vcako drugo soboto. Oglasi se zaračunajo po cem.ku. iliuiiiiniiiii.::1'!■ , ■; •tllllliiiSIl Naročnina znaša : čeirtietno ... K 5-—: poilitno V..,, 10--ceiolatno , . . ,.20 — Maribor, dne 29. januarja 1921. Uredništvo in upravništvo : Maribor, Slovenska uiica (5, priiličje. Brzojavni naslov: Pro m et vestn i k, Maribor Telefon šlev. 132, GOSPODARSKI PRčGUD. K uvozu luksusnega blaga. Ker so se v raznih časopisih pojavile o uvozu luksuznega blaga iz Avstrije vesti, ki so bile netočne in deloma celo v protislovju med seboj, smo se obrnili na kompetentno mesto za pojasnilo ter prejeli v tem pogledu nastopne podatke: Ko je bil koncem m. 1. med našo državo in Nemško Avstrijo sklenjen trgovinski dogovor, so bili v tem dogovoru imenoma navedeni tudi oni luksuzni predmeti, čijih uvoz v našo kraljevino je bil dovoljen proti plačilu običajne carine in (100 % 2a vse iz inozemstva prihajajoče blago določenega) davka na poslovni promet ter 10% davka od vrednosti blaga. Ta pogodba je bila objavljena z ministrsko naredbo z dne 19. novembra m. 1. Ker pa so carinarnice naredbo glede pobiranja davka na poslovni promet različno tolmačile in nekatere dopuščale neomejen uvoz vsega luksuznega blaga, druge pa ne, je na zadevno vprašanje interesira-nih krogov razglasila generalna direkcija carinske uprave, da je uvoz vsakovrstnega luksuznega blaga, tudi onega, ki je bi' poprej prepovedan, dovoljen proti plačilu carine, davka na poslovni promet in 10% davka na vrednost blaga. Ko je nato finančno ministrstvo zaznalo, da se je določba o plačilu 10% davka od vrednosti blaga mestoma izrabljala s tem, da so fakture izkazovale mnogo nižjo vrednost blaga nego je bila resnična, je izdalo novo naredbo, kjer se davek na luksusne predmete določa taksativno od 100 kg vsakega blaga, oziroma od vsakega posameznega predmeta in komada. Od početka decembra m. 1. uvoz luksuznega blaga torej ni zabranjen, ampak je vezan le na plačilo omenjenih doklad. Od 1. januarja t. 1. imamo z Avstrijo sklenjen dogovor, da se vse blago, in sicer poljedelski in industrijski proizvodi, razen surovin, smejo uvažati pö minimalnih tarifih, to pa le, ako je temu blagu priloženo takozvano „uvere-nje o izvoru". Kjer je pošiljatvi priložena taka poverilnica, se blago zacari-duje po minimalnih tarifih. Ta postopek doslej še ni bil splošno znan ter si mnogo trgovcev ni preskrbelo potre-^neKa „uverenja o izvoru ^ vsled česar pri uvozu niso bili deležni carinskih ugodnosti minimalnega tarifa. Pri uvozu takega blaga, ki bi bilo sicer uživalo to ugodnost, pa je iz formalnih razlogov ni. se je doslej zahtevala od uvažajoče-ga trgovca izjava, da se zadovoljuje s ^m, ako se mu zaračuna običajna ca-fina. V nujnem interesu vsakega trgov- ca je torej, da si pri uvozu predmetov poljedelskega in industrijskega izvora, ki uživajo carinske ugodnosti, preskrbi omenjeno „uverenje o izvoru“ od države iz katere uvaža blago v našo kraljevino. Z Nemčijo doslej Jugoslavija še nima trgovskih pogodb, vendar pa so se baš te dni vršile v Beogradu konference z nemškimi delegati, ki so po vseh izgledih dovedle do ugodnih zaključkov za obe državi. Dovršena je prva redakcija trgovinske