Leto II.
Poštnina plačana o goloulnl.
Ljubljana, sobota 16. oktobra 1920.
Štev.. 236.
Cen« po pošli:
za celo leto . H 89*— za pol leta . K W— za četrt leta. K Zl*— zal mesec. . K T— Za Ljubljano mesečno 7 H
Zi Inozemstvo mesečno H ir—
Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6
llredn. telefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin.
- NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 60 vin.
Državni urad agitira za socialdemokracijo.
Postopanje s koroškimi begunci
državni urad — »posredovalnica za delo« s raEkarsk0 izrablja koroško nesrečo.!
Včeraj sta dospela v Ljubljano dva od-P°s!anca iz nesrečne Koroške, delavca-be-rnca. v imenu vseh svojih vrlih tovarišev,
1 so se izpostavili in žrtvovali svojo eksi-enco za rešitev slovenske Koroške. Bila oba člana »Jugoslovanske Strokovne eJeze* za Podljubelj-Borovlje. Ona dva, njiju je načelnik tamošnjega nagega sveta, kakor tudi njuni tovariši so
delavci,
0 vrlo delovali, da so dobili Slovenci pri
Psovanju v njuni občini več glasov, kakor
računali,
Prišla sta v Ljubljano in se podala na
državno posredovalnico za delo. Reklo se jima je, da dobita delo gotovo takoj, čez nekaj časa naj se vrneta. Vrnila sta se in sedaj so ju vprašali za strankarsko mišljenje. Kje da sta namreč organizirana. Odgovorila sta: »Pri Jugoslovanski Strokovni Zvezi.« Nato so ju pozvali, naj se organizirata pri socialnih demokratih (pri njihovem društvu kovinarjev). Odgovorila sta: »Tega ne storiva, Ostaneva pri Jugoslovanski Strokovni Zvezi.«
Dela nista dobila. Isti dan je dobilo delo več delavcev na istem mestu, kjer bi sicer lahko dobili delo tudi ti vrli nesrečni rojaki, ki so se borili za nas.
Uradniško vprašanje pred parlamentom.
Kaj pomeni Koroška za državo.
>. Širša jugoslovanska javnost se za plenit na Koroškem do zadnjega ni veliko '^nila, Med hrvatskimi listi so redno "kaSali. koroške vesti le listi Ljudske r&!lke, posebno »Narodna Politika«; v >!o hrv atsko časopisje se je le redko Izbila kaka vest o Koroški, dasi je ljubljanski dopisni urad redno vsemu jugoslo-a^skemu časopisju pošiljal koroška po-
°cila. Srbski listi so pa postopali naspro-01'oškemu vprašanju tako, kakor bi Qjih sploh ne tikalo in mu niso posve-
ti
ski
niti tolike pozornosti kakor tešin-^ ^u. Nekateri srbski listi so šli pa celo 7° daleč, da so prinašali nam sovražna °r°čila po dunajskih listih, j. Še-le v zadnjem hipu, ko nam je na °r°škem že tekla voda v grlo, posebno 4 Po izidu plebiscita, se je v jugoslo-
j javnosti izvršil preobrat: spoznala 6' <ia koroško vprašanje ni samo sloven-
«k0.
ampak nad vse važno jugoslovansko
basanje. Srbov sicer tudi še ta izid ni
^,'avil iz ravnotežja, tembolj pa je zdra-11 Hrvate, ki so po italijanskih interesih Koroškem neposredno prizadeti. Vse >tsko časopisje brez izjeme se obširno ljeCa: z usodnim 10. oktobrom na Koroš-
ettl in uvažuje nedogledne posledice, ki
i	izid ne
bo i
imel za nas, ako se njegov
avi.
