Političen list za slovenski narod.
Po pošli prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman v eliti: Za colo loto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Sctneniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volj?i tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo so tiska enkrat; 12 kr. če so tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
ltokopisi so ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Vredništvo jo v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedolje in praznike, ob 1/a6. uri popoludne.
itev. 113.
V Ljubljani, v petek 20. maja 1887.
Letnik X V
Hm v ii i zbor.
Z Dunaja, 18. maja. Budgetna razprava.
(Dvajseti dan.)
Iz včerajšnje seje še omenjam, da je jako dolgo govoril poljski poslanec Šczepanowski o raznoterih rečeh. Ker je bil to njegov prvi govor, ga je predsednik dr. Smolka mirno poslušal, kar gotovo ue bi bil storil, ko bi bil kdo iz med češkega ali Hohen-\vartovega ali Liechtensteinovega kluba tako splošno govoril. Sczepanowski si je od lanskega leta pridobil nekako slavno ime, ko je šlo za carino od petroleja. Ou je namreč lastnik petrolejskih izvirov in je bil osnoval jako obširno agitacijo, ki je imela poljski klub siliti, da bi bil glasoval za Suessov predlog. Pisal je o tej zadevi mnogo člankov v Dunajske liberalne liste in se s tem močno prikupil nemškim liberalcem, kar se je kazalo tudi pri njegovem prvem govoru, ki so ga levičarji jako pazljivo poslušali. Sczepanovvski pa jim je tudi prav po volji govoril; omeujal je, da Galicija potrebuje za ugoden razvitek še večje avtonomije, kakor jo ima, in se v tem strinjal z onimi napetimi nemškimi liberalci, ki bi Galiciji vse dali in jo celo iz naše skupine izločili, samo da bi druge dežele tem laglje tlačili. Tudi s tem se jim je jako prikupil, ker je rekel, da se je v svojih pogovorili z raznimi poslanci prepričal, da porazumljenje ni tako težko, kakor bi si ga človek mislil. Sczepanowski je še jako mlad človek in se s politiko še ni dosti pečal, sicer bi ne bil poln nedolžnih političnih nad in bi se od sladkih besed ne dal tako hitro zapeljevati. S takimi ljudmi bi se nemški liberalci gotovo prav lahko porazumeli, ker bi jih brez posebnih težav zarad njihove neskušenosti speljali na led. Zato si več takih poslancev žele in zato so tudi tako prijazno poslušali Sczepauowskega. Dobro klica med dolgim govorom ni bilo čuti nobenega, samo pri sklrpu so mu od njegovih rojakov zadoneli nekteri pohvalni klici.
V večerni seji soje razpravljal vžitninski davek. Dr. Menger je pri tej priliki zopet tožil o mitnicah okoli Dunajskega mesta, ki bodo čedalje bolj 110-prilične, kadar se bodo na dotičnih prostorih do-
zidale hiše. Temu se kaj lahko pomaga; razni kraji okoli Dunaja imajo po (iO.OOO do 80.000 prebivalcev, pa ne plačujejo vžitninskega davka, mesta pa ga morajo plačevati, ako imajo 20.000 prebivalcev. Ko je šlo za volilno pravico, so liberalci neprenehoma povdarjali, da omenjeni kraji niso vasi, da so v pravem pomenu besede mesta, in še velika mosta, da se morajo toraj izločiti iz kmečkih skupin in prestaviti v skupino mest in trgov. To so je zgodilo. Dosledno bi se moralo toraj tudi glede vžitnine s temi kraji ravnati, kakor z mesti in bi se morale mitnice s sedanjih mest premakniti pred te vasi s 00.000 do 80.000 prebivalcev. Ako morajo veliko manjša in revnejša mesta samo zato, ker imajo pri-lično 20.000 prebivalcev, plačevati vžitniuo, zakaj bi je ne plačevali ti kraji, ki so tri- in štirikrat toliki in so deležni vseh dobrot glavnega mesta?
V današnji seji bila je razprava o soli, o kteri je poročal dr. Tonkli, in pri kteri so se čule navadne tožbe o pomanjkanji soli za živino. Siegl je priporočal vladi, da naj se izdeluje več vrst soli, dražjih in cenejših. Pscheiden je povdarjal važnost živinoreje in potrebo soli v ta namen, ki je pa po sedanji ceni predraga za živinorejca. Se za kuho si jo ljudje vsled dragine kupujejo po funtih, kako bi jo mogli kupovati na cente za svojo živino? Vlada bi nič ne zgubila, ko bi solno ceno znižala, ker bi je pa toliko več prodala.
T ii r k je tudi priporočal znižanje solne cene za živino ali rekel je, da se vendar z živino no sme bolj milostljivo ravnati, kakor s človekom, zato bi bilo prav, ceno soli tudi za ubožne ljudi znižati. Nekaj enakega je priporočal Ozarkievvicz. Poročevalec dr. Tonkli jo v svojem konečuem govoru zavračal Mengerja, ki mu je očital, da poročilo ni natančno sostavil, ter je s številkami dokazoval, kar trdi v svojem poročilu. Tudi je omenjal, da se mod našo in ogersko vlado vrše obravnave zarad ceneje soli za živino.
Pri loteriji se jo letos že v štiriindvajseto oglasil dr. Roser in vladi naročal, da naj odpravi to grdo-bijo, ki odira najrevnejše ljudi. V svojem govoru tudi sinešnic ni pozabil. Pričenjal je omenjajo silne zgube, ki je zadela linančno ministerstvo in loterijsko babe z zaporom znanega profesorja Orlice, ki
je s svojim preroškim duhom pospeševal avstrijske li-nauce.* (Veselost.)
Ali vstal je drug še večji prerok, kteremu se nekdo zahvaljuje: Le po Vašem izvrstnem računstvu mi je bilo mogoče dobiti tri terne po 14.000 gld. in 19 tern po 4000 gld. Hvala Ti, veliki mojster, ki naj Te Bog še dolgo ohrani! (Živahna veselost.) Ta mož se piše Feher in stauuje v Iiudapešti v Deakovih ulicah št. 3. (Nova veselost.) Roser je dalje omeujal izrekov imenitnih mož o loteriji; Bismark je rekel: Tega mora biti konec; loterija je sramota za Nemčijo, je pravo rokovnjaško gospodarstvo. Cavour je loterijo imenoval naklado na brezumnost (velika veselost), in dr. Julijan Duna-jevski, nekdaj profesor narodnega gospodarstva v Krakovu, je loterijo imenoval najbolj zaničljivo in najnenravnejšo igro. (Živahna veselost in klici: ui mar to g. liuaučni minister?) Pač je. (Velika veselost.) Jokai pravi, da človeku, ki v loteriji zadene, osoda nekako govori: Glej, osel, drugače ti nisem mogla pomagati. (Burna veselost.) Bavarska dežela je odpravila loterijo, ki ji je donašala 4 milijoue goldinarjev, to bi morala tudi Avstrija storiti. Kar ji odide, bi lahko pridobila pri davku na žganje. Toda še tega ne stori, da bi bile ob nedeljah loterije, žsjanjarije in tralike zaprte, iu čudi se. da še nobeden izmed duhovnih poslancev tega ni predlagal. Konečno je predlagal resolucijo, ki vladi naroča, da naj odpravi malo loterijo, dotloj pa zaukaže, da naj bodo loterije zaprte vsaj ob nedeljah. Ravno v tem smislu je govoril tudi poslanec Tiirk, ki je rekel, da je zastonj ljudem priporočati varčnost, dokler loterija najrevnejše ljudi zapeljuje, da svoj trdi zaslužek zastavljajo.
