C. C. Postale. — Eace ognt mercoledi e venerdi — 24 Febbraio l0'i8 Posamezna Stevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in pefek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mmmtLi Ši 16 V Gorici, v petek 24. fehruarja 1928 Leto XL Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Oj>/»«j se računajo po dogO' voru in se plačajo v naprej. —- List izdaj* konsorcij »Gor. Str»» že*. — Tisk KaioliSk* tiskarne v Gorici. Ri* va Piazzutia St. 18. Uprava in uredniMvo: ulica Mameli Stev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. Qrohovi tulijo... Ze dolgo nas je silil cut odgovon nosti, ki ga imamo kot javni delays ci, dn spregovorimo nuslednje be: scde. Odlagali smo jih, ker nismo hoteli, da bi mim kdo očital ozko? srčno svetohlinstvo ali morda celo nevoščljivost. Danes, ko so za nami nori pusini dnevi in marsikoga najz brie že boh glava, še bolj pa moš; njiček, ko se spominja na preživete pustolovščine in sramotne nezna; čajnosti, hočemo spregovorifi jasno besedo. Vlada je s hvalevredno vnemo zapričela boj proti jetiki. Na vse mogoče načine skuša zatreti ali vsuj omejiti grozno morenje, ki ga ta kuga zagresule nad ljudsfvom, zlasti nad mladino. Ustanavljajo se protituberkulozna društva, of- varjajo se zaščitni domovi, vršijo se predavanja, opremljajo se počit? niške kolonije za šolsko deco, de- /a/o se zbirke, doprinašajo se zrtve od posameznikov do države, na de: lu je, ki'niko rečeno, velika mnozU ca požrtvovalnih in plemeniiih Ijw di, ki skušajo očuvati široke plasti pred to uničevalko življenja. Kdo, ki ljubi heli svet in želi dobro svo? jemu bUžnjemu, bi se tudi ne okle? nil svetle zamisli in bi ne žrtvoval po vseh svojih močeh za prospeh in zmago tega človeko! jubnega boj a? In vendar?! Naj z bežno hitrostjo gre mimn vitših duševnih oči stika ravnokar minulih pustnih dni. Če ste bili to- liko možati in se niste vrgli v na; ročje divjemu vrenju, spomnite se samo na časopisje, ki ste ga dobili r roke v teh tednih. Cele kolone, ; cele strani so bile posvečene pust? i nim razposajenostim. Vaša zelja je I ostahi neutešena, če ste hoteli v vet \ likem dnevniku nujti samo eno resno, ozivljajočo misel. Spomin; jamo se, da je n. pr. tržaški »Pic* colon v eni sami številki poročal o prilično trideseiih plesnih priredit* vah in proslavljul »sijajne uspehe«, ki so jih rodile. Plesalo je staro in mlado, visoko in nizko, revno in bo; gato, šolarji in vzgojitelji. Ne bo* mo razpravljali o moralni in gmo/; ni škodi, ki jo je to zaslepljeno no: venje prineslo v dezelo. Pomislimo za danes samo na porazni vpliv, ki ga je utrpelo naše zdravstveno stai nje. Prehladi. pljučnice, kašlji, je* tika morajo biti posledica takega vavnanja zlasti pri mtadini, ki se v svoji lahkomiselnosfi ne zna paziti in ki je radi sedanje mode narav; nost izposiuvljer a pogubnostim rnrzlih noči. Vse plemenite pobw de, ki vodijo boj proti jetiki, so bile zmaličene in posiajajo smešne. S trpko mislijo v sreu prihaia človek do prepričanju, da za Ijudske no? rosti ni nobenega zdravUa. Ker hot češ, da se uničis, pa se uniči! Posebno besedo moramo v tej zvezi spregovoriti na naslov našega podezelskega prebivalstva. Kot v zasmeh vsem našim dobromislečim nasvetom, kot v pokrepitev naše lahkomiselne neznačajnosti so po mnogih krajih naše domačije letoš? nji pust naravnost divjali. Kaj nas briga bedn, ki trka na vrata, kaj nuni mar solze mater in kletve očes tov, kdo bo cenil fantovski ponos in deklisko cast? Hajdi in zaplesimo vse, kar nam je bilo nekdaj svete? ga: vero očetov in jezik materin! I am v zaduhlih brlogih ali prašnih skednjih hrešči harmonika, tarn je naše svetišče, tja je naša pot, tako in slično je slo mnogokje letos preko naše dežele. Ne bomo po<* navljali ze mnogokrat zapisanih b& sed. Rečemo samo: preberite med današnjimi dopisi onega, ki govori o smrti mladega dekleta! Grobovi tulijo