pogodbe, ki se bo najbrže v kratkem tudi podpisala in uveljavila. Paketni promet s Srbijo je v polnem obsegu zopet otvorjen. Zvišanje cen surovemu tobaku. Monopolna uprava namerava izdatno zvišati nabavne cene za tobakovo listje. S tem je upati, da dobe proizvajalci tobaka izpodbudo, da se lotijo v večjem obsegu tobačne kulture. Za kosmato produkcijo se bo plačevalo za ha tobaka 40.000 do 80.000 kron. Od zvišanih nasadov bo seveda imela tudi monopolna uprava dobiček, ker bo mogla izvažati večjo množino tobaka. Kosmati dohodek se ceni za prihodnje leto na štiri milijarde kron. Revizija carinskih tarifov in postavk se bo vršila v finančnem ministrstvu. V to svrho je že sestavljena komisija, kateri je bil imenovan za predsednika Kukič, generalni ravnatelj državnih carin. Središče trgovine z Balkanom— Bratislava. Čehoslovaška je sklenila z raznimi državami dogovor, po katerem se bo smatralo mesto Bratislava (Požun) kot središče trgovine z Balkanom. Sklenjeno je, da dobi Bratislava orientalsko akademijo. Zborovanje obrtnikov v Beogradu je sklenilo, da se vrši kongres obrtnikov iz vse države v Novem Sadu. Državni dolg pri „Narodni banki" kraljevine SHS. Ker presegajo izdatki naše države njene dohodke, krije finančni minister primanjkljaj s tem, da najema posojila pri „Narodni banki" kraljevine SHS. Dosedanja posojila te vrste znašajo 1900 miljonov dinarjev. K temu pride še nekäko 900 milijonov, izposojenih ob priliki zamenjave avstrijskih kron. Kljub temu pa, da znaša celotni dolg naše države pri emisijski banki okrog 2800 milijonov dinarjev, je ta vsota malenkostna v primeri z onimi, ki jih druge države dolgujejo svojim emisijskim bankam. Papirnati denar Jugoslavije. Proti koncu minulega leta je imela naša država približno za 3100 milijonov papir- natega denarja v prometu. (Nemška banka je imela v tem času v prometu bankovcev za 65.000 milijonov mark, Avstro-ogrska banka za 50.000 milijonov kron, Francija za 40.000 milijonov frankov itd.). Trgovske zveze z Italijo. Italijanski industrijalci in eksporterji so se potom italijanskega zunanjega ministrstva obrnili na naše ministrstvo za zunanje posle s prošnjo, naj bi se vprašanje obojestranskega rednega prometa rešilo čimprej. Zlasti izražajo željo po uvedbi kompletnih vlakov z blagom. Posnemanja vredno! Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica je izdelala zakonski načrt za podeljevanje obrtniških koncesij. Za vsako obrt se zahteva stroga kvalifikacija in obenem revizija vseh na Hrvatskem in v Slavoniji izdanih obrtnih koncesij, ker se je zlasti v trgovino vtihotapila cela vrsta elementov, ki nikakor niso kvalificirani za ta poklic. Tudi pri agenturah je položaj enak. Trgovina s sladkorjem je sedaj popolnoma prosta. Plačati je od 14. t. m. naprej na vsak kg sladkorja poleg trošarine po 8 kron za kg le še monopolno takso 8 kron, skupno torej 16 K. Pričakovati je znižanja cen sladkorju. „Slovenska banka“ se je ustanovila v Ljubljani pred kratkim z delniško glavnico 30 milijonov kron. Ta glavnica pa se s sklepom občnega zbora more povišati na 90 milijonov kron. Paroplovno društvo za dolge plovbe snujejo v Splitu nekateri trgovci