Tudi mitnice so provzročile nekoliko navadnih govorov, v kterih se vladi priporoča odprava mitnic, zlasti odprava mostnin. V tem smislu so govorili: Stohr, Plass in Fiegl. Ministerijalni sovetnik Schuk je rekel, da vlada ne more pogrešati teh dohodkov in da bi jih bilo treba iskati kje drugje, ko bi se odpravile mitnice, ki donašajo 1,300.000 gld. na leto; mostnine pa donašajo 000.000 gld. Ko bi so to odpravile, bi bilo toraj treba mitnino za polovico povikšati; sicer pa si bode vlada prizadevala primerno preostrojiti pobiranje mitnine iu si je v ta
LISTEK.
Haziskavanje.
ii.
„Sed et serpens erat callidior cunctis ani-mantibus terrae", tako se pričenja prvi verz. Beseda callidior je pomenljiva. Ce se o kom ne more povedati nobena boljša lastnost, nego zvitost, potem, no potem že strinja v sebi lepe sposobnosti za — agenta. „Pa tudi kača je bila zvitejša", pravi sv. pismo. Iz tega sklepamo, da jo bilo tedaj marsikaj zvitega na zemlji in med temi zvitimi jo bila kača samo zvitejša. Prav tako je zdaj na svotu. Zvitih ljudi, prekanjencev je ueprimerno veliko (seveda še več je takih, ki bi bili radi zviti), a izmed teh je le smetana dobra — za agente. Ta kača ima toraj že takoj v prvih besedah izražen ves zuačaj popolnega agenta. Da se pa no zapletem v kako nepotrebne tožbe zarad razžaljenja časti, raziskujem dalje.
Kača pravi po sv. pismu ženi: „Zakaj vama je za-povedal Bog, da ne jejta od vsakega drevesa v raji?« — Hm, to je pa že sumljivo. Ker brez uvoda, da, brez vsakoršnega dolžnega pozdravljenja — pa tako vprašanje! Tako prične k večjemu kak preiskovalen sodnik z novodošlim neprostovoljnim gostom svojim govorico. Pomislite vendar — z
besedico „z a kaj".--
To žo ni po agentski! Agent prišedši lepo pozdravi, sname svoj cilinder z glave, vleče rokovice s svojih nežnih rok, da se mu na belih prstih za-bliskajo zlati prstani; med tem pa se lepo opravičuje, da se usoja in predrzne itd. itd., kar vam ni treba popisovati; saj so tako zadržauje lahko bere v vsaki knjigi za priuk olike, vidi pa, seveda no tako popolno, za vsakim voglom. To je lepo, to je olikano! — To toraj govori proti moji trditvi, toda ta ugovor je le dozdeven I Pomisliti so mora: 1. Eva ni todaj še nosila svitlo-leskečih čeveljčkov. 2. Tudi rokavic še ui imela. 3. Knjiga „01ikaui Slovenec" tedaj še ui zagledala belega dne. 4. Bila sta še samo dva človeka ua svetu, in še ui bilo
razločka med „olikauci" in „neolikauci". Pomisliti se mora nadalje, da se tudi naši agentje drugače obnašajo proti gospodu s cilindrom iu drugače proti kmetu.
Ti vzroki toraj popolnoma uničijo omenjeni ugovor. Stavek, ki ga je izrekla kača, ima pa sicer vse lastnosti, ktere mora imeti dober uvod pravega agenta. Stavek je splošen in izraža neko začudenje in zraven tudi odkrito usmiljenje in voljo pomagati. „Zakaj vama je prepovedal Bog, zakaj neki — hm, tega si jaz ne morem razlagati; to je čuduo; da ne jejta, vama je rekel; o bora reveža; še jesti ue smeta! Ljuba moja Eva, kar na obrazu ti berem, da bi rada pomoči dobila. Kaj ne, da bi je rada?" To jo razpored misli, ktere so izražene v omenjenem stavku. Vrejene so tako moj-stersko, da jih inore tako sestaviti le izučen, vajen agent! Iu prepričan sem, da s primernim povdarkom, agentsko-mojstersko govorjene, niso mogle ostati brez učinka.
Da se to ložje spozna, presadimo jih v našo navaduo življenje! Prizorišče bodi prodajalnica ua
r: v ■ ■
C i ■

cije so se vršile pri deželni šolski oblasti ix» Nižje-Avstrijskem, in koliko se j® bito treba bojevati, da se je na Duuaji ustanovila češka šola za posebno-veliko število čeških otrok.
V Trstu je okoli 1400 slovenskih starišev poslalo prošnjo mestnemu zboru, da jim ustanovi za slovenske otroke slovensko šolo. Toda mestni zbor v Trstu se še toliko ni potrudil, da bi se posvetoval o prošnji, prešel je o nji kur na dnevni red.
Prosilci so se pozueje obrnili do cesarskega namestuištva v Trstu; a minuli ste skoraj že dve leti (čujte, čujte 1 na desnici), namestništvo pa še sedaj ni odgovorilo, ne povoljno, ne nepovol|no na prošnjo 1400 slovenskih starišev. (čujte, čujte! na desnici.)
Kako bi grmeli gospodje na oni (levi) strani visoke zbornice, ko bi se kaj enacega prigodilo nemškim prebivalcem v Pragi ali v katerem drugem češkem mestu, ako bi se predrznil cesarski namestnik na češkem, da ne bi odgovoril na tako opravičeno prošnjo toliko časa! (Prav res! na desnici.)
Jako značilen je tudi ta-le slučaj: Mestni zbor Ljubljanski je sklenil pred nekterimi leti, da mora biti v mestnih ljudskih šolah podučui jezik slovenski kot materini jezik otrok; nemški jezik naj se pod-učuje kot obligaten predmet od tretjega razreda naprej.
Deželni šolski svet je potrdil ta sklep, visoko ministerstvo pa je to določbo potrdilo z izrečno opombo, da se mora za otroke nemške narodnosti ustanoviti posebna šola z nemškim podučnim jezikom.
Tako je visoka vlada stavila pogoj, da dobe nemški otroci svojo pravico, ako hoče slovensko prebivalstvo brez prikrajšanja doseči v postavi zagotovljeno pravico, da se s potrebnimi sredstvi izobražuje v svojem materinem jeziku. Prej bi moralo nad 3000 slovenskih otrok biti brez poduka v materinem jeziku, kakor nekaj dvanajsteric otrok nemške ua-roduosti.
Mi se ne protivimo tej v resnici očetovski ljubezni šolskih oblasti do nemških otrok, ta ljubezen je lepa in hvalevredna; prositi pa vendar smemo, da ravno tako vestno skrbe tudi za slovansko prebivalstvo.
