^ d»n rmMB •ctooi. jB prainlkov.
L d»iiy «c«pt Satairdejra,
' SsStf« and Holida?*.
PROSVETA

.TIAB XXVIIL
Uata j« MjM
glasilo slovenske narodne podporne jednote

Ur«iniškl in upravnilkl prostori: 2667 8. UwitdtU> Avt.
Offic« of Publlcation; 2M7 South LawndaU Av#. Telephon«, Rockw«U 4uu4
ST3	chicago. ill., torek, s. oktobra (octobgr h), ms.
SvfcMrtptioa SS.00 Y«ariy
STK V.—N l! M I) KR 196
Act»ptaega far malltnt at »padal r»U of po»t*y prgrltiad for 1»	1108. Act of Oct 8 1817. sutkortsad on Jm» 14. ISIS.
iijanska armada okupirala Aduvo po vroči bitki
r)e in bombe, ki so jih metali italijanski tUlci, ubile dva tisoč domačinov. Vojaški itrategi ne pripisujejo velike važnosti prvi italijanski zmagi. Velika Britanija zahteva, iij Liga narodov kaznuje Italijo kot napa-jdilko, ker je invadirala Abesinijo. Rim pro-sUvlja zmago
7 (>kt—Reuterjevo iz Addis Ababe se gla-go abesinske čete danee
e Aduvo. x 7. okt. — Mussolini obvestil francoskega ji Lavala, da je pripraviti vojno v Abesiniji in J se za mir s pogojem, da iirodov ne bo zahtevala, janske čete izpraznijo o-ki so ga že osvojile! i, 7. okt. — Italija se je _ maščevala za poraz, ki ga Živela njena armada pred v Aduvi. Vrhovno povelj-ita'ijanske armade je na-, da je Aduva padla vče-traj po tridnevnem bom-ju. Italijanski vojaki so vkorakali v mesto pod po- j vom generala Maravigne, I 90 na glavnem trgu po-spomenik z napisom "Pad-akov v Aduvi." ila iz italijanskih virov i, da je dva tisoč Abesin-tlo pri obrambi Aduve, do-italijanske izgube malen-Druga vest iz italijan-)v se glasi, da je abesin-remer Aduve izgubil kon-1 teritorijem, ko so ita-6ete pod poveljništvertl Birolija okupirale me-iabahanger, ki leži med A-in Adigratom. Ohdni komunike, ki je bil iz-ipred padcem Aduve, se glasi, m italijanske čete okupirale I provinco Tigre. Okrog se-tisoc abesinskih vojakov se kibro borilo na ozemlja med •Tacle in Amba Beesa. a niso kos italijanski premoči in so ■orali umakniti, i, 7. okt. — Italijanska je včeraj potrdila zmago, je njena armada izvojeva-»okupacijo Aduve, čemur so fie velike proslave. Premier lini je obvestil kralja E-■It o zmagi in brzojavno če-N generalu Emiliu de Boni, rtjmku italijanskih kolonial-«t v vzhodni Afriki. "Na-
0	veliki zmagi v Aduvi Welo naše duše s ponosom,"
v brzojavki. "Vam in « »tam izrekam zahvalo v
italijanskega naroda." ^ Ababa. 7. okt. — Abe-vl»da je včeraj naznani-k<l «> italijanske čete otvori-Jttio bombardiranje na južr *a<*no pa so abesinski J*1- »trategi izjavili, da ne y«jo nobene važnosti itali-I® °*upaciji Aduve. Z*"11 komunike dalje poro-italijanski letalci stre-■ na m^«ta Amba, Sakota in r** v privinci VVolkait in V."* "tevilo civilistov. Ita-J** v«jsska letala ao vrgla l x"nb na vasi in mesta v
1	in Ogaden. l* Jih j* okrog sto eksplo-L » «bil„ |*t 0*eb in ranilo
ter
^ - ni strategi omalo-r >'' talijan-ko zmago v A-^ PM leti Abe-^ i«, ita,'j»»ako armado, hu, k' | raviJ". ima senti-
Ir^t* A
L '
ir *»
Ur
la 4
«* Italijo, ne Hin*ki in zu-lHtični opazovalci ' fi«-^(ianji uspehi malenkostni. 'Ti*da bo naletela na vihodni in ti. če bo pro-notranjott de-' »na z viaoki-
, Dovjem. ». ' ,okt- - V

'Otli
elika BH-n° -prejel* prodnika Roone-c umaknil pro-
tekcijo za Američane, ki imajo trgovske zveze z Abesinijo in I-talijo, ter ameriške potnike, ki se vozijo na italijanskih ali abe-sinskih parnikih, zaeno pa je pod-vzela kampanjo, da Liga narodov odredi ekonomske in druge sankcije proti Italiji, ker je napadla Abesinijo.