»Narodna Politika« piše na uvodnem
fopr;
»Uspehi plebiscita na Koroškem v ^o imeli, ako se ne popravijo, strašne jjj^iice za celo našo zapadno mejo, Izid ti eoiscita pomeni poraz velike Jugoslavije ^sProti slabi in majhni Nemški Avstriji. je nemštva nad jugoslovanstvom se
Vsi,
°čito pokazala. Ugled naše države bo
tp	poraza na Koroškem v inozemstvu
jJj	Naša pozicija nasproti Italiji je do-
Udarec, ker zmaga Nemške Avstrije enem zmago Italije. Italijansko 0o?°Pisje bo izkoristilo nepovoljni izid in ovalo> da so na®e zahteve na Jad' neutemeljene, A najusodneje je, da lfi ‘iani zahtevajo, da zasedejo celi tisti (,j{ ot med Italijo in Nemško Avstrijo, s ei' bi izgubili važno železniško postajo y, ^'ice«. Ob sklepu zahteva list: »Naša M(>k- ne sme Priznat* pravoveljavnosti t*i vsc*f a» ker so se vršile na nemški stra-Ve °e*te zlorabe in potvore. Koroškim Slo-de.lccm preti očita poguba, ker se jim bo-nen'škutarji strašno maščevali. Zato k evarno> da. naša vojska zasede celo ple-: uuo ozemlje in zaščiti naše sopleme-e Pred pokoljem,«
^Jutarnji List« piše med drugim:
ti »Jak,
a*a i
l°bra
javnost niti ne ve, kaj smo 10. ok-
" na Koroškem izgubili ne samo v 6os,°(lnem *n političnem, marveč tudi v ,0(*arskem pogledu. Koroško je imelo
Po
>o
'las
v industrijskem zogledu poseben
taen. v železni Kaplji in v Pliberku
lz8ubili svinčene rudnike, ki so po-enakili rudnikov v Srbiji (ki so v ro-PWfrancoskega kapitala!) in neznatnih ^Vl'1 V ®osni dajali možnost za usta-Sils Jar‘je manjših industri j, ki bi nas re-NaUV°Za £°tovil1 nujnih proizvodov od W • V Reberci je izgubljena moderna 6^°VGr'a su*fid - celuloze (ki je bila že v 'j*16 i'oke prešla), a s tem je izpodre-.( latovanje našim papirnicam v Vev-^<taaeeah iu v Zagrebu, ker jim sedaj ane za dobavo celuloze le še tovarna
v Drvarju v Bosni, ki je pa pod državnim sekvestrom zmanjšala produkcijo in vsled prometnih razmer ne more redno odpravljati svojega proizvoda. Najhuje pa je, da je vsled tega izida na Koroškem prišla v nevarnost naj večja in najmodernejša železna industrija v Jugoslaviji: na Jesenicah in jeseniška železnica sama, ki jo skušajo dobiti v roke Italijani, To je bil tudi glavni razlog, da so Italijani tako intenzivno podpirali Nemce na Koroškem,
—	Kaj smo v strategičnem oziru izgubili z Velikovcem, ki obvladuje dravsko dolino, se trenotno morda podcenjuje, toda v bodočnosti bi se utegnila tu raztezati meja Germanij e, proti kateri si bo vsak narod zagotovil čim ugodneje strategične meje, posebno pa bi to morala storiti Jugoslavija«.
»Obzor« istotako na uvodnem mestu razpravlja o koroškem vprašanju, s katerim so tako ozko zvezane italijanske koristi in obstoj italijanskega Trsta.
V	enakem zmislu pišejo tudi vsi ostali lirvatski listi in vsaj deloma tudi srbski. Poleg gospodarskih in zunanjepolitičnih momentov pa je našlo v hrvatskih listih obširen odmev tudi vprašanje: Kje je krivda za naš poraz na Koroškem?
Vsi listi — razen demokratskih — kažejo na enega glavnega krivcar belgrajski centralizem, »Nar. Politika« opozarja, kako se je Nemška Avstrija spričo plebiscita na Koroškem po želji najširših slojev ljudstva pretvorila v federativno državo, dočim naša centralna vlada ni ničesar storila, da bi oblažila omraženi centralistični režim. »Priče nemške agitacije — piše list — najbolje vedo, kako so Nemci izkoristili v svoje svrhe batinanje. In nedavni nemiri na llrvatskem, izzvani z amavtskimi metodami državnih organov ,tudi niso mogli naše države priporočiti, niti dvigniti njenega ugleda nasproti Nemški Avstriji.« »Obzor« vprašuje: »Ali smo sejali zaupanje v pravičnost, red in blagostanje Jugoslavije ali pa smo morda tod in tam zamenjavali koroške razmere z onimi v Makedoniji in na meji Arnautluka (Albanije)?«
»Jutamji List« naglasa, da vsa propaganda Slovencev ni mogla paralizirati tistega, ka rje zagrešil belgrajski zistem. V podrobnostih navaja Veljkovičev napad na krpno z razmerjem 1:4, carinski in policijski zistem na železnicah, ki izroča potnike in blago na milost in nemilost državnim organom, neizplačevanje državnih obvez, batinanje itd. Vse to in mnogo drugega je pripomoglo Jugoslaviji do slovesa, ki ne more nikogar osvojiti. List zaključuje: »Ali se bodo vsaj sedaj odprle oči in ušesa tistim, ki vodijo to državo, da spoznajo, da se z diletantizmom, z improvizacijami, lepimi govori, plenjenjem in pospeševanjem interesov nekoliko familij ne more vladati države.«
Končajmo: Eden glavnih krivcev koroškega poraba je belgrajski centralizem; ta poraz je obenem njegova največja krivda. Sodba pride.