Žalibog ni vedno tako! Visoka vlada vestno skrbi, da ima 25.000 nemških prebivalcev na Kranjskem primemo število zastopnikov pri deželni šolski oblasti, 400.000 Slovencev in dobra tretjina koroškega prebivalstva, ki je slovenska, nimajo v do-tičuih deželnih šolskih svetih nobenih zastopnikov (Čujte! na desnici), toraj tudi ne morejo vplivati na šolske razmere. Zadovoljni morajo biti s tem, kar jim dovolijo narodni politični nasprotniki, ki zlorabijo ljudsko šolo za svoje politične in nemško-narodne namene. Njihov uamen pa ni, da se prebivalci podučujejo v ljudskih šolah v potrebnih osnovnih naukih, marveč da se jim nemščina vtepa v glavo. Po tem so vrejene tudi vse šolske knjige in šolski načrti.
Pred sabo imam učni načrt za dvorazredne ljudske šole na Štajarskem, ki je bil določen z odlokom c. k. deželnega šolskega svota dne 16. oktobra 1884, št. 5167. V tem uačrtu je odločenih šest ur v tednu za podučni jezik. Ta pa je, kakor naravno, v nemških krajih nemški, v slovenskih moral bi biti slovenski. Šest ur bi zadostovalo za materini jezik, ko bi bil tudi v drugih predmetih izključljivo podučni
jezik. Toda godi se to le v nemških kr»)»h in pri nemSkih otrocih. Tise podnčujejo v vseh prddmetih v materinem jeziku, ki je vrh tega še po šefet ur na teden poseben učni predmet. Ni čudo, če otroci primeroma dobro napredujejo, ker je ljudska šola dobro vrejena, in si pridobo za življenje potrebnih vednosti. Drugače pa je v slovenskih krajih. 'Tukaj se morajo otroci poleg svojega slovenskega roateri»sga jezika nčiti še nemškega. Ker pa v naučnem načIDu ni zapisan poduk ^rugega, v tem slučaji nemškega jezika, morajo učitelji za ta poduk potrebne ure tako rekoč ukrasti drugim predmetom. Izpustiti ga ne smejo, ker je šolska oblast zapovedala za vsak razred potrebne šolske knjige, ki se morajo rabiti; med njimi je tudi učua knjiga nemškega jezika. Gotovo pa je več predmetov, ki bi se lahko omejili brez škode; toda gorje učitelju, ko bi le nekoliko prikrajšal tak predmet. Nadzorniki bi trdili, da učitelj zanemarja dotični predmet; vsled tega bi ga na višjem mestu popisali kot malo sposobnega in po-rabljivega učitelja in bi po tem tudi ž njim ravnali.
Kje naj toraj dobi učitelj potrebni čas za nemški poduk? Pri imenovanji uadzomikov so v prejšnjem času — v nekterih slučajih še sedaj — največ gledali na njihovo politično straukarstvo, ne pa na sposobnost, in ti nadzorniki posebno skrbe, da kolikor mogočo omeje poduk vsakega drugega jezika, da le nemščini pridobe popolno veljavo. To namero pa so učitelji hitro zapazili, in ker so tudi slabi ljudje in so spoznali, da šolski nadzorniki dobrotljivo odpuščajo vse druge napake onim učiteljem, ki na stroške materinega jezika podučujejo s posebno pridnostjo v nemškem jeziku: zato jih je premagala skušnjava, da so za nemščino jemali onih šest ur v tednu, ki so določene v naučnem uačrtu za podučni jezik, akoravno so bili prepričan", da vsled tega trpi pravi strokovni poduk.
Ker učenci pri vstopu v šolo ne prineso seboj nobenih vednosti v nemškem jeziku iu se ga zunaj šole tudi ne uče, zato je nemščina za te šole najtežji predmet. Ni li čudno, da skoraj neumljivo, ker je deželna šolska oblast na Štajarskem najtežji predmet popolnem izpustila iz učnega načrta in vendar posebno strogo tirjala od učiteljev poduk v nemščini, kakor dokazuje poročilo nekega šolskega nadzornika na spodnjem Štajarskem. Da sem natančen, prebral bom z dovoljenjem gospoda predsednika poročilo in druge opazke. Tu se glasi (bere): „ Glede poduka v nemščini moram z obžalovanjem trditi, da se premalo nanj ozirajo. Z vso odločnostjo so mora tirjati, da morajo otroci ne le brati, marveč tudi pravilno se izraževati pismeno in ustno, kedar izstopijo iz šole. S tem podukom se mora začeti najpozneje v tretjem šolskem letu, najmanj po dve uri na teden ; pa tudi pri druzih predmetih treba se je ozirati na nemščino. Ne ravno male težave mora učitelj premagati z razumnostjo, pedagogičnim taktom in dobro voljo.
Tem tirjatvam pa do sedaj niso mogli zadostiti tudi najmarljiveji učitelji in posebno ne na enoraz-rednih ljudskih šolah, akoravno so razumni, taktni in imajo dobro voljo. Ta učui namen se more na ljudskih šolah, kjer je materiui ob enem podučni jezik, z največjim trudom doseči, če se vestno porabijo vse določene ure za poduk in če šola nima druzih zaprek, kakoršue so na šolah z enim jezikom, če se pa morajo za podučni jezik določene ure deliti za dva jezika, potem se ne more doseči učni
namen že poskrbela potrebne poizvedbe od deželnih vlad in deželnih odborov.
Pri punciranji je Kreuzig priporočal, da naj se poduradi za puncirauje napravijo po glavnih mestih; pri žganji je Proskovec zahteval prevstroj davka za točenje in je v posnemauje priporočal sklepe mo-ravskega deželnega zbora.
Pri državnih poslopjih sejeWrabec hudoval nad tabakarnico v devetem Duuajskem okraji in je zahteval, da naj se prestavi kam drugam iu sedanji prostor razdeli za stavbo hiš, pri dvorni tiskarni pa je omenjal, da se tam ne brigajo za postave, da nedelj ne praznujejo, da morajo delavci cele noči delati itd.
Sekcijski načelnik Possaner je rekel, da so mu te tožbe nekega časnika znane, ali vlada se s časniki ne mara puliti, pač pa v zbornici prečita ukaz, ki državni tiskarni naroča, da se ima strogo ravnati po določbah obrtuijskega zakona in ob nedeljah vse delo opustiti.
Pri kovanji denarjev priporočal je Tausche, da naj se kuje denar po pol goldinarja veljave in da naj se nakuje več drobiža, zlasti polkrajcarjev. Sekcijski načelnik Niebauer je pa omenjal, da se ljudje branijo polkrajcarjev in da jih je komaj za 11.000 gl. med ljudmi, dasi se jih je nakovalo za 32.000 gl. Zatem so bile vse omenjene točke sprejete in s tem dovršeno finančno ministerstvo.
V petek se prične razprava o trgovinskem ministerstvu in o železnicah. Izmed naših poslancev bo pri tej priliki govoril poslanec Pfeifer o dolenjski železnici.
Razni odseki
so danes zborovali. Šolski odsek se je sošel precej po glavni seji in je brez premembe pritrdil sklepu gospodske zbornice glede starosti za vstop na gimnazije. Tudi je razdelil več peticij, resolucijo poslauca Kluna pa v poročanje izročil poslaucu Jahnu.
Obrtnijski odsek se je sošel zvečer ob 7. uri in je rešil zakon glede bolnišnih blagajuic za delavce, ki ga je gospodska zbornica v nekterih zadevah spremenila. Odsek je pritrdil tem spremembam, samo glede § 42. in 49. ostal je pri prvotnem sklepu poslaniške zbornice.