Na pritisk kapitana Edena, britskega ministra za zadeve Lige narodov, je komitej Sestorice izdelal poročilo glede sedanjega konflikta med Italijo in Abesinijo. Podrobnosti poročila niso znane, vendar se informacije glase, da je komitej obdolžil Italijo agresije in da Abesinija ni kršila nobene točke Ligine pogodbe, kar bi opravičilo italijansko invazijo Abesinije.
Iz tega razloga bo morala Liga narodov obsoditi Italijo kot napadalko in potem izvajati sankcije proti Italiji na podlagi Liginega kovenanta. Tu domnevajo, da bo francoski premier Laval pregovoril opozicijo, naj Francija sodeluje v ekonomskih sankcijah proti Italiji, če že ne v militarističnih. Laval se dobro zaveda, da bodo ekonomske sankcije dovedle do militaristič-nfli, ker se Francija ne bo mogla upirati Angliji in drugim članicam Lige narodov, ki zahte vajo, da Liga narodov odločno nastopi proti Italiji kot napadal-ki, ker je invadirAla abesinsko ozemlje.
Proklamacija predsednika Roosevelta je priila prav Angliji in drugim državam, ki so za odločen nastop proti Italiji, čeprav svet Lige narodov še ni u-radno priznal afriške vojne in proglasil Italije za napadalko.
Sovjeti obsojajo Mussolinijevo vojno
MacDonald udaril po Italiji
Moskva, 7. okt. — Sovjetski tisk je včeraj soglasno in žgoče napadel Mussolinijevo vojno v Afriki. Oficielni glasili Pravda in Izvestja sta naznanili, da je Sovjetska unija pripravljena sodelovati s kapitalističnimi velesilami v Ligi narodov pri vsakem koraku napram napa-, dalki Italiji, toda le na podlagi principa kolektivne zaščite miru. Ako velesile nameravajo Abesinijo mandatirati, čeprav bi Liga imela mandat, tedaj sovjetska Rusija umakne svoje sodelovanje, ker smatra, da ima vsak narod pravico do neodvisnosti. ^
lxmdon. 7. okt. — Ramsay MacDonald; bivši premier Anglije, je sinoči v svojem govoru obsodil Italijo in načelo diktature sploh. MacDonald je po-j žival Ligo narodov, nsj odločno nastopi proti fašistični Italiji.
Domače vesti
._ >
Večer Rdečih sokoUčev Chicago. — Zadnjo soboto zvečer so se dobro postavili Rdeči sokoliči, ki so veja kluba št. 1 JSZ. Pod vodstvom svoje učiteljice in direktorice Mary Jug in njene sodelovalke Doroteje Sodnik so v prostorih kluba slovenskih brezposelnih delavcev razstavili večjo množino svojih izdelkov (vezenine, risbe, rezbarije, cvetlice iz papirja itd.) in izvajali amaterski kontest s petjem. Pri Rdečih sokoliČih je okrog 35 dečkov in deklic, ki imajo svojo šolo vsako soboto pred poldne v spodnji dvorani SNPJ.
Nov grob v starem kraju
Ambridge, Pa. — Marija Jerman, članica društva 33 SNPJ, je te dni prejela Žalostno vest, da je v Vačah pri Litiji umrl njen oče Jožef Hribar, veleposestnik, ki je bil znan po vsej okolici kot dober gospodar. Star je bil 63 let in v Ameriki zapušča hčer in sestro, v stari domovini pa ženo, sina, dve hčeri in sestro.