in kapitalisti. Nemčija in mi. Te dni je obiskal nemški poslanik von Keller našega ministra za trgovino in industrijo dr. Kukovca in z njim razpravljal o raznih gospodarskih vprašanjih, ki interesirajo Jugoslavijo in Nemčijo. Predmet razgovora je bil tudi možnost sklepa čim obsežnejše trgovinske pogodbe med Nemčijo in našo kraljevino. Avtomobilski promet v Sloveniji. Skupina ljubljanskih bank je dobila od ministrstva za trgovino in industrijo dovoljenje za ustanovitev delniške družbe pod imenom ,Avtomobilna prometna d. d.‘ s sedežem v Ljubljani. Družba je ustanovljena z namenom, da vzdržuje redni osebni in tovorni promet z avtomobili in drugimi vozili na vseh važnejših progah v Sloveniji. Južna železnica. V kratkem se pri-čno nova pogajanja z Južno železnico glede odkupa onih prog, ki se nahajajo na ozemlju naše države. Uprava državnih železnic je že dala preceniti sedanje stanje prog in voznega parka. Za trgovsko-obrtniško zbornico bodo po odloku ministrstva za trgovino in industrijo v kratkem razpisane volitve. Medjimurje se priključi zagrebški zbornici in dobi dva mandata, Prekmurje pa ljubljanski zbornici in dobr tri mandate. „Promet d. d. za trgovino z žitom“ so osnovale v Osijeku zagrebška eskomptna banka, osiješki paromlin in več avstrijskih interesentov. Glavnica znaša 20 milijonov kron. Zadružna banka v Mariboru. V Mariboru je ustanovila splitska Zadružna banka svojo podružnico, ki je te dni pričela poslovati v moderno preurejenih prostorih prejšnje Pirchanove veletrgovine v Gosposki ulici. Za ravnatelja je imenovan g. Niko Mulanovič, doslej uradnik splitske centrale. V upravnem svetu mariborske podružnice Zadružne banke se nahajajo gg. odvetnik dr. Rosina, predsednik posojilnice v Mariboru, dr. Božič predsednik Zadružne zveze v Celju, Janko Lesničar ravnatelj Zadružne zveze v Celju in Karel Pirchan, veletrgovec v Mariboru. Poslovanje Zadružne banke se razteza na vse panoge bančnih poslov ter otvori banka v kratkem tudi poseben oddelek za blagovni promet in za ekspedicijo. Zadružna banka ima svojo centralo v Splitu, podružnice pa v Zagrebu, Novem Sadu, na Reki in v Trstu (Štedionica Trst). Pri Zadružni banki sodeluje Zadružni savez Split, Zadružna zveza Celje, savez hrvatskih seljačkih zadruga v Zagrebu ter Gospodarsko društvo kot središčnica zadrug v Osijeku. Zadružna banka se bavi tudi z načrtom, da ustanovi v kratkem podružnice v Sarajevu in Beogradu. Trgovci In obrtniki, ki dobivajo po pošti blago iz inozemstva, se opozarjajo, naj si v svrho, da postanejo pri uvozu deležni ugodnosti minimalnih tarifov, preskrbijo uradno „averjenje o izvoru“, ki ga dobijo od trgovske zbornice one dežele, iz katere se blago izvaža. To izkaznico je treba priložiti poštni spremnici, oziroma doposlati poštnemu carinskemu oddelku. Kdor tega izkazila ne more ali ne utegne preskrbeti, mora vposlati pismeno izjavo, da je pripravljen sprejeti pošiljko, zacarinjeno p» maksimalnem tarifu. Med upravama pošte in carin so sicer pogajanja v teku, dt se to postopanje olajša, vendar pa veljajo začasno omenjeni predpisi. Razen g Nemčijo, obstajajo skoro z vsemi drža-pogodbe zaradi ugodnostnega tarifa. Pii