Budgetni odsek je rešil novi zakon o poštnih hranilnicah izvzemši dva paragrafa. Obrtnijski odsek je zboroval do devetih, budgetni do desetih zvečer.
Govor poslanca Klima
v državnem zboru 10. t. m.
(Dalje.)
Slovanski prebivalci niso tako srečni in tu je tudi vzrok, da so v omiki zaostali za nemškim narodom. Mnogi še sedaj nimajo nobene ljudske šole ua podlagi materinega jezika, ker jim šolske oblasti niso tako postrežljive, kakor je mlrodna deželna šolska oblast v Ljubljani proti nemškim prebivalcem (Prav res! na desnici.)
Nedavno smo slišali v odgovoru na neko interpelacijo, kako trdovratno se brani nemška občina Litomeriška, za 160 čeških otrok ustanoviti češko šolo. Tudi se še živo spominjamo, kake demoustra-
kmetih. Osebi kmečki štacunar in — agent, ki po običajnem in že omenjenem pozdravljenji in oddaljenem uvodu tako-le govori:
„0 lepa štacunica to; lepa, gospod Repek! Mojstersko vrejena! A — a — prav popolnoma mestno bi bila napravljena, samo — nekaj jej manjka. Poglejte no, gospod Repek, saj nimate skoraj nič Frankovih cikorij. No, tega vam jo treba kot ribi vode. Jaz se kar čudim, da že sami niste ua to prišli. Frankovih cikorij — samo tisto bore poličico in nič več. O brez njih ne morete biti! Na vašem mestu bi zato najprej skrbel; to bi bilo prvo. Gospod Repek, blagorodni gospod Repek, ki imate vendar tako nedosegljivo zmožnost za štacunske stvari, — Frankovih cikorij vam pa manjka; prepričan sem, da o tem ne dvomite več."
Tako je moderno govorjenje. Če izpustimo „gospod Repek", ali pa čo mesto tega v prej omenjeni govor vrinemo „gospii Eva", potem imamo po priliki eno in isto razporedbo. Ker je raziskavanja prva lastnost, da mora biti popularno, povdarjam še bistven razloček, da je v prvem slučaji šlo za
sadje, v drugem pa le za nekako popačeno, ponarejeno sadje — za cikorijo; če se toraj na drugo ne oziramo, je v prvem slučaji blago poštenejše, nego v drugem; to nam priča, da se sicer oblika in nastop agentov vedno bolj olikuje, vedno boljša, da se pa to, kar nam ponujajo, od dne do dne slabša.
Eva seveda izraža še nekaj pomiselkov, kakor gotovo tudi gospod Repek po prvih besedah ni še celo tako prepričan, kot misli gospod agent. Pa pustimo gospoda Repka pri miru; ostanimo pri Evi. Ves njen ugovor se dii izraziti v stavku: „Bi že bilo res, kakor praviš,*) a predrago je, predrago!" — Ta ugovor mora tudi šo dandanes vsak agent pobijati. In vspeh njegovega delovanja je večinoma odvisen od spretnosti, kako to p«bija. Kača ga pobija z jako radikalnim sredstvom — z lažjo. (Mimogrede povčm, da se je ta metoda pobijanja omenjenega in tudi druzih ugovorov do dauašnjih dni ohranila.) Na Evine besede kar na kratko izjavi
*) V tisti srečni, brezrokavični — „nepostoi'kani" dobi so so ljudje z vsemi, tudi z agenti tikali.
svojo trditev, kratko iu krepko in brez posebnega dokazovanja. „Ni res, kar praviš" in „ni res" povdarja. V izvirniku se je kačin odgovor kaj krepko slišal: „Lo-m6t temutun"
—	prosto poslovenjeno: „nAka, ni tako!" Toraj laž
—	»nedokazana" laž. (Dandanes smo prišli tako daleč, da se marsiktera laž dokazuje in da se tudi pri nektere vrste ljudeh d i'i dokazati.) In vendar vpliva! O koliko .nedokazanih" laži dela tudi v našem času „furorc"! — In koliko Ev (skoraj še več Adamov) je, ki jim verujejo! — To — per pa-renthesin! — Kača izgovorivši laž, ue utihne, marveč di'i jej neko ozadje, nekako podlago v petem verzu. Čudom pa se moramo čuditi, da je ta podlaga — verska. Orjaška resnica so nam iz tega razvije. Nekdaj so tudi lagali, a lagali so — na verski podlagi, sicer bi še ljudstvo poslušati ne hotlo. Sedaj pa so laže — brez verske podlage. Ljudje so tudi v tem obziru precej bolj »olikani", kakor so bili njih predniki. Tudi agentje lažejo — brez verske podlage!
Raziskavanje o kači bodi s tem končano! Jasuo
namen ue v tem ne v onem jeziku, pač pa je na škodi strokovni poduk. V najnovejšem času je deželna šolska oblast na Štajarskem bolj določno in natačno pokazala svoje namene.
V današnji „I)eutsche Ztg." našel sem dopis s spodnjega Štajarskega, kjer se glasi (bere): »Štajarski deželni šolski svet resno namerava, bolj se ozirati na nemški poduk v ljudski šoli na spodnjem Štajarskem, kar je sklenila nemška večina deželnega zbora; to razvidimo iz tega, da je deželni odbor v zadnji seji potrdil več sklepov deželnega šolskega sveta. Ti sklepi se tičejo nemškega poduka v ljudskih šolah večinoma slovenskega okraja Brežiškega ua jugovzhodnem Štajarskem, na korist slovenskih prebivalcev, ki dobro presojajo važuost nemškega jezika in ne verujejo listom slovenskih »prvakov", da nemščina ni potrebna. Na četverorazrednih ljudskih šolah podučevala se bo nemščina po tri ure ua teden v drugi polovici prvega šolskega leta, v drugih razredih po pet ur na teden in v četrtem razredu bo nemščina podučni jezik za zemljepisje, računstvo iu telovadbo."	(Dalje Prih)
Govor poslanca prof. Šukljeja
v državnem zboru dne 9. maja.
(Dalje.)
Gospoda moja, to ste sami rekli v tisti šolski postavi z dne 14. maja 1869, na ktero se je tii in tam tudi že dr. Weitlof sklicaval in ob ktero vedno bijete, kot na najlepši zvou vašega postavodajal-nega liva iz tiste dobe, ktero je dr. AVeitlof imenoval dobo »epohalnega napredka*) v postavoda-jalstvu za ljudske šole"! V § 1. pravite jako določno : ljudska šola naj razvija duševno delavnost pri otroku. Prav je tako, gospoda moja, v ljudski šoli naj se otrok že uči misliti, v ljudski šoli naj že zamore razne vtise in prikazni po sintetični duševni delavnosti združevati v pojmenske jeduote. Ali res mislite, da bi bilo to mogoče ua podlagi druzega kakor materinega jezika? Ali se Vam ne zdi velika ovira, če se prezgodaj prične s podukom tujega jezika? Ali se Vam ne zdi to jako vele-važua poskušnja, ktero je povsod, kjer se je lotijo, treba plačati z duševno zanemarjenostjo mladine? (Prav res! na desni.)