LDU Belgrad, 15. oktobra. Danes je bila seja narodnega predstavništva, ki se je pričela ob pol 16. Po običajnih formalnostih je stavil posl, dr. Gavro Manojlovič vprašanje ministrskemu predsedniku glede plač državnim uradnikom in uslužbencem. Želel je, da se izenači in pravilno razdeli plača imenovanim po vsej državi. — Ministrski predsednik se je informiral, ali je finančni minister obveščen o tem vprašanju in ali ima potrebne podatke, da bi mogel odgovoriti na. to vprašanje. Ker pa tega ni pri seji, je izjavil ministrski predsednik, da bo sam odgovoril na to vprašanje ter zatrdil, da se je vlada zavzela in da se še zavzema za državne uslužbence, da jim omogoči, da jim ne bo treba vsak tre-notek misliti na obstanek svoj in svoje družine z ozirom na to, da vsak dan narašča draginja. S tem vprašanjem se je bavil ministrski svet ne samo na posebnih sejah, nego je odredil tudi posebno število svojih tovarišev, ki so proučevali izključno samo to vprašanje in se uspeh tega pro-učavanja predloži ministrskemu svetu. Za to vprašanje se bo zavzemala vlada tudi nadalje in se potrudila, da zadovolji vse zahteve, seveda v mejah možnosti. Urad-
niško vprašanje se ne more urediti na enkrat in v naglici, To vprašanje je smatrati za bistven del splošne državne uredbe in ga je mogoče rešiti racionelnim potom šele tedaj, ko bo postavljena podlaga in osnovni temelj naši državi, ko bo dobila naša država svojo ustavo. Upamo, da se to kmalu zgodi. Treba je uvideti, da se od naše države samo zahteva, daje se ji pa zelo malo. Treba je, da skupno delujemo na to, da bodo take zahteve kolikor mogoče zmerne, da bi bilo državi omogočeno, poleg ogromnih žrtev, ki jih mora nositi naša država, da te zahteve zadovoljijo. Na drugi strani pa je treba paziti na to, da državljani ne bodo mislili, da skrbimo za en del naših državljanov mnogo bolj, kakor pa za ostale. Vlada bo posvetila temu vprašanju največjo pozornost z željo, da zadovc!ji opravičene zahteve uradnikov. Predsednik skupščine je naznanil, da odsek za proučevanje zakonskega načrta glede pooblašče-nja vlade za izdajanje uredb in zakonov še ni izvršil svoje naloge. Načrt bo v sredo predložen zbornici. Predsednik zaključi sejo ob šestnajstih. Naslednja seja se vrši v sredo dne 20. t. m. ob 15. Na tej seji bodo določili dnevni red.
Za naše vofake.
Sirite »Večerni list !
Prerrtriogo pritožb je bilo že objavljenih radi ravnanja z našimi vojaki. Poslanci Jugoslovanskega kluba so v tej zadevi ponovno posredovali pri vojnem ministru, ki so mu 4. t, m. izročili sledečo spomenico:
Gospod minister!
Jugoslovanski klub je dobil od lokalnih organizacij svoje stranke iz cele Slovenije pa tudi od vojakov direktno celo vrsto pisem in poročil o velikih nedostatkih v vojski in o neprimernem ravnanju z vojaki od strani podčastnikov in častnikov,
V	trdnem prepričanju, da hočete ne samo kot odgovorni minister, temveč tudi kot aktivni general, odpraviti nedostatke v korist naši domovini, se obračamo na Vas s to spomenico, zavedajoč se svoje lastne odgovornosti nasproti narodu in državi.
Pritožbe so iz sledečih garnizij, odnosno krajev: Zaječar, Negotin, Subotica, Niš, Valjevo, Split, Knjaževac in Belgrad ter se nanašajo na sledeča dejstva:
Hrana moštva je ponekod nezadostna po množini, nesnažno kuhana često iz pokvarjenih sestavin, zato nezavžitna. Posebej pa še pride v poštev, da se kuhinja prav nič ne ozira na način življenja in prehranjevanje moštva, kakor ga je bilo moštvo vajeno celo dobo do svojega rekruto-vanja.
Obleka moštva je nezadostna in pomanjkljiva, ravnotako tudi obutev, ali pa je sploh ni, tako da mora moštvo ali bosonogo služiti ali pa hoditi in delati v svoji lastni, večinoma že strgani obleki in obutvi.
Povsod v vojašnicah vlada nesnaga, ki bi se dala odpraviti. Uši, stenice, miši, podgane in druga golazen muči vojaštvo podnevi in ponoči. Uprava ne skrbi dovoljno za čistočo in red ter se posebej tudi premalo briga za zdravstveno stanje, da se vsled nemarnosti odgovornih faktorjev širi malarija in druge bolezni.
