_152_ jfe                     '                   Metulje lovi.     •¦•¦-¦''¦    ¦'•-¦    '"
ipllj-vetko vara je bil res pravi cvot. Kakor vrtalka so jo vrtel in nikdar ui ISJ^bil ugnan. Nu po lctu je vže ae bilo zauj, a po zimi se je vedno ua-l|g||rinrdava], kadar jo moral po ves dan sedeti za pečjo.
^yl           A zdaj je polotjc in Cvetko je vže komaj čakal,  kako bode lovil
metulje. Alati so ma sieer dejali, da bodi pri domu, ali po Jetu CVetko ue ostanc v zaduhlej sobi za ves svet ne. In brdki Bogdanee? Ej to vaui je bil tudi pravo seme. Da bi bil sam brez bratca, niti misliti si ni inogel. Vudno jo tekal za (Vetkom, kamor koli je ta žel, in ako se ga je brauil. prosil iu jokal jc toliko časa, da ga je vzel s seboj. Še drug zvest spreinlje-valec Cvetkov je bil pes Vrtelja. Le poglej ga, kako se sučc ia skače, kakor bi ne imel obstanka. Ali po letu je vroče in soluce povsod pripeka na eloveka. A Ovetko si zna hitro pomagati, sleče suknjico in jo obesi na kljukasto pali-čico, katero dene preko rame, v desnej roci pa drži nircžo za metulje. Nu vidi se niu takoj,  da je neroden;  zatorej ni čuda.  da teka vže ves dopoluduc po
v      ^   ^ -¦ " >":< -^   *"       )
visokej travi, ki se mu zapleta okolo šibkih nog. Klobuček mu je padel v prevelikej gorečnosti raz glavo, ali on tega uiti ne opazi. Ves je zamaknen v svoj pleu in niti navaduega beliua ne ujaine, a siromak misli, iše premalo vcšč v priro-dopisji, da lovi lastavičarja ali dnevuega pavlinčka. Nu, da ga toliko bolj gotovo ne ujame, poinaga nm še gibični Vrtolja, ki skaee pred njiin in se zaganja k višku, misleč, zdaj pa zdaj mu pade belin kar naravnost v gobček. Precej daleč za Ovetkom pa stopa Bogdtui, ki je vže opešai iu zaman kliee Cvetka, da bi ga počakal. Videč. da s klicanjem ničesar ne opravi, napne vse svoje moči in še jedenkrat poskusa steei za bratcem. da bi ga dokitel. Ali v istem hipu se mu noge ovije visoka bilka in Bogdanček pade kakor je dolg iu širok po tleh. Še le za nekaj sekund poznoje zakriči iz vsega grla a potem' se začne jokati, dokler «e Cvetko no vrue iu ga ne vzdigne.
A CVetko Jeti  vže zopet za nagajivim  belinoni iu lovi ga zopet tako dolgo, dokler Bogdan drugie ue pade v visoko travo.                            b—&
---------X---------