radi naše zločinske pokvarjet nosti. Kaj se godi po svetu? V »Goriški Straži« smo že ponov* no opisali križe in težave sedanje vladne vcčine v Nemčiji. Ta večina je bila sestavljena pred cnirn letom. Nemška in evropska javnost jo je oznacila kot desničarsko večino, ker je bila v njej zaslopana strain ka skrajne desniec, namreč nein* ški nacionalci, kojih tiha želja je pravzaprav obnovitev nekdanje monarhije. Tudi stranka centra, ki se je prcj naslanjala bolj na levico, to je, na socialne demokrate, je pre* ok re ni la krmilo na desno. Tern a dvema strankama se je pridružila tudi ljudska stranka, ki je poslala kot svoje^a zastopnika v vlado zu« nanje^a ministra drja Streseman« na. Stresemannova ljudska stranka rma popolnoma liberalen program. Zahteva svobotlno solo in druge stvari, ki se ne skladajo z načeli centra. Mnogi so prerokavali, da se vladna vočina radi teh nacelnih raz* Hk ne bo mogla držati. To so trdili posebno, ko so vidcii, da je glavna točka delovnega proj^rama nove via* | de načrt za šolski zakon. V nazira* ' nju o soli so se stranke najbolj lo? I eile. Vendar so ti dvomljivci potih; ni'li, ko so videli, da se večina trdno konjskega mesa na leto. Skupno pride vsega navedenega mesa na osebo in leto 18.20 kg. K tej količini moramo prišteti še pri? bližno 2 kg perutnine in okoli 3 kg rib. V splošnem se v Italiji povžije zelo malo mesa in ltalija v tern ozi? ru zavzema med evropskimi drža? vami eno najzadnjih mest. Na ce* lem svetu najvee mesa povžijejo v Zedinjenih državah severne Ameri? ke, kjer pride na vsakega prebival* ca 69 kg mesa na leto, v Angliji 60 kg, približno toliko tudi v Nemčiji, v Franciji pa 40 kg. Sežanski trg. Na trgu v Sežani 13- t. m. je bilo na prodai 1063 glav zivine, in sicer: 603 krav in volov, 71 telet, 152 konj in 237 prašiekov. Cene goveji živini so poskoeile, in sicer od 250 — na 300 — 330 lir stot žive teže. Cena teletom od 400 do 500 lir mrtve teže. Pri konjih ce? ne po navadi; prašički od 100—200 lir glava, in sicer 5—JO tedenske sta* rosti. — Kupeija na splošno prav dobra; razprodala se je skoro vsa boljša živina. Tudi s sadnim drev* jem je bila kupeija dobra. J^atorov za razprodajo manufakturc in dru? gih razlienih predmetov je bilo na trgu nad 50. Dr. Jan. Ev. Krek. 1865—1917. Za 10?letnico njegove smrti. Treba tudi voditeljev, zakaj vsaka organic zacija, vsako telo mora imeti tudi svojo glavo, krmarja, ki vestno in z ljubeznijo poueuje, navdihuje in vodi celoto s svojo veejo izo? bražcnostjo in izkušenostjo. Prav tako je nujno potrebno skrbeti za sposoben naraščaj v vodstvii vsake organizacije, tudi politične. Gorje stranki in vsaki organizaciji, ako visi na nitki cnega samega mo/a — brez dedieev! »Kdor se stara, naj se tudi zaveda, ... da se mora njegova Ijubezen do stvari, katero za? stopa, meriti samo po tern, koliko jih je vzgojil sposobnih in pripravnih za to, da na* daljuiejo njegovo delo.« Dr. Krek, Dom in Svet 1917, str. 7.) Delo trcba tudi modro deliti. da bo vspe? valo. Več k(j je delavcev, veeja bo žetev. In 6e kjc, treba sloge, sporazumnosti in zaupanja med delavci v vodstvu, zlasti pri narodncm, političnem delu! Vodi telj mora dclovati v soglasju s celoto. Organizacija, stranka mora razumeti svoje voditelje, mora vedeti, kaj voditelji hočejo in zakaj hocejo tako in da je tako prav. Or^ ga;nizacija kot celota in posamni udje se mo? rajo šolati ob svojih v(xliteljih in sami iz? šolani tudi sodelovati ž njimi z nasveti in v dejanju. Kjer pa ljudstvo sJepo dere za vo? ditelji in ne vprašuje »zakaj« in »eemu« je podot>no čredi ovac, ki se razkrope, ko ni? ma jo vee. pastirja — ali pa tudi kaj rade kre? nejo za drugimi laži?pastirji, laži?voditelji, sleparji in za njihovimi zapcljivimi, laska* vimi, sladkimi besedami — v lastno pogubo. Te misli je dr. Krek velikokrat razvijal. tudi na dijaškem sestanku v Gorici 1. 