Vendar stojte! Tu se mi je zopet bati, da se mi oglasi dr. Weitlof in z njim v zvezi morda tudi dr. Ausserer, rekoč: »Novoslovenščina je popolnoma različna od jezika, ki ga Slovenci poznajo, umejo in govore!" Prav tako trditev slišali smo nedavno tukaj in ta trditev je Vam tako grozna in čudna, da je g. poslanec Tonner izrekel željo, da bi si kakega takega vzornega Slovenca, kakor ga je Mariborski poslanec opisal, rad prav od blizo ogledal.
Žal mi je, da tej popoluoma opravičeni zahtevi nikakor ne morem vstreči, če tudi si laskam, da poznam prav dobro svojo domovino. Prepotoval sem vse kraje, koder Slovenci prebivajo, mnogo sem občeval s kmeti, velikokrat sem govoril javuo pri slavnostih, skupščinah itd. in to ne le na Kranjskem, temveč tudi na Štajarskem in Primorskem, toda nikdar nisem slišal, da bi bil kdo rekel, da me ni
*) V pomnoženji števila šol, da; a epohalni naprodek v šolah pa še nekaj druzega tirja, ali tega pa ni bilo in tudi šo dandanes ni; zarad tega pa vedno popravljanje, vedno po-sknšnje brez vspeha.	Vredn.
je menda vsakemu, da je v tretjem poglavji »geneze" (prve Mojzesove knjige) postanek agentov določno izražen. Kača je bila prvi — agent. Tej živali bi še sedaj lahko primerjali v preuešenem pomenu agente. Tudi dandanes so agentje še z večino kače. Toda o tem prihodnjič! Za sedaj le še nekaj za razlagatelje in za slikarje, ki slikajo svetopisemske dogodke. Usojam se na podlagi svojega raziskavanja trditi: a) Dozdevno verjetno je, da so je agent v raji prikazal v postavi navadnega židovskega agenta (beseda »kača" se mora seveda razlagati prav), b) Zato uaj se tudi tako slika. — Še nekaj »pro domo", glede knjige, kjer se nahaja tisto tretje poglavje, častitim bralcem se moram namreč predstaviti kot človek, ki ima še brez števila predsodkov. Tako n. pr. še vkljub korenite razprave »o starosti človeškega rodii", vkljub še bolj korenito pisanega učenjaškega dela sloveuskega: »Vera in pamet" in vkljub marsiktere druge kore-nitosti verujem še v sveto pismo iu verujem, da je to pismo — svoto!
razumel, če tudi Vam slovenski književni jezik prav tako dobro ali slabo govorim, kakor nemščino. Ce pa dr. Ausserer misli, da med Nemci ni razlike med dijalektom in književnim jezikom, ali če nas s to razliko dražiti ali smešiti hoče, jako se moti. Razlika med dijalektom in književnim jezikom je v nemščini še zdatno večja, kakor pri nas. Da se bote o tem prepričali, povedal bom dr. "VVeitlofu, ki se prav posebno za Kočevje in Kočevarje zanima, mično dogodbico, ktero sem oudi sam doživel. Bilo je leta 1875 in v Novem mestu smo imeli porotno obravnavo pri sodniji, pri kteri je bila za pričo tudi Kočevarica, ki ui umela ne slovenskega, ne nemškega književnega jezika. Jako gladko ji je tekel v Kočevskem dijalektu jezik, ko je jela predsedniku na vprašanja odgovarjati. Mi smo poslušali z največjo pazljivostjo, ter smo se jeli spogledavati, kajti nihče, kolikor je nas bilo, ni je niti besedice razumel. Predseduik je vprašanja ponovil — toda vspeh je bil negativen. Gospoda moja, sam ue vem, kaj bi bil sodni dvor storil, če bi ne bilo med porotniki slučajno moža, ki je svoje dni po Kočevskem veliko s konji barantal. Ta je vstal in se je ponudil za tolmača, rekoč: Priča to in to pravi.
Recimo, da bi bil dr. "VVeitlof ali pa dr. Ausserer pri tej obravnavi navzoč. Zdi se mi, da bi se mu bilo prav tako slabo godilo, kakor meni. Ali bi bila tu opravičena trditev, da je nova književna nemščina od ljudske govorice tolikauj različna, da je narod niti ne razume ne? Vidite, s tako logiko nas hočete vgnati! (Prav dobro! na desni.) Sploh se pa čudim, da mož, kakor je dr. Weitlof, ki že toliko let sedi v deželuem šolskem svetu dolenje avstrijskem, ne pozna glavnega načela elementarnega pojma pedagogike. (Veselost ua desni.) Ali mu res ni znano, da ima ravno ljudska šola nalog, narod s kujiževnim jezikom soznaniti. (Prav res! na desni.) Jako sloveč nemšk pedagog, kterega zdatno bolj cenim, kakor dr. Weitlofa (veselost na desni) — Karol Kehr je ta mož — ta elementarna načela v kratkih, lapidamih besedah (kakor v kamen vsekanih) izraža rekoč: Pridobitev književnega jezika je in mora biti glavno načelo pri poduku jezikov. Kuji-ževni jezik si mora toraj tudi mladina še le pridobiti. Bodite toraj, gospoda moja, tudi zadosti poštenjaki, ter dajte stavku te nemške avtoritete tudi pri nas in v naših razmerah veljavo! (Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. maja. Notranje dežele.
Zadnjič smo sporočili, da bo morda razpuščen moravski deželni zbor, in razpisaue nove volitve. Kakor pa se čuje iz merodajnih krogov, dotično poročilo ni resnično. Tudi ko bi vlada ne podpirala Nemcev v velikem posestvu, ne dobili bi Cehi v zboru večine.
»Narodni Listy" so zadnji čas napadali vodjo češkega kluba, dr. Riegerja, in delovanje večine čeških poslancev v državnem zbovu. Nek ud češkega kluba je nedavno naznanjal »Ntirodnim Listom", kar se je obravnavalo v klubovih tajnih sejah. Zato je večina češkega kluba razglasila svoje obžalovanje nedostojnega ravuauja dotičnega uda in ob enem povdarja vsestranske zasluge dr. Riegra, ki že nad štirideset let deluje za svoj narod. Z Dunaja se že poroča, da se je razdelil češki klub. Izstopilo je do sedaj pet Mladočehov: dr. Edvard Gregr, grof Kaunic, dr. Engel, Adtimek in Vesely. Vodja Mladočehov, dr. Trojau, ostane morda pri staročeškem klubu.
Slovaki se letos ne bodo vdeležili volitev v državni zbor, ker pri sedanjih razmerah ne pričakujejo nobeuih uspehov.
Ogerska gorenja zbornica je sprejela kvotno postavo.
Vsuaiajje driave.
Iz Oetinja se poroča, da odide črnogorski knez z družino v Baden pri Dunaji.