Med največje nedostatke v vojski spada i dejstvo, da se z moštvom ravna popolnoma proti jasnim določbam vojnega zakona s tem, da se ljudi često brez najmanjšega vzroka batinja, klofuta in naravnost barbarsko kaznuje z gledanjem proti soln-cu. Posledice tega postopanja so težka telesna obolelost, deloma celo oglušitev in izguba vida. Taki in enaki slučaji se nam navajajo v pritožbah.
Neprimerno je n. pr. tudi to, da se ljudi kaznuje, ali pa se iz kaprice ne dovoli po cele dneve, da bi pili vodo ali šli na sprehod.
Popolnoma običajno je po nekaterih oddelkih,, da se posebej Slovence dosledno sramoti z izrazom »Švaba«, ako med seboj govorijo svoje slovensko narečje in da se jim na nedostojen način kolne Boga in mater.
Naši vojaki se po nekaterih krajih silijo v pravoslavno cerkev in se jih sili delati križ po pravoslavnem predpisu, ne da
se jim niti prilike, niti časa, da bi zadostili svojim verskim dolžnostim.
Izredno neugodno vpliva tudi dejstvo, da ne dobijo izplačanih svojih skromnih dnevnic.
Administrativna uprava posluje izredno počasi in nemarno. Vloge se po več mesecev ne rešijo in ležijo po mizah ali pa celo izginejo.
Vojakom se ne zaračunava služba, ki so jo deloma prostovoljno, deloma na pb*-ziv opravljali že v naši državi in v naši vojski.
Tudi je dejstvo, da pri nekaterih oddelkih naši vojaki ne dobivajo in ne smejo citati časopisov iz svojih domačih pokrajin,
Ako pregledamo materijelne in slične izdatke za vojsko, kakor so preliminirani lani in letos v državnem proračunu in računamo te izdatke na poedinega vojaka, pa primerjamo vse to z izdatki v Italiji, v Franciji in na Angleškem, pridemo do zaključka, da je naš vojak mnogo dražji, kakor oni, pa se veliko slabše hrani in oblači. O duševni hrani, o vzgoji in izobrazbi, še tukaj ne govorimo. Jasno je, da morajo biti nedostatki v upravi.
Ali zato zahtevamo:
1. D ase z vojaštvom postopa strogo po zakonu. Kdor krši zakon napram moštvu, naj se takoj kaznuje ravno tako, kakor vsak prostak. Le s tem nam je zajamčena dobra morala v armadi.
2	.Odpravijo naj se vsi grajani navedeni nedostatki glede prehrane, oskrbe z obuvalom in obleko in glede čistoče in hi-gijene.
3, Vojaštvo naj se kolikor najbolj mogoče združuje po pokrajinah, iz katerih se rekrutira in naj se posebej v oddelkih ne mešajo n, pr, Slovenci z Albanci. To je bilo in še obstoji v drugih armadah in jim nikakor ni v škodo. Vzgledi Francije, Angleške, Italije in Amerike to jasno izpričujejo.
4 .Moštvo naj ima vsaj nekaj oficirjev in podoficirjev iz svojih krajev, ker ti bolj razumejo njegove običaje ter .telesne in duševne potrebe. Vsi skupaj pa se naj vzgajajo v duhu tradicij srbske vojske, — kjer je bil oficir navadnemu možu drug v trpljenju in veselju.
Gospod minister! Izročamo Vam to spomenico v nadi, da nam ne bo treba stopiti v javnost in grajati z javne tribune, kar je gnilega in neprimernega v vojski. Ako se naši zahtevi ne. ustreže, bi bili v to prisiljeni.
Nemci so začudeni.
Nemci sami se čudijo, kako da je toliko koroških Slovencev glasovalo za ubogo, lačno Nemško Avstrijo.
Le poglejmo podlistek v »Prager Tag-blattu«, ki končuje tako-le:1 »Zakaj? —
Siran 2
ri mi list«, dne 16. oktobra 1920.
Slov.
Zgodovinska zgodbica: Ko so prišli za časa Napolepna Francozi pri Trbižu na Koroško in so. videli visoko na skalnih gorah kmečke hiše, so se začudeni povpraševali: »Cernu stanujejo ljudje tu? Koliko jim plača avstrijski cesar za to?« Tako je zapisano. — Čemu je glasovalo toliko in toliko tisoč koroških Slovencev za to propalo staro Avstrijo, ki ima toliko davkov in dolgov in je brez belih žemelj in njene bankovce nalepljajo na tovorne avtomobile? Kaj bo plačal tem Slovencem državni kancler za to? To je težko vprašanje. Mi Avstrijci smo bili pri glasovanju v težkem položaju. Če smo rekli, da je v Avstriji boljše kot v Jugoslaviji, so se začele vse kokoši v coni A smejati in Jugoslovanom je bilo treba samo iz naših dunajskih časopisov citirati, kako življenja nezmožna, žalostna in beraška država smo. In vendar.« To stoji črno na belem v 242. štey. »Prager Tag-blatta« v listku »Cona A«, ki ga je spisal Arnold Hollriegel z Dunaja. Zdaj se bridko norčujejo nad nemčurji in nad onimi, ki so v zadnjem hipu pozabili, ne samo, kam jih vodi njih narodna dolžnost, ampak tudi gospodarska korist. V plačilo jim bo neizmerno uboštvo, zaničevanje in zasramovanje.