Clevelandske vesti Cleveland — Pred nekaj dnevi se je težko poškodovala Ma-ry Lukač. Med potjo na delo je padla na nekem začasnem lesenem hodniku in se hudo pobila. — Zadnji teden je umrla France« Kapudja, roj. Rus, stara 79 let in doma iz Travnika pri Loftktfet potoku na Dolenjskem. Tu zapušča omoženo hčer.
Protivojne demonstracije v Mehiki
Proti Mussoliniju in Hitlerju
Mežico Clty, 7. okt. — Na velikem protestnem shodu proti Mussolinijevi imperialistični vojni v Afriki, katerega se je udeležilo več tisoč Mehičanov, so govorniki včeraj silno bičali fašistične diktatorje v Evropi. Senator Soto Reyes je imenoval Mussolinija steklega paa in dodal je, da Hitler ni nič bolji. Po shodu je velika množica demonstrantov navalila na nemški konzulat in iztrgala zantavo s svastiko, katero je vlekla po ulicah. Policija je UHtavila demonstrante, ko ho se bližali nemškemu klubu z namenom, da tudi tam poberejo svastične zastave.
Pri nekih drugih demonstracijah proti afriški vojni, ki so bile v Hoboto zvečer, je bil ubit delavec Angel Nava, ki se je izrekel za Italijo.
Resolucije nprejete na protestnem shodu, zahtevajo pre-lom diplomatitkih atikov z Italijo, izstop Mehik«» iz Lige narodov, če ne naxtopi kazimnko proti Italiji, in gospodarski bojkot Italije.
Roosevek raz* j kačil Mussolinija
Potovanje na italijanskih ladjah na lastni ridko
Washington, D> <1, 7 okt. — V tukajšnjem italijanskem poslaništvu so aelo poparjeni in pričakujejo iz Rima .navodilo za protest proti RoOeeveltovi pro-klamaciji nevtralnosti Združenih držav napram vojni med Italijo in Abesinijo. Predsednik Roosevelt je v svoji prokla-maciji poleg prepovedi pošiljanja orožja, streliva, bojnih ladij in letal v obe prizadeti državi in v svobodna pristanišča, odkoder se lahko pošiljajo v sa-vojevani državi, tudi naznanil, da ameriški državljani ne dobe potnega Usta za potovanje na italijanskih ali abeeinskih ladjah, kdor kljub temu potuje na teh ladjah, stori to na svoj ri-ziko in Združene drŽave ne bodo odgovorne aa posledice, 6e se mu kaj pripeti.
Italijanski diplomatje pravijo, da zadnje velja samo za italijanske ladje, kajti Abesinija nima nobenih potniških parnikov — in to je pristranost oziroma oficielni bojkot italijanskih parnikov.
Nove komplikacije v
pristaniškem sporu
Razaodnik odločil, da morajo delavci izkla-dati "vroa tovor"
EKSEKUTIVA ADF PROTI AMENDI-RANJUDSTAVE
Članstvo federacije prekoračilo tri milijone
PROSPERITETA NA VIDIKU
Kan Franciseo. -i (FP) V tukajšnjem pristanišču so v sporu med delavci in podjetniki nastale nove komplikacije, ko je sodnik M. G. Slos« v vlogi razsodnika odločil, da morajo pristaniški delavci razkladati tudi "vroči tovor" — ladje, ki priha^ jajo iz Vancouverja, Kanada, kjer je atavka že 16 tednov.
Ker v vancouverškem pristanišču nakladajo ladje skebi, so se posebno tukajšnji pristanišč-ni delavci uprli izkladati "vroči tovor". Vsled tega se že več mesecev vleče spor med unijo in podjetniki. Tudi zvezni delavski department je pristaniščnim delavcem na zapadni obali že zagrozil, da morajo napraviti konec tej "nevzdržljivi situaciji." Ampak ladje z "vročim tovorom" še vedno počivajo v lukah.