Iz srbskih vladnih krogov je prinesla „Pol. Corr." poročilo, da niso politična ali finančna vprašanja bila povod zadnji ministerski krizi, temveč le neznatna osebna nasprotja. Kralj in njegovi prijatelji držo se le trezne rejalne politike. — To poročilo zdi se nam jako neverjetno, ker zadnji dogodki v Srbiji dokazujejo ravno nasprotno. — Iz Belega grada je prinesla „W. Allg. Ztg." vest, da so bo dosedanje ministerstvo preustrojilo. V novi kabinet bi vstopila »radikalna vodja" Teodorovič in Miloševič, in Rakič, vodja opozicijsko uaprednjaško stranke, če so uresniči ta vest, ministerstvo bi se ne preustrojilo, ker Teodorovič že davno ni več radikalni vodja. Pokoril se je vladi ter imel kot agent v
Bolgariji dobro službo. — »Branik" trdi, da ne ostane več dolgo sedanje Garašaninovo ministerstvo. Srbska vnanja politika se bo predrugačila. Potovanje kraljice Natalije v Krim je politične važnosti.
Bolgarska regenta Živkov in Mutkurov prišla sta v Varno, Štambulov je ostal v Ruščuku. — »Mos. Vjedomosti" pišejo, da se Bolgari nagibljejo na rusko stran. Poveljnik v Vidinu je z carinskimi in poštnimi uradniki obiskal ruski parnik »Olga", kjer so jih prijazno vsprejeli in pogostili. Nato je prišel ruski poveljnik ladije v Vidin, kjer so napi-vali ruskemu caru, ruskemu in bolgarskemu narodu. Isti list poroča o nemirih v Trnovi, da so se zbrali prebivalci bližnjih vasi in drli v mesto, kjer so se sprijeli i vojaki. Palo je neki do 300 oseb. Narodni straži v Lompalauki vzeli so orožje. Davke na grozdje pobrali so že za polu leta naprej, če se bode yse to potrdilo ali ne, moramo počakati.
Iz Varšave poroča »Polit. Oorr.", da nekteri ruski krogi žele Moskvo kot prestolnico ruske države, ker bi bil tukaj car varneji pred nihilisti. Kakor se govori, sprožil je to misel Katkov sam pri caru. Nabirajo se neki že podpisi za dotično prošnjo ua cara. — Katkov jo obolel; zdravniki upajo, da bolezen ni nevarua.
»Ruski Kurjer" piše o rusko-francoski zvezi : V Parizu je vzbudila vest veliko veselje. Še nikoli niso tukaj tako slovesno in navdušeno vspre-jemali Ruse, kakor zadnje dni. Vsi politični krogi v Parizu zelo prijazno občujejo z Rusi. Pravijo, da je rusko poslaništvo že dobilo navode za rusko tran-cosko zvezo.
Francoska zbornica je 17. maja sklenila, da se predlog budgetne komisije vrne vladi, ki naj še zniža državne stroške. Finančni minister Dauphin je zagovarjal svoj budgetni načrt, ki se bliža ravnotežju. Načelnik budgetni komisiji, Rouvier, pa je priporočal predlog komisije ter opomnil vlado na njeno obljubo, da ne bo zahtevala posojila, niti uovih davkov. Ministerski predsednik Goblet ugovarja, češ, da je nemogoče doseči ravnotežje brez novih davkov. V predlogu komisijo tiči kal razpora med zbornico in vlado. Če zbornica zavrže budget, prevzeti bo moralo vlado novo ministerstvo. Ministerstvo je storilo svojo dolžnost v notranji in vnanji politiki, čemu mu je treba odreči budget? Ministru so ugovarjali od mnogih strani. Poslanec Auatole de la Forge nasvetuje: Zbornica preide na dnevni red, ker upa, da bo vlada varčna in dosegla ravnotežje v budgetu. Ta uasvet, s kterim je bila vlada zadovoljna, zavrgla je zbornica z 275 proti 257 glasovom. Goblet je še isti večer izročil Grevyju ostavko ministerstva. Kot novi ministri se imenujejo v prvi vrsti BVeycinet, Boulanger in Clemeuceau.
—	Že nad deset let so francoske vlade brez izjeme delale nove dolgove. Sedaj so blagajuice prazne, dolgovi veliki, še večji pa stroški. Budgetna komisija in zbornica želite, da bi sedanje ministerstvo kar naenkrat doseglo ravnotežje med dohodki in stroški. Tega ministarstvo v kratkih mesecih gotovo ne more storiti. — Radikalci in intransigenti zahtevajo, da mora biti v novem ministerstvu zopet general Boulanger. Tako se bo republika počasi prelevila v nasilno vladarstvo z Boulangerom na čelu.
—	Znani Schnaebele je prestavljen v Laon; ua njegovo mesto v Paguy pride Alzačan Ritter.
V Belgiji se vedno bolj širi nemir med delavci. Guverner v llennegau je razglasil oklic: Delavci so sicer pričeli delati, vendar vodje nagovarjajo delavce, naj ustavijo delo. Oblasti pa bodo storile svojo dolžuost ter kaznovale nemirneže; vzdržati se morata red in mir. — V Monsu so vojaki in žan-darinerija zaseli več krajev, kjer se puntajo delavci.
V	Sars-Longchampsu je ustavilo delo 2000 delavcev. Železnice so tako vrejene, da vsako uro lahko pre-peljajo 5000 vojakov, kamor je treba. Nektera poročila pa se ne vjemajo. Tako poroča »Csrr. B.", da so vojaki prišli v Charleroi, da pomirijo delavce. »N. Fr. Pr." pa poroča, da so skoraj vsi delavci pričeli delo, in da ni nobene posebne nevarnosti. —
V	Bruselji so pripravljeni na odhod vsi vojaki. V Lacroyeru so se sprijeli delavci z žandarmerijo; dva delavca sta usmrteua. V Marchieudu poskusili so delavci razstreliti most z dinamitom.
Angleška gorenja zbornica je vsprejela dvajset paragrafov irske zemljiške postave. — Vrhovni poveljnik angleške armade v Egiptu, generai Stephen-son, prišel je v London in se skoraj gotovo več ue vrne v Egipt. — Anglija in Turčija ste se dogovorili, da angleška armada zapusti Egipt leta 1891. Vrhovno poveljništvo armade pa obdrže Angleži.
»Moskovskim Vjedomostim" piše dopisnik iz Carigrada: Turčija se prišteva evropejskemu koncertu. Da si ohrani svoje stališče v areopagu evropejskih držav, ni se ji treba naslanjati na to ali ono državo, na to ali ono skupino držav. Ako politične zmešnjave prisilijo Turčijo, da popusti nevtralnost, lahko se zveže z drugimi državami. Turčija pa popusti nevtralnost le v skrajni sili, ker prijateljske razmere z vsemi državami, to je prava politika, ki ugaja turškim koristim, akoravno sme nadaljevati svojo lastno politiko, kakor vse druge države. Sedanja njena politika je ta, da ohrani z vsemi državami prijateljske razmere. Trudi se. da se uičesa ne zgodi brez njenega sodelovanja, kar vpliva na ovropejsko politiko. Turčija dela na to. da zabrani evropejsko vojsko. Ako pa se uname vojska, skrbela bo Turčija, da jo odvrne od svojih dežel. Mi ne moremo sklepati posebnih pogodeb s to ali ono državo, ker bi
s tem razdvojili države. Ne potrebujemo zvez, ki dajejo povod vojski, temveč hočemo ostati v prijateljskih razmerah z vsemi državami. Evropejski časuiki, posebno angleški, krivo presojujejo turško politiko. Kdor pa nepristansko presojuje našo politiko, mora priznati, da uam nobena država ne more očitati pomanjkanja prijateljstva ali lojalnosti. Nobenemu nismo delali sitnosti; zato so pa nekteri nevoljni, ker ne delamo sitnosti nasprotnikom te ali one države, česar pa ne moremo storiti kot nepristranski prijatelji vseh držav. V bolgarskem vprašanji se je Turčija držala in se še drži te politike. Razmere v Bolgariji so se zamotale, česar pa ni kriva Turčija. Porta noče za nobenega pobirati kostanja iz ognja.