1908. Očividno je hotel s tem tudi podati kriliko goriških političnih in prosvetnih razmer. Ume se, da je Krek z vsemi silami deloval na to, da bi čim več koristil svoji domovini. V dr/avni in deželni zbornici je predlo/il vse polno reform, da bi se izboljšalo gmotno sta? nje kmctov, obrtnikov in delavcev, da bi se uredile narodnostne razmere ter da bi se tudi nravno, moralno dvignilo vse ljudstvo, vsa država. Da bi prišlo ljudstvo do besede v dr? žavi in deželi, se je /e od pocetka odločno potezal za splošno in enako volilno pravico. Ker je bila vlada nasprotna Slovanom, se je Krek neumorno trudil, da bi združil vse slo? vanske poslance v državnem zboru. To se mu je vsaj za nekaj časa tudi posrečilo. V »Slo-? vanski enoti« je bilo 125 poslancev. rriste case, 1. 1909., se je ustanavljala agrar* na banka za odkup bosenskih kmetov. Imeli naj bi jo v rokah sami Mažari. To bi bil stra? sen udarec za uboge Bosance. Doktor Krek je s »Slovansko enoto« najodločnej.še na? stopil proti vladi in zlasti tedanjemu finance nemu ministru Bilinskemu. Minister Bilinski je očital Kreku, da ga »tako strastno napada kljiib svoji sveti obleki.« Krek ga pa neusmi? bezen do revežev, zatiranih, resnicoljubnost in sovraštvo vsem izkoriščevalcem, oderuhom in hinavcem.« Ta'krat je »Slovanska enota« prepreeila vladi proračun in državni zbor je bil razpušeen. Ko je bila 1. 1908. Bosna ? Hercegovina zdru/ena z monarhijo, je predlagal Krek v kranjskem deželnem zboru: »Deželni zbor pozdravlja aneksijo Bosne in Hercegovine v trdni nadeji, da je s tem izvršen prvi korak k združenju južnih Slovanov naše monarhije v dr/avno?pravno samostojen organizem pod žezlom habsburške monarhije.« In 1. 1913. so slovcnski politiki pod vod* stvom dr. Kreka priredili političen tečaj v Dalmaciji. Tedanji Krekov govor: »Jugoslo? vani v sedanjosri in bodoenostji« jc prešel v vse avstrijske liste. Naperjen je bil proti av? strijskemu režimu. Dr. Krek je bil vedno v ostrem nasprotju z avstrijsko, Slovanom vseskozi neprijazno vlado. Vlada se ga je bala in ga skušala zase pridobiti. A Krek je bil nepodkupljiv. L. 1904. mu je vlada hotela vzeti službo prose? sorja v ljub'ljanskem semenišču. Kakor se je izvedelo pozneje, je bil dotični odlok že na? pisan, a mu ga niso izročili. Na velikem shodu v Kobaridu je govoril o tem, da ga vlada pre? ganja, češ da hujska nižje sloje proti vladi. In slovesno je izjavil vpričo vladnega komisar« ja, da mu ni nič mar za vladno akcijo proti njemu in da mu bodo, ako mu vlada vstavi profesorsko plačo, pa kmctje in delavci, ki jih zastopa, skrbeli za vsakdanji kruh. (Dalje). »GOKISKA STRA2A« Stran 3 UTRINKI. O rimskem vprašanju. Meseca okrobra lanskega leta je »Osservatore Romano« v dveh u* radnih člankih odkrito označil naj* manjše zahtcvc, ki jih mora radi rimskega vprašanja Vatikan stavi« ti. Uradni organ fašistovske stran* ke je v listu »Foglio d'Ordini« 20. dktobra odločno odklonil, da bi te* ritorialna zahtcva tvorila kak del rimskega vprašanja, dasiravno je Sveta Štolica to točko označila kot bistveno. Vatikansko glasi.lo pa ni tega odgovora vzelo na znanje. »Osservatore Romano« je v štev. z due 5. fcbr. 1.1. navedel razlog, zakaj ni Vatikan označenemu listu odgo* voril. »Rimsko vprašanje — tako pravi papcžcvo glasilo ne spada med naloge in specifične funkcije kake stranke, naj bo ista še tako močna in uplivna. Odgovorne stranke se razlikujejo od odgovornosti držav* ne vlade. Iz tega lahko povzamemo, da Sv. Stolica ne smatra odgovora najvisjega sveta fašistovske stran* ke za odgovor države in da jc rim* sko vprašanje o neodvisnosri Cer* kve vprašanje in zadeva katoliča« nov celega sveta. Za dobro Čtivo. Škofje cele nemške države so v skupnem pasrirskem listu nastopili proti umazanosti v knjigah in časo* pisib. Po drugi strani pa krepko pri* poročajo dobro čtivo. Med drugimi izvajajo to Ac: »Vzgojni činitelj po* söbne vrste je knjiga, in danes še bolj kakor kedaj poprej. Ravno v naši dobi. ko je osebna avtoriteta bolj in bolj v kot potisnjena, stopa v ospredje avtoriteta knjige. Nje* nega vpliva se ne sme manj ceniti kakoT moči časopisja. Dobra knjiga mora zavladati povsod. Imeti mo* ramo dob re knjigc, dobiti si mora* mo nravne igre in postene zabave.