tej priliki opozarjamo tudi na III. dd pristojbinskega pregleda, ki je objavljen v današnji številki in ki vsebuje pristojbine v poštno-carinskem poslovanju Hiše in posestva na prodaj pri prometni pisarni H. fiavlik, Maribor, Slovenska ulica 6, tel. 132. Proda se lepa, nova zidana hiša z lepimi lokali za gostilno in 'trgovino, kakor tudi tri lepe stanovanjske sobe. Prostori pripravni za lesno trgovino. Zraven je tudi nekaj zemljišča. Pojasnila daje lastnik Rup. Potočnik gostilničar, Sv. Martin na Poh. pri Slov. Bistrici. Enonadstropna stanovanjska hiša v sredi mesta Maribora z 10 stanovanji po 3 sobe in kuhinjo. Pod celo hišo se nahaja visoko zidana klet, uporabna za vinsko trgovino. Vsaka soba ima poseben vhod. Pri-; pravno tudi za hotel. Radi selitve se proda za 250.000 dinarjev. Manufaktura trgovina na veli kem najprometnejšem trgu v Mariboru z vsem inventarjem in zalogo se radi družinskih razmer takoj proda. Vila (prvovrstna), dve stanovanji po 4 sobe in kuhinja, kopalna soba, veranda, velika obokana klet, povsod električna razsvetljava. Stanovanjc t:koj pro sto. Cena 650.000 K. Večgo trvskih hiš v Mar'..c.;; cd er.e-ga do pet milijonovkron. Veliko posestvo (letovišče) na Štajerskem, obstoječe iz 3 velikih hiš, gospodarskim poslopjem, 9 skladišč, vinska klet, 2 preši, 8 vozov, 4 konji, 3 glave goveje živine. Skupno zemljišče meri 35 oralov, od tega je 6 oralov vinograda, ostalo so njive, travniki in gozd. 3 vrelci najboljše kisle vode v prometu. V zalogi se nahaja nad 10 vagonov steklenic in več vagonov zabojev. Se radi bolezni proda za 1,800.000 K. Dve Stanovanjski hiši nasproti koroškemu kolodvoru v Mariboru po 10 strank v vsaki hiši. jako ugodna cena. Lepo posestvo, 4 km oddaljeno od Maribora, meri 32 oralov zemljišča, obstoječe iz lepega vinograda, gozda, njiv in travnikov z gosposko hišo in gospodarskim poslopjem, z živino in z celim inventarjem. Posestvo, 10 km oddaljeno od Maribora, na glavni cesti proti Rušam, meri 17 oralov in sicer 1 in pol orala vinograda, 3 orali gozda, ostalo večina travnikov, njiv in sado-nosnika, hiša v dobrem stanu, krita z opeko, s 6 sobami, 2 kuhinji, klet, dva hleva, šupe itd., dve kravi, 15 polovnjakov sadnega mošta. — Cena 350.000. Zamenja se v Nemški Avstriji: Hiša v Beljaku (Villach) Nemška Avstrija, dvonadstropna, nova, moderno zidana, 600 sežnjev vrta, se zamenja s hišo, z gostilno ali trgovino, tudi z drugo enako vredno v Mariboru, Celju ali Ljubljani, ali tudi z lepšim posestvom s trgovino ali gostilno v kakem drugem prometnem kraju Slovenije. Ali se tudi proda za ceno 175.000 dinarjev. Graz! 2 hiši v Grazu, Gartengasse in Griliparzerstrasse, trinadstropni, mo- derno opremljeni, kopalne sobe, vrt, hlev za štiri konje, stanovanje za kočijaže in avtogaraža se zamenja s posestvom v Jugoslaviji v dobrem stanju in v bližini železnice. Hiša, trinadstropna v Grazu, Lesing-strasse, stanovanja po pet sob, soba za služkinjo, shramba, stavba moderno zidana, stavba s parketi se zamenja z vilo, pripadajočim vrtom in sadonosnikom ali s trgovsko hišo v Jugoslaviji. i Išče se: srednje posestvo v lepi legi blizu železnice, po možnosti z vodno silo, žago