Italijansko ministerstvo je baje sklenilo, da se Italija ne bo vdeležila razstave v Parizu. — Novi nemški zastopnik pri Kvirinalu, grof Solms, odide v kratkem iz Madrida _y Berolin in pride koncem meseca v Rim.
V Rimu se govori, da namerava italijanska vlada zahtevati sto milijonov za ekspedicijo proti Abislncem. Glede afrikanske politike so v Italiji dve stranki. Skoraj večina prebivalstva želi, da Italija popusti svojo kolouijalno politiko, ker ji več škoduje, kakor koristi. Druga stranka pa zahteva, naj Italija dalje prodira proti Abisiniji in obdrži dežele v severni Afriki. Tako bi si država odprla nova trgovišča iu utrdila svojo veljavo. Vlada bo v zbornici sprožila to vprašanje, da spozna voljo naroda in po tem vravna svojo politiko. Ko pride general Gene v Rim, moral bo zagovarjati svoje postopanje v Masavi. Odvisno je od njegovega poročila, pride li v preiskavo, ali prevzame poveljništvo brigade.
Brzojavna poročila trdijo, da je v Afganistanu rod Shinvaris premagal emirovo armado. Govori se tudi, da se Rusi pomikajo proti Badakšauu in se hočejo polastiti nekega dela afganske meje. — »Standard", glasilo sedanje angleške vlade, piše o afganskih razmerah: Kakor se poroča iz Peterburga, razšli so se, vsaj za nekaj časa, člani mejne komisije, ker se niso sporazumeli. Veriga je tako trdna, kakor njen najslabeji ud; dokler ostane le jeden del meje med Afganistanom iu sosednim ozemljem nedoločen, tako dolgo ne bo rešeno mejno vprašanje. Mi ue moremo trditi, da nas žali, ker so se razbila posvetovanja. Še veselimo se, da se ne nadalj ije dipiomatična komedija. Naša dežela se je zavezala po pogodbi, ktero je sklenila Gladsto-nejeva vlada, da varuje celoskupnost emirove dežele. On pa uam je izročil vodstvo vnanjih zadev. Da se izognemo mejnim prepirom, bilo je potrebno določiti mejno črto med afgauskimi deželami in ozemljem, kjer posredno ali neposredno gospodarijo Rusi. Ta poskus, da se namreč prijazno pogodimo, plačali smo drago, o čemur nam priča naša misija in še vedno »odprta knjiga" dogodka pri Peuždehu. Že nekaj časa bilo je jasno, da ruski komisarji nikakor nočejo potrditi naših nasvetov. S konferenco tratili smo le čas. Če je sploh car prej mislil od-jeujati, predrugačil je v zadnjem času ujegovo misel o razvoju evropejskega položaja. Toda to je njegova stvar, ne naša. Ako pa tudi sklenemo pogodbo, nobeden bi ne bil prepričan, ne v Angliji, ne v Indiji, da smo si pridobili večjo gotovost celoskup-nosti Afganistana, ali varnost Iudije. Težava ni bila ravno v tem, da Rusijo prisilimo do obljub, temveč da se vstavi. Zanašamo se na naše orožje, ne ua zemljevide ali pogodbe, da branimo svoje pravice, kakor zahtevajo naše koristi in čast. Jako ljubo bi nam bilo, ko bi se azijatski oddelek v Peterburgu zavezal s slovesno pogodbo, da hoče varovati določeno mejo. Ker pa car noče odjeujati, pokazali bi malo ponosa, ko bi naša komisija še dalje časa ponižno čakala pred vratmi njegove palače. Dovolj se je že dogodilo, kar je nas onečastilo; zato nam je jako všeč, da je odpotoval sir West Ridgeway. To je znamenje, da je končana naša potrpežljivost.
Iz Aten so dohajala zadnje dni poročila, da je na Kreti vse mirno. Toda položaj je jako kritičen, ker prebivalci so jako razburjeni. Turška vlada je poslala na otok 3000 vojakov.
Domače novice.
(Nj. Veličanstvo, presvitli cesar) je daroval za pogorelce v Godešiči 500 gld.
(Resolucija poslanca Kluna) zastran ljudskih šol v slovenskih deželah se je izročila šolskemu odseku , ki jo je v svoji seji 18. t. m. v poročanje izročil češkemu poslancu in šolskemu vodji J ah n u.
(f Mihael Pavlinovič.) Občinsko opraviteljstvo v Makarski je 19. t. m. brzojavno naznanilo »Slov. Matici": Žalostni javljamo crnu viest: Naša zvizda Danica pomrla. Mili zastopnik Pavlinovič preminu dne 18. Sprovod 20. Javite svim rodoljubom". — »Matica" mu je na to brzojavila dans : Milujemo. Pokojni ostane v slavnem spominu i nam Slovencem.
V ime »Matice Slovenske" predsednik Josip Marn.
(Imenovanje.) Blagajnik pri deželni blagajnici v Ljubljani, gosp. Lovro Škofic, imenovan je kot vodja finančne deželne blagajnice v Inomostu.
(V moški kaznilnici) na Ljubljanskem Gradu imenovan je kontrolorjem gosp. Leopold Lušar, dosedanji c. kr. pristav kaznilnice v Plznu.
(Na sedem let) v hudo ječo obsojena je bila v sredo v Gradcu 611etna Neža Lekše iz Rake pri Krškem doma zarad poskušenega umora. Vrgla je 171etuemu dekletu Mariji Kren mišice v juho. Ker je bila zdravniška pomoč hitro pri rokah, so zavdani življenje rešili. Babura Neža Lekše, ki je s celim svetom in menda tudi z Bogom skregana, zavdala je pred nekaj leti že neki drugi žeuski. Ker so pa dotično z več drugimi mrliči v skupni grob položili in se je hudodelstvo še le pozneje zvedelo, ni bilo nič več mogoče pravega mrliča dobiti, kar je Lekšetko toraj rešilo ječe. Bo pa sedaj za vse skupaj pokoro delala. Občina ji je dala spričevalo, da je Neža že v svoji mladosti z vojaki pobegnila od doma.
(Nova pošta) se je odprla v nedeljo v J u r-kloštru na Štajarskem. Zvezo ima z Laškim trgom in vsprejema tudi denar za državno poštno hranilnico.
(Za novo državno obrtno šolo v Trstu) imenovan je kot vodja dosedanji profesor na državni obrtni šoli na Dunaji, arhitekt Hesky Karol.
TelejiriiMii.
Dunaj, 20. maja. Bavarski princregent Luitpold prišel je zjutraj. Na kolodvoru sta ga vsprejela cesar in princeva sestra, vojvodinja Modenska. Nastanil se je v Mo-denski palači.
Dunaj, 20. maja. Danska kraljica je došla „incognito", da obišče družino Oumber-landsko.