In vendar! In vendar se Nemcem čudno zdi, odkod toliko glasov. Mi pa vemo, da sta zmagala goljufija in sleparija!
Naše vojaštvo na Koroškem,
Dunajski in drugi nemški listi so zelo vznemirjeni, ker je jugoslovansko vojaštvo zasedlo slovensko Koroško. »N. Wiener Abendblatt« poroča iz Celovca 14. t. m.: Danes takoj po razglasitvi izida glasovanja so se začele širiti vznemirljive vesti. Slovenski agitatorji v coni A so izjavljali, da bo cono A zasedlo jugoslovansko vojaštvo, čeprav bi glasovanje končalo na korist Avstrije. Danes pa poročajo, da so zgodaj zjutraj jugoslovanske čete dejansko dospele v cono A. Za enkrat so le manjši oddelki, ki so prišli s Kranjskega po železnici čez Podrožico v Rožno dolino. V Svetni vasi je bil vlak razdeljen. En'del se je odpeljal v Borovlje, drugi pa v Žihpolje, ki leži tostran Drave. Tu je izstopilo 60 mož pod vodstvom častnika s poljsko kuhinjo in sanitetnim oddelkom.
Dalje spravlja list to vest v zvezo z nameravanim pučem generala Maistra ter pravi, da ima koroški plebiscit važnost preko meja Koroške in Avstrije. Pravi: »Jugoslovanska vlada ne sme trpeti na sebi sumnje, češ, da hoče s koroškim vprašanjem začeti na nasilen način reševati vsa odprta jugoslovanska vprašanja. Na laž mera postaviti svoje agitatorje, ki izjavljajo, da Jugoslavija ne more pogrešati Dravske doline, ki ji je neizogibno potrebna za vojsko proti Italiji...«
Na tak bedast način hočejo Nemci Lahe držati na uzdi.
N’>vi nemiri v Italiji Jn Trstu,
njubijana, 16. oktobra. Italijansko socialistično delavstvo je 14. oktobra priredilo (Lveurni generalni štrajk v znak protesta proti preganjanju socialistov in sploh proti Sedanjemu režimu. Ob tej priliki so se vršile demostracije v Rimu, v Milanu, Bolonji in drugod. Ker so nastopili nacionalistični elementi s protide-monstracijami, je prišlo v Rimu, Milanu in Bolonji do krvavih spopadov ter so pokale bombe. Tudi v Trstu so se ob tej priliki zopet vršili veliki nemiri in. spopadi med fašisti in socialisti. Pri tem je bilo težko ranjenih šest nacionalistov, nakar so fašisti napadli tiskarno socialističnega lista »Lavoratore« in jo popolnoma opu-stošili in zažgali.
»Zmaga nemške kulture."
Ljubljana, 15. okt. »Prager Tagblatt« poroča o rezultatu plebiscita na Koroškem z zadovoljstvom, češ, da je ta dežela ohranjena nemštvu, ter piše dalje:
Pas A ima namreč slovensko večino. Od 87.887 prebivalcev je 62.579 Slovencev in 25.308 Nemcev. V boju za ta mali košček zemlje ni šlo samo za enotnost Koroške, za 25.000 Nemcev, ampak gre pri odločitvi za privlačno moč nemške kulture.«
—	Nato hvali »objektivnost« ententnih častnikov in pravi dalje: »Ravno tako občudovanja vrednih je onih 60.000 Slovencev, ki so se odrekli rodovitni zemlji in so se raje priklopili k nemški državi in kulturi.« List priznava, da bodo Slovenci na
! K
Aorcsuem ziveii v
slogi« z Nemci v beraški državi. Pravi: »To je prva radost, ki jo je doživela uboga Avstrija.« — To priznanje, da gre na Koroškem za zmago nemške kulture, je veliko vredno. Kaj poreko k temu ententarji, ki na to uho tako neradi slišijo?
Nova politika Bolgarske.