« Podpirajmo pri nas knjige, ki jih izdajajo in priporočajo katališka podjetja! Odgovor protestantov na papeževo okrožnico. Papež govori in ves svct ga poslu* ša. Odgovorili so mu rudi protestan* ti v listu »cvangeljske zveze«. Oči* tajo papcžu, da ne umeva verskih verskih vrednot, docim je papež jasno razložil, v čem obstoji prava edinost, kajti skupaj biti in ne se prcpirati ne pomenja še prave no* tranje edinosti. Versko edinost mo* re tvoriti le krščanska resnica, h ka* tori so poklicani vsi ljudje in ki imajo nad sabo eno in isto učečo oblast. Angleško časopisje lepo priznava, da zamore le rimska cer* kev nastopiti za edinost krščanske vere. Neupogljivo njeno zadržanjc sili le k spaštovanju in k občudova* nju, ker kaže v vseh stoletjih neiz* premenljiv svoj obraz in svojo ho jo.« Hrvati za papeža. Ob obletnici papeževega kronan ja so katoliški Hrvatje v Zagrebu pri* redili veliko slavlje v proslavo se* danjega papeža. Slavili so ga kot pospeševatelja mini ter cerkvene edinosti, zlasti med vzhodnimi Slo* vani. Pri cerkveni slovcsnosti v ka* tedralki je bila prostorna cerkev na'bito polna. Lepo je bilo gledati dolge vrste organiziranih katoliča* nov, zlasti Orlov in Orlic. Pri aka.* demiji so slavili govorniki prizade* vanje papeževo za edinost vzhodnih cerkva. Živa katoliška zavest se je pokazala v vzklikih in pesmih na papeža, glavarja Cerkve. — Pravi katoličani vidijo v papeštvu pravo oporo in skalo njihovega celotncga verskega delovanja! Največje s»menišče v Evropi. Dnc 6. febr. se je na vabilo kard. Tosija zbralo nad 10 tisoč ljudi v Milanu k blagoslovu temeljnega kamna za najvcčje semenišče v Ev* ropi. V Milanu, kjcr je zaeel sv. Karel Boramej s semenišči duhovno preosnovo tedanjc dobe, se dvigne nova zgradba največjega scmenišča v Evropi. Tu sc odpro prostori za razne znanstvene knjižnice, dvo** ranc za višje sole, v katerih se bo mladina navduševala za znanost in eednost! — Po duhovs'kem naraš* eaju se prieakuje povsod za narod nov razmah in pokret! Zveličar sveta, reši Rusijo! Kard. Sincero, presednik komisi* je za Rusijo, je blagoslovil na oblet* nico papeževega kronanja temeljni kamen zavoda, ki se imenuje »Rus* sicum«. Msgr. D. Herbegny, vodja papeževega vzhodnega zavoda, je razložil pom en tega naslova: Nov zavod je doloeen po papeževem na* menu za vzgojo duhovnikov, ki imajo delovati v Rusiji in so pove* čini domačini iz Rusije Naglasil je velik pomen tega apostolstva med 140 milijonskim narodom. Končal je z vsklikom, odobrenem od pape* ža: »Zveličar sveta, reši Rusijo!« Tako vidimo, da skrbi katoliska (Jerkev res za vse narode. Ubogi ruski narod, ki silno trpi vsled brez* verskega boljsevizma, željno priča* kuje rešitve iz javnega nasilja in brezverja. Kaj je novega na deželi? Kojsko. (Požar.) — Na pepelnico proti sedmi uri zveeer je nenadoma pri* čela goreti baraka Ivana Simčiča št. 146. Baraka je ležala nad vasjo pod Sv. Krizem- Ker je bila vclika — obsegala je poleg stanovanja tu? di gospodarske prostore — je na* stal silen plamen, ki ie žarko raz* svetljeval celo kojščansko kotlino. Družina je bila ravno pri večerji, ko je izbruhnil ogenj, ki se je tako naglo širil, da so komaj rešili živi* no in malo oprave. Sreča je bila, da je pihal sever, drugače bi bila vsa vas v nevarnosti. V teku ene ure je bilo ogromne stavbe konec. Čepovan. V torek 14. t. m. je bilo določeno petim novoporočenim parom iz ob* čine Čepovan, da se zglasijo v do* poldanskih urah v občinskem ura» du v svrho uradne poroke. Prišli so ti pari iz Gor. Tribuše, Vrat, Lo* kovca