Sodnik 81oss je sicer odločil, da ima posamezni delavec pravico ptistiti tako delo, toda ne sme biti nobene organizirane akcije. Odgovorna stranka je končno unij«. Rekel je tudi, da bi se delavci ne smeli braniti iti »kozi stavkovno stražo na pomolih, kar se je zadnje čase že večkrat dogodi'o. Vsled tega Je že 1500 delavcev Mun|>endiranih.
Družbe zda i zahtevajo, da jim unija predloži novo listo « 1600 delavci, kater<< bi poklicali na delo. Ce unija tega ne ntori in če pristaniščni delavski odbor podpre tudi delodajalce, bodo družbe same |>oi»kale de'avce, seveda neorganizirane. Ce se to zgodi, bo sigurno prišlo do mUv-ke.
Uniixki voditelji se ob farni tega j>oročiltf še ni*o odločili, kak-
Hauptmann vabi Lind• bergha k sebi v celico
Trenton, N. J. — Bruno Ri chard Hauptman, na smrt obsojeni nemški imigrant zaradi; ugrabijenja in umora Lind I berghoverfa otroka, je zadnjo nedeljo poalal pismen spel naj Undbergha, naj ga obišče v njegovi smrtni celici, ker mu, ima nekaj zelo važnefm povedati. Kaj bi Hauptman rad povedal Lindberghu, je že tajnost
Prenočišče "pozabljenegi" človek« % Ne* >orke,
Atlantic Clty, N. J„ 7. okt. — Eksekutiva Ameriške delavake federacije priporoča v svojem poročilu delegatom rednega letnega zborovanja, ki ae je danes začelo, da federacija drži roke proč od agitacije za vsak industrijski amendment federalne ustave. Uatava, kakršna je, zadostuje za ameriške delavoe, se glasi poročilo.
"Priznamo, da nekakšna kontrola nad prejšnjim sistemom 'laissez faire' mora biti," pravi omenjeno poročilo, "kar je dokazal eksperiment NiRA, ki je precej pomagal k pridobitvam organiziranega delavstva Amerike, toda kakšna naj bo ta kontrola? Dokler tega vprašanja dodobra ne pretresamo, ne moremo ničesar priporočati."
Eksekutiva dalje priporoča konvenciji Ameriške delavake federacije, naj "korenito iztrebi iz delavskih unij ves komunistični In oni element, čigar cilj je nasilno strmoglavljenje vlade."
Eksekutiva vidi vrnitev pro-speritete, "večje prosperitete kakor je bila kdaj prej, samo če delavci obdrže in dvignejo svojo kupno silo proporčno s dohodki in dobički Industrij."
Bojkot nacijske Nemčije naj se nadaljuje toliko časa, dokler nacijski voditelji ne prlsnajo pravic manjšin v Nemčiji,
Na političnem polju eksekutiva ADF ponovno priporoča staro taktiko, "naj delavci Volijo svoje prijatelje in porasijo svoje sovražnike, bodisi demokrate ali republikance".
Wagnerjev delavski zakon je za Ameriško delavsko federacijo največja zmaga v tem letu. pravi eksekutiva.
Konflikt okoli industrijske forme unionizma bo eden največjih v zgodovini federacije. John L. l*wis, predsednik rudarske unije UMVVA, vodi pristaše industrijskega unionizma. dočim je tabor "craft" unionizma pod vodstvom Johna Freyja in Arthurja VVhartona; prvi predntavlja kovinarski oddelek federacije, drugi pa unijo strojnikov.
Tsjništvo ADF poroča, da Je Ameriška dela vitka federacija dne 31. avgusta lfJ46 štela 3,-04fi;M7 članov, največ od leta 1022, a še vedno veliko manj kot leta 1019, ko Je federacija presegla štiri milijone članov.
šne taktike se bodo oprijeli Predsednik tukajšnje unije pri-Mtaniščnih delavcev llarry Brid-ges je le rekel, da Hloasov odlok pomeni, tla m« morajo delavt I odločiti, "ali naj postanejo atav-kolormi ali pa ostanejo iioiteni unionistl."