ali mlinom ali kako tovarniško posestvo primemo za lesno podjetje. Prometna pisarna K. TROHA MARIBOR Išče se: Večje gozdišče od 5003 m3 do 10.030 m črnega lesa, za posekanje. Ponudbe na upravo lista. Gostilna ali restavracija na deželi, z zemljiščem, ali pa trgovina z mešanim blagom. I Lepa stanovanjska hiša v bližini mesta ! Maribor, s hlevi za najmanj 6 konj.; Vila s 4 ali 5 sobami, z vrtom in sadonosnikom, ako z zemljiščem, ima prednost, se kupi s pogojem, da se kupec lahko takoj naseli. Lepo posestvo. 50 do 1000 oralov zemljišča, z gozdom, travniki, njivami ter lepo stanovanjsko hišo. Industrijsko podjetje, kakor žaga sparno ali vodno silo, valjčni umetni mlin z zemljiščem. Lepo posestvo ob glavni cesti, z vinogradi, hiša s 4 ali 5 sobami in z gospodarskim poslopjem. Gostilna ali kavarna, dobro vpeljana, v mestu ali v večjem trgu. LepO posestvo ob železnici in ob glavni cesti z vinogradi, hiša s 4 sobami in gospodarskim poslopjem. Ponudbe na upravo lista. Sloveraslcai ulico št. 2 IProdsija lan naScup s^ozlicraiti tliš* vil Im pospodorsSciti posestev. „SPHIHX“ izdelava kemičnih produktov MARIBOR II Gosposka ulica 27. 4-v gg Terpentinovočistiloza čevlje. Mast za usnje v lesenih in pločevinastih škatljah. Apretura za usnje lak za usnje mast za parkete perilno plavilo olje za šivalne stroje črnila: črno, violetno, modro in rudečo gumit najboljše lepilo lepilo za steklo in porcelan. I* »lltMi Pregled poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin, IBS. del, Izdaja vp. of. K. Tiefengr&sber v Mariboru. Paketi in denarna pisma v Sssserastv© s Tar. Predmet pristojbine post. Dinarji 1 Krone 27. A. Paketi: težna pristojbina do 3 kg ... . 1-50 6-— 5 „ . . • . 2-— 8'— 10 „ . • . . 4-— 16-— „ 15 „ .... 6-— 24-— 28. „ 20 „ .... vrednostna pristojbina do 300 din. 8-— 32-— = 1200 kron . . . za vsakih nadaljnih 300 din. = 1200 K —•30 1-20 označene vrednosti —•30 1-20 29. obvestnina .... —■10 —•40 30. dostavnina .... —•60 2-40 31. ležarina —•10 —•40 32. ekspres L— 4-— 33. posetnina: a) . . . —•80 3-20 b). . . 1-40 5-60 „ c) . . . L— 4-— 34. d). . . B. Denarna pisma: težna pristojbina do 1-60 6-40 35. 20 g za vsakih nadaljnjih —•45 1-80 ►: 20 g več .... vrednostna pristojbina kakor pri paketih —•15 —•60 36. obvestnina .... —•10 —•40 37. dostavnina .... —•30 1-20 38. ekspres —•60 2-40 Opazke Tar. post. Paketi v itiosesnstv© s T. p. 27.: za ločene (obsežne) pakete polovico več. — T. p. 29.—39.: računa se samo ena obeh pristojbin. — Dostavnina samo, ako obstaja z ozirom na pošiljko in naslovni urad obvezna dostava na dom. — T. p. 31.: glej t. p. 17. — T. p. 32.: v tem slučaju odpade obvestnina in dostavnina. T. p. 33.: * a) do 200 din. = 800 kron; b) do 1000 din. 4000 K; ** c) do 200 din.= 800 kron; d) do 1000 din. - 4000 kron. *) Ako je nakaznica naslovljena v kraj brez obvezne denarne dostave na dom. **) Ako obstaja za naslovni kraj nakaznice obvezna dostava denarja na dom. — T. p. 34.: kakor priporočena pisma iste teže. — T. p. 38.: glej opazko pri t. p. 32. Pristojbine v pcštna-tčsrin-skem poslovanju. A. Uvoz: Za carinsko posredovanje; od vsakega paketa: 1 din. = 4 krone; dostavnina preko 5 kg —'GO din. = 2’40 kron; obvestnina preko 5 kg —-10 din. =-—-40 kron (glej t. p. 29.