in Puštal v živi nadi, da se ta dan zakonito zvežejo v skupno življenje. Ali glej razočaranje! Glavni funkcijonar g. podeštat, ki biva v Gorici, je kratkomalo bil odsoten. Pari so se morali vrniti na svoja oddaljena domovja- Pri seda? njih težkih gospodarskih nrilikah jim to gotovo ni bilo prijetno. Na* ročeno jim je bilo, da se zglasijo naslcdnji dan, ko bo morda g. po* deštat pričujoč. — Vprasamo: ali sme tako samovoljno izvrševati svoje dolžnosti čepovanski g. pode* štat? Mi smo vajeni poslušnosti, reda in spoštovanja zakonov! To želimo tudi od g. predstavnika na* še cepovanske obeine. pa bo vse v red u. Orehovlje pri Mirnu. Na pustni dan zjutraj se je pri* petila v naši vasi nesreca, ki je pre* tresla vse ljudi. Edenintridesetlet* ni posestnik Peter Bensa je šel v Vipavo po vodo- Pri tern je tako nesrečno padel, da se je udaril ob desno sence in na mestu obležal mr= tev. Pri padcu ie padel v vodo, v kateri je ležal, ko so ga sosedje našli; polovica života je bila v vodi. Zapušča ženo in 4 nedorasle otro* ke. Na pepelnieno sredo smo ubo* gega Petra pokopali. Od vseh stra* ni je prihitelo obilo znancev in pri* jateljev, ki so pokojnika spoštovali in cenili. Slovo od značajnega moža ie bilo težko in malokatero oko je ostalo suho. Ganljivo so mu peli orehoveljski pevci, katerim mora* mo izreči pohvalo. Nesrečno druži* no naj tolaži usmiljeno nebo, nje* govi duši bodi pa nebeški Oče mi* lostljiv sodnik! Livek. (Smrtna kosa.) — Obiskala nas je bela žena s koso in pretrgala nit življenja in rešila vsega trpljenja 31*letnega mladeniča, gospoda uči* telja Oskar ja Miklaviča. Blagi po* kojnik je bil sin ugledne družineg. ueitelja Fr. Miklaviča. Vojna je prekinila marljivemu in nadarjene* mu dijaku goriške gimnazije in go* jencu malega semenišča njegove študiie, tako da ie napravil matu* ro šele po vojni. Težke posledice svetO'Viie vojne so sicer pohabile njegovo telo in mu za vedno zagre* nile telesno življcnje, toda niso mogle streti in ukloniti njegovega duha! Posvetil se je z vso vnemo učiteljskemu poklicu in vzgoji mla* dine. Svojo skrb in zmožnosti je posveeal tudi odrasli mladini- Kjer* koli je služboval (od leta 1921. da* lje). v Sedlu, Breginju in 4 leta na Trnovem pri Kobaridu, je znal po* torn obstojeeih prosvetnih drustev, posebno na Trnovem, vzgojno in blažilno vplivati tudi na odraslo mladino in jo tako posredno odvra* eati od razuzdanih plesov in pijan* čevanja. — Njegova zabava in uži* tek so bile knjige; vedno je študi* ral in izpopolnjeval s čitanjem svo* jo izobrazbo. Bil jc tudi duhovit ugankar. Naročniki »Mladike« po* znajo njegovo ime iz ugankarskega kotička lista, kjer je priobeeval vcč let svoje uganke. Bil je krotkega, molčečega, ncomadcžcvancga, a vendar ncupogljiveL'a značaja, če je šlo za pravico in resnico. Ko so se uklonili premnogi, se on ni. Potr* pežljivo in vdano jc prenašal svojo bolczen, zavedajoč sc dobro, da svct nima vcč pomoei zanj. Prcjcl jc parkrat, vdan v voljo božjo, kruh življenja — sveto Popotnico in od* šel dne 16. februarja po vcčno pla* čilo v dcžclo, odkoder ni nazai no* bene poti več. — Veličastni pogrcb v soboto dne 18. februarja jc bil najlepši dokaz, kako je vse spošto* valo in ljubilo blagega pokojnika. Večni pokoj njegovi duši, staršem in celi družini pa naše iskrcno so* Col in okolica. Minulo soboto dne 18. t. m. proti večeru se je smrtno ponesrečil z vozom, naložcnim z vinom, 30*lctni mladenič Anton Benčina, doma iz Koševnika h. št. 3 pri Crnem Vrhu. V petek se je odpravil z doma v Goee nad Vipavo, odkoder se jc omenjenega dne vračal domov- Nc* kako sredi poti na deželni cesti med Vrhpoljem in ('olom je srečal ka- mi jon. Radi šofcrjcve ncprevidno* sti so sc konji splašili. Voz sc jc zvrnil na kraju ccste tako nesrečno, da je pri tern zahteval človeško žr* tev. Kake pol ure pozneje so ga na* šli mimo idoči pod ccsto mrtvega. Dobil