LDU London. 15. oktobra. (ZNU — Presbiro) Bolgarski ministrski predsednik Stambulinski je v soboto odpotoval v London. V svojem razgovoru v torek je izjavil, da ima njegovo potovanje tri svrhe. Predvsem želi, stvori ti dobre in stalne odnošaje med novo Bolgarsko in med Anglijo. Posebno na-glaša, da bova Bolgarska noče imeti nič skupnega s starim režimom. Nova Bolgarska je nova z ozirom na svojo zunanjo politiko, na svojo upravo, na način vladanja in na splošno organizacijo. Stambulinski upa, da bo s pomočjo angleških državnikov stvoril nove odnošaje med svojo državo in med Anglijo. Nato namerava proučiti veliko industrijalno in gospodarsko moč Angleške, da razvidi, kaj bi bilo potrebno ukreniti na Bolgarskem, da bi se zboljšale njene gospodarske in industrij alne razmere. Stambulinski želi tudi apelirati na angleško vlado in sploh na vse javno mnenje, posebno pa na trgovinske in finančne kroge, da pomagajo mali in slabi Bolgarski, da vstane na svoje noge in da bi mogla izpolniti pogoje mirovne pogodbe. Končno je izjavil Stambulinski, da bo nova vlada storila vse, kar je v njeni moči, da pošteno poplača svoje dolgove. Da bi pa mogla to storiti, ji je potreba izdatne pomoči, da izboljša svojo valuto.
LDU London, 15. oktobra. (ZNU — Presbiro) Diplomatski dopisnik lista »Daily Telegraph« je imel razgovor s Stambulinskim, v katerem mu je le-ta v glavnem navedel karakteristične poteze iz svojega življenja in svojega političnega delovanja za vojne. Povedal je, da bi se bila Bolgarska osvobodila carja Ferdinanda s pomočjo agrarne stranke, če bi bila dobila pomoč od zaveznikov, kakor so jo dobili sosedje Srbi. Agrarna stranka je največja stranka v bolgarskem parlamentu in sploh v vsej državi. Kajti kmetov je na Bolgarskem 80 % od vseh prebivalcev. Nekaj nevarnosti preti državi od komunistov. To so po večini nezadovoljni begunci iz Makedonije, Tracije in Do-brudže, ruski agenti, plačani agitatorji, politiki starega režima in drugi elementi, ki se skrivajo za novo zastavo. Tem ljudem se je posrečilo povzročiti železničarsko stavko, ki je trajala 58 dni. Pa agrarci so zlomili stavko. — Stambulinski se ni hotel razgovarjati o mirovni pogodbi male entente ter je izjavil, da tega ne bo storil, dokler se ne sestane s Take Jonescom. Nadalje je bolgarski ministrski predsednik izrazil upanje, da bodo angleški državniki vplivali na bolgarski narod, da pride do sporazuma z balkanskimi politiki in državniki, ki so silno trdovratni. Potrebno je, da se ti enkrat sestanejo in spoprijateljijo med seboj. Treba je za to samo časa. Edino v tem prijateljstvu tiči rešitev in sreča balkanskih narodov.
LDU London, 15. oktobra. (ZNU — Presbiro) »Observer« je priobčil članek svojega diplomatskega dopisnika pod naslovom: »Bolgarska in zavezniki.« Članek je bil napisan povodom prihoda Stambulinskega v London. Dne 14. t. m. pričakujejo v Londonu prihoda rumunskega zunanjega ministra Take Jonesca. Dopisnik »Observerja« meni, da bodo v kratkem stopili novi problemi pred javnost. Na Angleškem smatrajo, kakor izjavlja »Observer«, malo entento za prvo solidno manifestacijo novega razvoja in razmaha v Vzhodni Evropi. Gotovi elementi so poizkusili označiti to zvezo kot izključno slovansko zvezo. Tako so vzbudili na Madžarskem reakcijo ter so Madžari vplivali na Rumunsko, aa ne bi vstopila v to zvezo. Nasprotno pa vlada med Take Jonescom in Venizelosom sporazumljenje in Rumunska bo vplivala na to, da se Bolgarska sprejme v to zvezo, a pod pogojem, da vestno izpolni pogoje mirovno pogodbe napram zaveznikom. Dopisnik istega lista meni, da bi bilo dobro in prav, če bi se olajšali stroški bolgarski državi v zve-
zi z intencijami bolgarskih sosedov ter zatrjuje, da bo Stambulinskemu morda uspelo, da napravi svoji državi to veliko uslugb, ker je on vobče mož železne volje in trdne energije. Članek končuje z naslednjo izjavo Stambulinskega: Glavni namen mojega potovanja v Zapadno Evropo je ta, da skušam obnoviti redne pdnošaje med za-padnim svetom in med Bolgarsko, ker so bile od početka vojne pretrgane vse vezi med njima. Predvsem moram delovati na to, da se s pomočjo velikega tujega kapitala izboljšajo razmere v bolgarski državi. Zakon o davkih na kapital je izzval povsod veliko začudenje. Vendar pa bomo izdelali zakon-ki bo zajamčil naš in tuji kapital, ako se uporabi za izboljšanje produkcije v državi.