—30.). — Kolkovina za spremnico: —'20 din. = —-80 kron; kol. za stvarnico —'05 din. - —'20 kron ; kol. za priznanico —'10 din. — —•40 kron, za vsako pri carinjenju potrebno prilogo (uverenje, račun, itd.) —‘40 D = 160 kron. — Za pisemske pošiljke se računa samo kolkovina za priznanico razen slučajnih poštnih pristojbin po t. p. 25. — B. Izvoz : V krajih, kjer je carinski urad ima pošiljatelj preskrbeti carinski pregled; za druge kraje pa po-srednje izvozni pregled pošta proti pristojbini 1 D ^ 4 K. —1 V tem slučaju se zahteva od stranke primerna jamčevina. 40. 4L 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. Avstrija do 5 kg . „ 10 » • „ 15 „ • „ 20 „ . Belgija* . . Bolgarija* . Čehoslovaška: do 5 kg . „10 „ . „ 15 „ . „ 20 „ . Danska* . . Francija* . . Italija* . . . Madžarska* . Nemčija do 5 kg . „ 10 „ • „ 15 „ . „ 20 „ . Nizozemska* Norveška* . Španska* . . Švedska* . . Švica; do 5 kg . . „ 10 „ . . „ 15 „ . . *) Samo do 5 kg (colis postal) dopustljivo. v državo (kamor je promet sploh otvor j en pristojbine težne vrednostne do 300 frk. do 500 frk. I sprejemanje blaga v skladišča, .zac^injenj |||lll!llllllilllllllllllllilllllllHlllll!lli|i|||ii|||||iiilliiiiliiiil||illlilHl||||l||||||;ii|||||||(jl|||ililHl||iil||||||ll!l|ill|||i||ii|iit|||||||||||||||!ijii}j||[||ii||ii|||||(!j|i|j!ij||||j||j|Ujj|^ Jurij Reitinger-jev nasled. Mednarodna špedicija in carinska posredovalnica. ■ BI valne mize lastnega izdelka. (iiB-EseK najfinejši . . ... a, kg K 100-— koitjak-esenc . . . a kg K 20if— liker . . • • • • k kg K 300*— koruza na vagone, let, . . K 6-60 fižol na vagone, let. . . . K 7*— »Columbia** Videm-Krško, Slovenija- Mednarodni prevozi, selitve s patentiranimi vozovi, nabiralni vozovi na vse strani. Maribor. • Pisarna: Meljska cesta 1. — Skladišča: Meljska cesta 27.—29. .. Zastopstvo v vsakem večjem mestu tu- in inozemstva. * «i»« Telefon ihterurban 35. r ' - Alff üiisiirws Ljubljana, Dunajska cesta 20 priporoča Pnevmatike za avlo ■ ter vsake vrste : : : lil KOlSaS gumijeve predmete. 4 4 Podružnica Maribor, Sl™ priporoča Izolirane žice za električno napeijavo. elektrotehnični materijal po naj nižji h cenah, ccoooooocccooo Telefon it. 470 „DKRUR LESHH TR60U5KR IH IHDUSTRH-:: SKR DELD1ŠRR DRUŽBR :: (TlRRlBOR Brzojavni naslov: DRRUR (HRRIBOR Telefon štev. Z56. Trg^¥liia e ¥iü©§ti Pugel & Rossmann i^iarl^or Brzojavi s PISSIL» MÄRBBOR == E^terur^. fe2-25©?a 39 Pisarna: Trg Svobode it. 3.= OsspafidFaninper Maribor Aleksandrova cesta štev. 48. Pietenina, drobnina, galanterija na debelo. CENTRALNA BANKA D. D. ZAGREB PODRUŽNICA MARIBOR I naznanja, daje začela uradovati na ALEKSANDROVI CESTI 46 (prejšnja kavarna Tegetthoff). - Izvršuje vse bančne posle, borzna naročila, izplačuje in izdaja akkre-„ditive, ima dovoljenje, izdajati uverenja ter prodajati in nakupovati valute in čeke.