Pariz, 20. maja. Freycinet se bo danes ali jutri odločil, prevzame li sestavo novega kabineta.
Charleroi, 20. maja. Na včerajšnjem shodu so sklenili delavci, da povsod ustavijo delo.
Tuj c i.
17. maja.
Pri Maliiu: Franki, trgovec, iz Berolina. — i1. Pain, zasebnik s soprmro, z Dunaja. — loidner in Olnn, trgovca, z Dunaja. — Emil Lambl, pravnik, iz Češkega. — R. Gleini, nadzornik, iz Brezovico. — S. Auspitz, potovalec, iz Ogerskega. Marija Schmidt, uradnikova soproga, iz Celovca. — J. Kropf, posestnik, s soprogo, iz Kočevja.
Pri Slona: Braun, Seidel, Vethr in Pollak, trgovci, z Dunaja. — S. Tattssig, trgovce, iz Lnea. — Kotli in Fiirber, trgovca, iz Budapešta. — Kalivoda in Weiss, trgovci, iz Ogerskega. — G. pl. Hauraeder, nadporočnik, iz Gradca. — Rud. Lebitsch, c. k. major, iz Celovca. — L. Globočnik, zasebnik, s hčerjo, iz Železnikov. — Jožef Pleteršnik, načelnik postaji, iz Kranjske gore. — C. Jellouseheg, uradnik, s soprogo, iz Trsta. — Karol Neumann, trgovoe, iz Reke. — J. pl. Perša, stotnik konjiče, iz Gorice. — Dekleva, posestnik, s hčerjo, iz Postojne.
Pri Avstrijskem caru: G. Hertling, potovalec, iz Iženaka.
Pri Virantu: Anton Jeršan, posestnik, iz Unaea. — Jakob Lavrenčič, posestnik, iz Sodražice. — Henrik Zabukovic, posestnik, iz Št. Ruperta. — A. Brence, posestnik, iz Broznice.
Vremensko sporočilo.
Tržne cene
dne 18. maja t. 1.
sT Čas	Stanje	S ^
D	I	T" Js
--Veter Vreme
_____	zrakomera toplomera	.
opazovanja T ram p/Cohiju	« g
7. u. zjut.	734-17	+ lvO	brezv.	jasno
18.2. u. pop.	733 02	+16-0	si. jzp.	del. jasno 0-1
9. n. zvee.	732 03	+10 2	si. jzp.	jasno__
_ 7. u. zjut.	733 40	+118	si. vzh.	ja-no
15.2. u. pop.	731-97	+19 2 „	„	0 00
9. u. zvee.	733 23	+12-8	brezv.
V sredo dopoludne jasno, popoludne se je pooblačilo, ob 6. nekoliko dežja, zvečer jasno. V četrtek krasen dan. Srednja temperatura obeh dnij 13 9° in 14-6" C., za 0 7° in 0.2° pod nonnalom.
DuiiajNka b«rm
(Tolegratično poročilo.) 20. maja.
Papirna renta 5% po )00 gl. (s 16% davka)	81	gl. 15	kr.
Sreberna „ 5% ., 100,, (s 16% davka)	82	,	20	„
4 °k avstr. zlata renta, davka prosta	112	.	50	„
Papirna renta, davka prosta	96	«	90	»
Akcije avstr.-ogerske banke	880	„	—	„
Kreditne akcije ... .	282	„	10	„
London.......127	„	—	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond......10	„	07	»
Ces. cekini.......B	»	98	»
Nemške marke	62	„	35	„
gl.| kr,	§J7 kr.
Pšoniea, liktl. ...	7	31 Špeli povojen, kgr. .	— Ib8
Rež, „ ...	4	87 Surovo maslo, „ .	—	95
Jočmen............4	55 Jajco, jedno „ .	—	2
Ovos, „ ...	3	09 Mloko, litor ....	—	8
Ajda, „ ...	4	39 Govoje meso, kgr. .	—	64
Proso, „ ...	4	87 Telečje „ „ .	—	52
Koruza............5	04 Svinjsko „ „ .	—	56
Krompir, „ ...	2	50 Koštrunovo „ „ .	—	36
Leča, „ ...	10	— Pišanec.....—	70
Grah, „ ...	12	— Golob .....-	20
Fižol, „ ...	11	- Seno, 100 kgr. . .	2	76
Maslo, kgr. .	1	05 Slama, „ „ . .	2	67
Mast, „ .	—	66 Drva trda, 4 □ mtr.	6	10
Speli svež, „ •	—	60 „ mehka, „ „	4	-!
ZiilivaSa.
O priliki prorane smrti in pogreba našega pre-Ijubljenega soproga, oziroma skrbnega očeta in sorodnika gospoda
MATEVŽ-a PUNČUH-a,
dokazovalo se nam je mnogo prosrčnega sočutja. Zahvaljujemo se žalujoči ostali hvaležnega srca vsem preblagim vdoležnikom, posebno gospodom meščanom, Kateri so blagovolili truplo drazega ranjeega pri pogrebu nositi in mu svetiti, slavni idrijski čitalnici za krasni venoe, drugim darovalcem prelepih vencev, vrlim čitalničnim pevcem za ganljivo petjo, nosilcem vencev in vsem onim, ki so so dejansko spominjali veliko naše nesreče. Bog, ki pozna presreno hvaležnost našo, naj povrne stoterno vsem prijateljem, dobrotnikom in znancem.
Žalujoči ostali.
V*;.v., -r. ; j j-	r-\ .v?;*
,ix iz ii iz x iix z
Ravnokar je izšlo
sedmo delo Ig. Hladnika,
ki obsega: Graduale in Offertorij za praznik presv. Rešnjega telesa, štiri Hymne za procesijo tega praznika in štiri Tantum ergo.
Delo je pisano za mešani zbor in stane 80 kr. ter se dobiva v
G)
Katoliški Bukvami.
♦ ♦ ♦ ♦:♦:♦ ♦ ♦ ♦ ♦• ♦ •♦ ♦ i
Poslano.
Gospodu pl. Triikdczyju!
Lekarju zraven rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta, za konje ali kon jskega fluida.*) Ker se je ta od Vas narejen cvet za konjo pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da. se po časopisih javno razglasi. Srčen pozdrav!
(32)	Anton Krašovic,
posestnik.
Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 1880
Za notranje bolezni pri konjih, goveji živini, prašičih in ovcah, priporoča se pa izkušeni Živinski prah (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mnogotere ozdravila pri rabi tega živinskega prah ii,. kakor njegove dobrodelne lastnosti pri različnih boleznih, pripravile so živinske zdravnike in živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter se priporoča, da ga. vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da se ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno se rabi ta živinoredilni prah, ako živina neče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje-mleka.
Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani.
*) Konjski fluid 1 steklenica 1 gl. — 5 steklenic samo 4 gl.
Po znižane) eeni.
Kmetom y pomoč.
Narodno-gospodarska razprava.
Spisal
IVAN BELEC,
župnik.
Cona ki^jiKi.i«' ziiižnna od 25 kr. na ?30 kr., po pošti 5 kr. več ; kdor jih vzame deset skupaj, dobi jednajsto brezplačno. — Knjiga obsega 9 pol v osmerki.
»Katoliška tiskarna"
v TJubljani
Valvazorjev trg štev. 5.