Politična novks.
+ Papežev protest radi strelov v cerkvi sv, Antona v Trstu. »Corriere d’ Ita-lia poroča, da je papež radi dogodkov v cerkvi sv. Antona v Trstu (ko so fašisti streljali na slovenskega pridigarja) in radi terorizma istih fašistov proti župniku pri sv. Justu v Trstu (od katerega so zahtevali, da mora na obletnico ITAnnun-zievega prihoda na Reko na cerkvi razviti zastavo) vložil odločen protest.
+ Kaj j« vleklo Korošce na avstrijsko plat, »Arbeiter Zeitung« piše v uvodniku, v katerem slavi zmago na Koroškem, med drugim: »Nobenega dvoma ni, da je med prevdarki, ki so vodili glasovalce — in med tistimi, ki so glasovali za Avstrijo, jih gotovo ni bilo malo slovenskega rodu, — igral največjo vlogo prevdarek, da je jugoslovanska država monarhija z vsemi pregrehami monarhije, med katerimi je najhujša in najbolj izzivajoča — militarizem. Temu nasproti pa ubira naša republika z gotovim korakom pot demokratičnega razvoja in s trdno roko gradi zgradbo moderne in svobodne države, Treba je samo pogledati v agitacijske številke »Karn-tner Landsmannschaft«, da se vidi, kaj je delalo na glasovalce največji vtis: da jim v Avstriji ne bo treba na novačenje, da v Avstriji ne bo nastanjevanja vojakov, da bodo v Avstriji vživali mir in najdaleko-sežnejšo socialno skrb za delavce. Z eno besedo: bila je misel republike, ki se je zmagovito uveljavila.« Temu bahanju in šarenju avstrijske socialne demokracije z avstrijsko republiko in njenimi ustanovami ne manjka smešnosti. Prvič so vsi najlepši in najdalekosežnejši socialnoskrbstveni zakoni in ustanove v tej borni Avstriji samo na papirju — lepa etiketa na ničvrednem nadomestku za pivo, jajca in druga živila. Drugič pa republikanska stvar v Avstriji zelo slabo stoji in ne vemo, če bo preživela prihodnje volitve. Kljub vsemu temu pa je v gornjih trditvah precej resnice.
-f Zahteve Jugoslavije nasproti Nemški Avstriji. Pred kratkim je neki list opozarjal na razne predmete v dunajskih muzejih, katere bi imela Nemška Avstrija prepustiti Jugoslaviji kot delu bivše Avstrije — predmeti, ki sc bili ali tjekaj oddani v zbirko ali pa so sploh delež jugoslovanskih pokrajin. V tem stavku se pa pogreša, da je tudi drugod, tako na Štajerskem v Gradcu marsikaj, kar spada k Jugoslaviji. Tako je bil na pr. v Gradcu centralni zavod za preskuševanje živil za Štajersko, Koroško, Kranjsko, Goriško, Istro in Dalmacijo in je imel ta zavod najmanj 18—20 garnitur t .j. kemičnih stolic z vsemi pripravami — sedaj velike vrednosti. Po razsulu Avstrije pripada od teh tedaj Jugoslaviji najmanj 15 garnitur, katere bi vlada po vsej pravici smela za se zahtevati. Pregledati bi bilo treba tudi vse ustanove in pisma med katerimi bi se tudi marsikaj dobilo kar pripada nam in našim državljanom. Opozarja se na to deželna vlada, da potrebno ukrene, ako to še ni storila. F. Ž.
Dnevne novice.
— Otvoritev direktnega brzojavnega prometa z Italijo. Dne 9. oktobra t. 1. se je otvoril direktni brzojavni promet med našo državo in Italijo. Besedna pristojbina znaša 18 centimov, t. j. 36 par ali 1.44 K. Kakor v inozemskem prometu sploh, je šteti in računiti tudi v prometu z Italijo eno besedo več kakor jih je v resnici.
— Umrl je v Ptuju in bo v ponedeljek ob desetih pokopan minorit Norbert Povoden.
— Lekarniške koncesije. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro je podelil v zadnjem času naslednje nove lekarniške koncesije:	mag. pharm.
Bogdanu D e vid e za Sv. Lenart Slov. Goricah, mag. pharm. Ferda Vrabiču za Šoštanj in mag. P kat®1 Antonu U s t a r j u za Ljubljano-, s stor jiščem v gornjem delu sv. Peterskeg odnosno Poljanskega predmestja..
— V Tržiču je par tobakarn, Ki niso bile razpisane. So v rokah Bogatinov Tu nas jc več za delo nezmožnih, vojni ^ invalidov, ki težko čakajo, da se razP1 še jo te trafike in nam podele. Opozarjan10 oblasti, da se zganejo in store svojo danost. Zakaj bi si kopičili gotovi lj.w bogastvo, ko moramo mi trpeti pomari kanje. Dolgo ne bomo več čakali.