je udarcc nag lavo, iz katerc* ga se sklepa, da se ni dolgo boril s smrtjo. Drugi dan v nedcljo je bilo truplo poncsrecenca prepcljano v mrtvašnico v Vrhpolje, v ponedc* ljek zvečer pa skozi tukajšnjo vas domov v Kovšcvnik, odkoder se ie vršil v sredo pogreb na farno po* kopališče v Črni Vrh. Pač žalostnc poti! (Pojasnilo.) — Z ozirom na naš dop is» z dne 7. t. m. glede zakasne* lega dostavljanja pošte smo dobili od tvrdke Ribi daljše pojasnilo. Iz njega posnemamo, da ima tvrdka nalogo dostavljati pošto do Cola vsak dan če ni avtomobilni promet oviran. V zimskem času, ko se to dogaja, ie tvrdka dolžna skrbeti za pošto potom pismonoše, in siccr tri* krat na teden. To nalogo pod jet je Ribi tudi tocno opravlja. Jemljemo pojasnilo na znanje, vendar mora* mo dostaviti, du s tern dopisnikovc pritožbc o zakasncli pošti šc nika* kor niso ovrzenc. Uredništvo. Planina pri Vipavi. Danes ne pišemo o tarnanju in mrmranju, ker med nami je še mnogo korajžnih ljudi. Ne o dav* kih, ki sc letos nekoliko razlikujejo od lanskih. A tudi ne o večerni so* li, ki sc bo pri nas v kratkem za? ključila. Poročamo pa, da smo v so* boto 18. t. m- položili k večncmu počitku truplo mladcnke Idc Stibilj iz Dolcnj. Dopolnila je 27. leto. Je* tika ji jc vzcla življenjc. Naj po^ čiva v mini! Njeni materi našc so- žaljc! — Svarilo: Mladina, proč s plesom iz naših vasi! Pies v zapra* šenih sobah jc najveeji grobokop mladcga življenja! Budanje. Dne 14. t. m- sta si obljubila zvc* stobo v zakonu gdč. Marija Curk iz Dolgcpoljane in Žvokelj Alojz iz Dolcnj. Prcd časom, ko je bilo v Vipavski dolini bolj veselo, sta so* delovala pri prosvetnem delu in se v svoji mladosti izogibala šumnih brjarjev. Naj tudi sedaj uživata srcčo in zadovoljnost. — Bog živi! Šmarje. Od 5.—12. fcbr. smo imeli v Šmarjah sv. misijon. Želeli smo ga, ker zadnji je bli leta 1894. Za mi* lost sv. misijona sc moramo pred* vsem zahvaliti Bogu. potcm prec. gg. misijonarjem iz Grada pri Mir* nu, posebno preč. g- superjorju drju Zdcšarju, da je naso željo in pros* njo blagovolil tako hit.ro uslišati in da je sam vodil sv. misijon. Ves teden smo imcli praznik, na polju niso dclali. Udclcžba vse clni je bila naravnost vclika; posebno od srj* dc naprcj pri vsaki pridigi polna cerkev. rPudi pet kilometrov dalcč iz Spodnjc Branicc in Tevč so pri* hajali k zjutranji in popoldanski pridigi. Kako so sv. misijon /deli, so pokazali s tern, da so vse dni vztrajali in se ga vdeleževali v naj- lcp.šcm rcdu in z vso pobo/nostjo. Ogrciincn naval pa jc bil 12. fcbr. pri sklcpu in evharistični proccsiji. Posebno hvalo zaslužijo možjc in fantjc, katcre so cenili pri proccsiji L'otoyo na tisoč brcz žcn in deklet. Pohvaliti moramo tudi vztrajnost mnogih, ki so od rancga jutra vztra* jali pri spovednici in so bili neka* tcri šele ob 3. ali 4. popoldnc ob* hajani; v soboto zadnji celo ob 7- zvcčer. Vseh obhajancev med misi* jonom in skupnem sv. obhajilom tcr v poncdclick za dušc v vicah je bilo (;koli 2.KK). Bog naj blagoslovi požrtvovalni trud in misijonsko dclo preč. gg. misijonarjev, nc sa? mo s hipnim, ampak s trajnim uspc* horn! Zato na naj tudi zanaprej fa* rani pokažejo s svojim vcrnim živ* ljenjcm, da so bili vrcdni sv. mi* sijona! Voice. Prav po starem gre našc volčan* sko življenje naprej: delo, za delom davek, če tega ne plačaš rubež in tako dalje in tako daljc. Potem pa pride še glavni rubež — pies. Tu sc rubijo pa kar liricc iz žepa. No, zadnji pa se ni mogel kdovekaj pot na.šati s prevcliko udcležbo doma* čih deklet. Samo par jih je bilo, ki še niso pozabile plesati. Pies! No, ali res ni druge zabave, kot ono vratolomno sukanie? In še v takih časih, ko sc človcku kar možgani sukajo, ko misli in študira kako bi obrnil eno lirico; potem pa še pies. — Pamet, pamet ljudje božji! In, če plešcte, ni notreba potem drugi dan javkati in tožiti o mizeriji. Nikdo vam ne bo verjel. — Nekdo. Širite „Goriško Stražo" Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« Koledarček. 