- E L UDOVI K SEF ? Prešernova ulica št. 1. = IN! M IH CM. • ■ •> Tovarniška zaloga papirja in pisalnega * rodja :: Brzojavi: PAPIRŠEF MARIBOR Telefon št. 148 _ čekovni račun poštne hranilnice Ljubljana št. 11.449 — Stalno en-gros-skladišče sled. blaga: Papir vseh vrst. kuverti, pismeni papir v mapah, trnovske in kopir»««* knjige, per sa, peresniki, --------— svinčniki, crni o i d. —*——— VAffVVCMA ZNAMKA. Glavno zastopstvo in reprezentanca sledeče tu-in inozemske industrije: 1. EDUARD BEYiil, kemična tovarna za črnilo, tuše, itd. v Teplicu, češkoslovaško. 2. BLUEN & CO.f k. dr., kemična tovarna za karbon- in indigo- papir, trakoe za pisalne stroje in razne pisarnjške potrebščine znamke ,Derby“ v Berlinu. 3. Tovarna za rujavo lepenko v Sladkem vrhu prej D. J. Feuerlöscher, d. z o. z._______ Stare in nove 221.SSii-i.ini.CS S 42'OJ © se dobi zelo poceni v prvi specijalni trgovini s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami I.e€jat, Maritoor, Slov. ulica 7. ............................................ Telefon 100 interurban. — Zastopstvo pisalnega stroja „Kontinental". Zahtevajte ofert. Združene iooarne in delavnice pohišlva BUaribof (flil <1 I fIŠ• h\ iil V MVl/iiAtid priporočajo svojo bogato zalogo spalnic,, jedilnic, klubskih garnitur, z usnjem prevlečenih, lastnega izdelka, po najnižjih cenah. trgovačka i spediterska radnja Pivljakovič&Ko. u Mariboru, Aleksandr. cesta v hotelu „Stadt Wien". Protokolirana Izredno znižane cene v trgovini oblek FERNER Gosposka ulica 24 Maribor ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA! Kompletne naprave gradi in vsakovrstne inštalacije igdtlajc po najmodernejših principih in po na| Prekajevalnica, tvornica mesn.izdelkov Anton Tavčar, Maribor S-........ni........*...S-..11111,111......... priporoča p. n. občinstvu za nakup raznovrstnih mesnatih izdelkov, prekajenega mesa, klobas, slanine vsake vrste, najfinejše svinjske masti. Najnižje cene. razpoiaga vedno z bogato zalogo vsako- TAtpfnn štev 281 ____Tvornica---- vrstnih poljedelskih strojev in orodja. Trgovina na drobno • • Kr če v in a štev. 162. Posebno priporoča vitle, različne mla- Jurčičeva ulica st. d. tih,e stroje, žitne čistilne mline, žitne odbiralnike ali trijerje, slamoreznice. % Maribor Ifefi nasproti glav-^ nemu kolodv. slamoreznice, sadne in grozdne mline, stiskalnice, koruzne robkarje, gnojnične črpalke, univerzalne pluge, plečke za koruzo okopavat in osipavat, dvoredne koruzne sejalne stroje, žitne sejalne stroje, kosilne stroje, travniške grablje, centrifuge ali mlečne posnemalnike, tehtnice, pocinkane brzoparilnike v velikosti 50—60 /, počinjene kotle za vzidat, bencinove motorje, parne stroje, oskrbim ; ______x.______ slamorezne nože, kakor tudi drugo po- Al6KS3ndrOV3 CCSt3 StcV. pravilo strojev ter posameznih delov itd. | . . . . ____ Postrežba točna in solidna. Priporočam, da kupuje in prodaja reza Društvo lesnih trgovcev dravske doline „SEVER“ MARIBOR tesan les = 1 na debelo, v Mariboru s kompl. opravo in izvrstnimi Skladiščnimi sodi, najmodernejšimi stroji za kletarstvo, priprave za izdetoUnje šampanjca, takoj vpo-fabliivo z mnogoštevilnimi odjemalci, se proti takojšnemu plačilu proda. Cenj. r ponudbe na ^Veđež' Maribor. SVETLA Podružnica: ZAGREB, Frankopanska ulica 2. Ponudbe in pojasnila na željo vsak čas brezplačna na razpolago. Glavni in odgovorni urednik: Joaip Simčič..