— Vojni invalidi v Tržiču prirede ' nedeljo v 'picstorih gostilne , Globočin, veselico. Na sporedu je: šaljiva l!0j/J srečolov in prosta zabava. Cisti dobi * je namenjen za invalide, vdove in širo tukajšnjega sodnega okraja.
— Ukradeno sadje. Posestniku Francu Smoleju s Koroške Bele št. 64 so bik’1 njegovega sadnega vrta ukradene raZ l|r3i je večje množine češpelj in orehov. Šk°°e je imel Smolej zato do 400 kron. OrožniK1 z Javornika so tatove izsledili in jih naznanili sodišču.	,
— Goljufije. Franc Figura, bivši ura * nik Jadranske banke v Splitu, je v Gradcu pri konzularnem predstavništvu izvabi 300 K in napravil razne goljufive dolg0'* po hotelih. Figura poseduje ponarejeno P1' smo Jadranske banke, češ, da ima izvri8-vati za njo uradne posle.
— Izgnanci. Policijski komisarijat v Mariboru je izgnal iz ozemlja kraljevi8* Srbov, Hrvatov in Slovencev Josipa Ma° riča, ker je bil brezposelni hazardni igr*' lec in splošno sumljiv in škodljiv eleme®
—	Iz ljubljanskega policijskega okoliša I1 bila kot brezposelna vlačuga itd. izgna8* za dobo 5 let Antonija Šorn v Krtino, okra! Kamnik.
Nemci priznavajo v A pasu slovensko ve čii: o.
LJubU&nske
lj Shod iohačnih vpekojencev in
kofenlc se vrši v torek, dne 19. oklo®1-1920 ob 2. uri popoldne v prostorih »Bju skega doma« v Ljubljani.
lj Mestni popisovalni urad bo v P0" nedeljek in torek dne 18. in 19. oklo®3 zaradi snaženja uradnih prostorov za stranke .Izvzeti so samo res nujni 111 neodložljivi slučaji.	,	..
lj Gromenje topov se čuje danes c£“ primorske strani, v smeri od Vipave.
lj »Divji lovec« na odru Ljudske!)3 doma. Opozarjamo, da uprizori jut1'1’ v nedeljo 17. t. m. ob pol 8. uri zveČer Kat. društvo rokodelskih pomočnik0) priljubljeno Finžgar j evo igro »Divi1 lovec« na odru Ljudskega doma. Vst°' pnice se dobivajo danes zvečer od 7. d°
8. ure in jutri od 10. do 12. ure v R°k°' delskem domu in jutri zvečer od P°
7. ure dalje pri blagajni v Ljudske® domu.
lj V št. Jakobskem prosvetne®
društvu bo predaval jutri, v nedelj0 zvečer ob 6. uri dr. Gosar. Vabimo V°' sebno može in fante. Velevažno!
lj Kongregacija delavcev pri oo. Je'
zuitih ima svoj shod v nedeljo 17. ok|-ob pol 3. ure popoldne. Pridite vsi P1'1' glašeni!
lj Umrli so v Ljubljani: Jernej Pu’ šavec, cerkovnik, 70 let. — Mihael NahO gal, pečarski delavec, 64 let. — Ciril Pa‘ bor, sin žel. zavirača, 1 mesec. — Met?1 Pahor sin žel. zavirača, 1 mesec. — Andrej Cetin, hlapec, 48 let. — Ivan Jerc*-1, čevljarski mojster, 82 let, -— AuguŠtin8 Dečman, zasebnica, 78 let. — Peter Baj tov. delavec, 38 let. — Josipina Valenč11, liči strojnega snažilca, 3 leta, — Greg01 Jakelj, župnik v p., 78 let. — Edvard Ke. ber, rejenec, 20 dni. — Terezija Kos1«-vdova cestnega mojstra, 80 let, — Marij Srečnik, hišnica, 59 let.
Narodno gledišče.
Drama:
Sobota, 16. oktobra: »Pygmalion«. P'
Nedelja, 17. oktobra:	»Za narode'
blagor«. Izven.
Ponedeljek, 18. oktobra:	»Hasanag1
nica«, E.
Opera:
Sobota, 16. okt,: »Od bajke do bajke<i' Red E.
Nedelja, 17. okt.: »Hofmannove prip0 vedke«. Izven.
Ponedeljek, 18. oktobra: Zaprto.
Odgovorni urednik Jože Rutar.
Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«- . Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubija111
t rrrzai
Auto-
mobili in kolesa njih deli in oprema pnevmatika garaža in delavnica
J. Goreč
Ljubljana
Gosposvetska c. 14 Vegova ulica 8.