27. febr. ponedeljek, Viktor. 28. febr. torek, Gabrijel, 29. febr. sreda, Kvatve; Anto? nija, 1. marca, detrtek, Albin, šk., 2. marca, petek, Kvatre; Hcn* rik, sp., 3. marca, sobota, Kvaire; Ku= ni^unda, 4. marca, nedelja, Kuzimir, sp. Valuta. Dne 22. februarja si dobil: za 1Ü0 franc, frankov 74 10 do 74.10 L za 100 belg. frankov 261.— do 265.— , za 100 švic. frankov 362.25 do 364.25 , za 100 čcš.-slov. krön 55.80 do 56.10 , za 100 dinarjev 33.05 do 33 25 , za 1 sterling 91.96 do 92.16 , za 1 dolar 18.82 do 18.88 , Novci po 20 frankov 72.— do 74.— , za 100 avst. šilingov 264- do 272.— , Benečijske obveznice dnc 22. februarja 1928: 75.02.. Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. /. .S7//Č Kar., Orehovlje št. 67: Zglasite yc oh priliki v tajništvu! 2. Faganel M., Vriojba St. 188: Vaša pro.šnja jc registrirana pri glavni pokojnin» ski direkciji pod št. 14321 A in sc mihaja ravnokar v preglcdu. Manjka pa še vedno izjava vojnega ministrstva, če jc bila nesre« ča v rcsnici povzročena po vojncm dogodku. 3. Požar Ivan, N.: Vaša prošnja jc regi* strirana pod št. 67886. Ob priiiki in ko ima* tc opravilo v Gorici, zglasite se tudi v taj* ništvu! 4. Zejn M., Šturje št. 87: Ko imatc opnu vilo v Ciorici, zglasite se tudi v tajništvu! 5. Budin /., Zulošče: Ministrstvo ni sma< tralo, da bi bila bolezen sinova odvisna od vojnc. V kratkem dobite negativni odlok, proti katercinu lahko rekuriratc tekom 90 dni. 6. Cotur M.. Renče ši. 69: Ko imatc opra* vilo v (iorici, /ghusitc se v tajništvu! 7. liizjuk M., Budanje Us. 28: Vaša pros« nja je bila registrirana pod št. 059700. Manj» kajo pa .sc vsi potrebni dokumenti. Podre« zajte torej pri županstvu, da odpošlje čim* prej vse dokumente, ki so našteti v zna* nem vzorcu na naslcdnji naslov: Direzione gcncralc delle Pensioni di guerra Servizio Terre Redente Vialc del Re Roma. Ko po* šljete dokumente, spomnite na št. 059706, pod katero je registrirana Vaša prošnja. «S1. r\ A'., Oslavje št. 81: Ob priliki zgla» site se v tajništvu! 9. i'idmur Josip, Slurje St. 61: 1'osredo* vali smo ponovno osehno v Vaši zadevi pri finniiLni intendanci v Vidmu. Ugotovili smo, da ni v Vidmu še Vašega varuštvenc* ga dekreta. Pošljite ga čimprej, da Yam na to intendanea izplača pokojnino. 10. Čelik Anton, liukovo st. 15: l'onovno smo posredovali za si rote f Čelika pri si* naneni intendanei v Vidmu. Pokojninc Vani ne more izplaeati, ker ni podalo se mini* strstvo zahtevanih pojasnil. TA.1NIŠTVO. Listnica uredništva. Nekaterim prijaieljcm dopisnis koni: Kakor boste iz »Straže« sami razvideli, smo o nekaterih dogodkih dobili po več poročil. Ker ne gre, da bi o eni in isti stvari večkrat pi^ sali, so nekatera poročila romala v nenasitni urednižki koš. Bodite pa navzlic temu za svojo požrtvovalno vnemo iskreno zahvaljcni in o^la* site se še poL*osto! Bog živi! Darovi. Za »Slovensko sirotišee«: Prepla* čila za Nova pota 11 L. — Srčna hvala! Zahvala. Zaman isčemo besed, da bi sc dostojno zahvalili za tnnogobrojne dokaze simpatije in iskrenega prijateljstva do našega blagopokojnega sina in brata Oskarja. Pred vsemi zahvala prcč. g. kuratu Jelovčanu, ki ga je skrbno tolažil ob zadnji uri, učiteljstvu, udeležencem iz Trnovcga in pevcem za ganljive žalostinke, udeležencem iz Kobarida, Idrskega, godcem, kakor tudi Livča- noni za vsc izkazane dobrote ob njegovi smr(ni uri, ter vseni darovalcem krasnih venccv. Livek, dne 20. februarja 1928. Žalujoča družina Miklavič. VAB1LO. Kmečka poso.jilnica v Komnu, vpisana zadru^a z neomeicnim jam? stvom vabi svoie člane k REDNEMU OBČNEMU ZBORU, ki se bo vršil dne 19. marca 1928 ob 3. uri popoldne v Komnu v žup> nišču s sledeeim dnevnim redom: 1. Poročilo načclstva in nadzorstva. 2 Potrjenje rač. zaključka 1. 1927. 3. Čitaiije revizijske^a poročila. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo. V smislu pravil zadruge sklepa občni zbor veljavno, če je zastopan najmanj deseti del zadružnikov. Ako bi tega ne bilo, se bo vršil pol ure pozneje dru^i občni zbor na istem mestxi in z istim dnevnim re? dom, kateri sklepa ob vsakem šte* vilu uddežencev. GORSKI SEMENSKI KROM* PIR je na prodaj v Gorici, Via St. Chiara 14. Culot. VABILO Prva kmečka gospodarska zadrus ga v Selu na Vipavskem, r. z. z n. z. vabi vse svoje člane k XVIII. red. letn. obenemu zboru, ki se bo vršil v Selu dne 18. marca t- 1. ob 10. uri predpoldne v hiši st. 90 s sledeeim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Citanje raeunskega zakliueka Zii leto 1927 in odobrenje istega. I 3. Voiitev načelstva in nadzorstva. 4. Čitanje reviziiske.Lja poročila. 5. Slueatnosti. Opomba: Ako ob doloeeni uri ne bo za* dostno število članov, se bo vršil pol ure kasneje drugi obeni zbor, ki bo sklcpal ob vsaki udeležbi. Odbor. Iščem zmožnega trgovskega po* močnika za manufakturno trgovino z znanjem slovenskega jezika. Na« slov pove uprava »Gor Straže«. FRIZER ZA DAME, striženje, pranje glave, ondolacije i. t. d. Pri* poroča se And. Rojic, Via Semina» rio St. 2 Gorica. Prodam njivo blizu postaje Kam* njc po ugodni ceni. Lepa prilika za Brejce. — Ve se zve Kukanjc ^7 pri Mihu. Kanarčke pristne Harzseifert = Edelroller izvrstne pevce in samice za lileme prodam. Št. Peter pri Go* rici v »Zadrugi«. V Solkanu, na glavnem trgu pri* poroča slav. obeinstvu svojo trgo- vino manufakture, steklenic, šip, posode ter žarnic; za delavce zelo trpežne obleke. (Jene iako znižane. Fr. Prencis. Kupim zemljišče v goriški oko- lici za 20—30 tisoe lir. Kdo mi pro* da najceneje? Ponudbe na upravo »Cjoriške Straže«. ČREŠNJEVA DEBLA kupi Fr. Valič, strojno mizarstvo, Ajdovščina ex Lokar. ACQDA DELLALABABPI proli izpadanju iaa. Vsebuje kinin in je vsled tega p«; sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenic» po 6 lir — se dobiva v lekarni Cm» stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42, — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. PLJUCNE BOLEZN1 Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v \7idmu: Via del Sale 13 (vy,e. difT) v (iorici: Via Barzellini 3 (ob ßrc dah in petkih ob pop. urah). Prenosljivi gramasoni v obliki kovčka ali pa za sobe, Decca z veliko zalogo plošč z modernimi slo- venskitni pes- mimi.Pritikline za gram as one, vzmet (pcresa) in popravila v knjigarni WO- KULAT Gorica Corso, Tel. 847 Zavod Dr. BOHCIHfl-FINETTi TRST, Via Fablo Filzl 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE« (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10-12 in od 15-17. KURJA OČESA izginejo brezpo- I ¦^jas/JJ gojno z uporabo X»SB^x^ iz založbe lekarne SPONZA, Trst, Via TorS. PieroN. Id Varujte se pred ponaredbami. V vseh lekarnah po znižani ceni L. 3 8f jtfÄi^^ ONSTRAN OQ R A JE Qj S obvarovani pred vsako nevarnostjo P P Žalibog so vsi otroci do W šestega lcta podvrženi ne- r5 varnim črevcsnim parasi- K torn, ki jim pravimo glisjo. &< Posledice so večkrat ne- ^5 varne in v mnogih slučajih |O (kakor dokuzujejo stati rS stikc) tudi smrlnonevarn«. Sa Potrebno je vsled tey«, da j/Sj se da otroku kak pripo- Pjj moČek proti glistam. hs\ Dajte vašim otrokom čistil- ^3 no sredstvo proti alistam, *^ ki se imenuje AFfRIBA. |~3 Je to izboren Cokoladnl J bonbon, ki je znanstveno DJ pripravljen in ki uniči gliste 3J takoj in popolnoma. CARRIBi Zahtevaffe pri vašem lekainarju I Plačam najvišje cene za naravne kože vseh cHvjih živali vštevši krte; strojenje in izdelovanje; prodaja pasti, WINDSPACH,Via Carducci 6, GORICA Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Villha zflloga ttl^m platna iz znani rovarni Reg^r: apt t ^ymann, rsaho- intno blBQO zb popoCbqci kahop tudi vellhs izbirs mthw in ^nskipe lukoi. Blago solidno! Gene imernal