Kazitodnlk glosson Je tudi odklonil unijpko aplikacijo za ponovno zattliAsnJe o vprašanju organiziranja veeh priittaniičnlh in obrežnih delavcev i>od okriljem International l/origshore men's Asaociation. Proti t* mu so podjetniki. Unijaki voditelji pra vijo, da se na to ne txxio ozirali in bodo m »delovali tudi z drugimi unijami, oziroma Jih bodo »kusali pritegniti pod eno orya nizat-1 i o.
0'ode zaostalih plač je raz-»odnik odloČil, da jih moraj« podjetniki iiplacati, če (»osam**- j ni d#iavec dokaže, koliko Česur nega dela je napravil. Ker je t* zadeva stsrs ps že akoraj eno leto. bo malokaterl delavec mogel predložiti s\oj delovni re-1 kord.	i
Chicagu preti po- j manjkanje mleka
Nov poskus za zlomitev farmarske stavke
Chicago, 7. okt. — Avtoritete okraja Kane, ki je sredižče mlekarske stavke, so naslovile ultimat mlekarskim stavkarjem, da bodo odgovorile z nasilstvl na na-silstv«, če ne bodo stavkarjl prenehali z uničevanjem mleka in drugimi čini vandalizma.
Zaradi stavke, ki se je razširila na severni Illinois in južni Wisconsin, preti Chicagu pomanjkanje m'eka. Včeraj so stavkarji zapretili, da bodo u-stavili dovoz mleka v Elgin, nakar je državni pravdnik okraja Kane George D. Carbary pozval atavkujoče farmarje na konferenco z repreientantl mlekarn In okrajnimi policijskimi avtoritetami. Garbary je Informiral zastopnike stavkarjev, da bo mobiliziral veliko število deputijev in jih oborožil s plinskimi bombami in drugim orožjem, da tako prepreči nadaljnja nasilstva.
Reprezentantje Associated Milk Dealers Inc., organizacije čikaških mlekarskih firm, so se obrnili na illlnelskega governer-ja Homerja za pomoč, a ae jim je umikal. Časopisni poročevalci, ki ao hoteM Izvedeti od gover-nerja, kaj bo atoril v tej aitua-ciji, so bili informirani, da bo danes governer sklical konferenco reprezentantov stavksrjev In mlekarskih družb.
Paul Porter, tajnik organizacije mlekarskih družb, je dejal, da je stavka uatavila dovoz mleka 50 odstotkov in da preti mestu občutno pomanjkanje. Bolnišnice ln sirotišnice še ne bodo trpele pomanjkanja mleka, prizadet* pa bodo družine, jo rekel Porter.
VČsraJ Je prišlo do večjega spopads meti stavkarji in farmarji v bližini Napervllla v o-kraju Page, ko fo hoteli farmarji prodreti skozi stavkovno stražo. V bitki, ki Je sledila, Je bilo petnajst ljudi ranjenih.
Policija Je znatražPa mlekarne v River Forestu in Forest Parku, ko so se mlekarski stavkarji približali naselbinama. Policija je navalila na skupino stavkarjev, ki so ae zbrali v bližini križišča ulic Harlem in North, in jih pregnala. Manjše praske med deputijj ln stavkarji so se vršile v Buffalo Grovu, v Ht. (*iar-lesu, Elginu ln nekaterih drugih krajih.
Gradnja delavskih domov v Camdenu
Dveletna agitacija de lavstva ni bila zaman
(amden, N J. — (FP) Po dveletni agitaciji Labor IlouNing konference, v kateri sodelujejo unije, meščanake in razne delsv-Nke organizacije, je iz VVanhing-tona končno prišla vest, da Je Publik VVorka administracija o-tlobrila tri milijone za pričctek gradnje delavskih stanovanj v tem meatu.
H camdenškim »tanovanjoktm odliorom Je nodelovala tudi mestna vlada, ki mu Je dala na razpolago mestne inženirje in druge veščake za izdelartje načrtov. Ve« <n* obittoja je ta odbor, kateremu načeluje predred ril k centralne delavake unije, vodil izobraževalno kampanjo in prittnkal na državno atanovanjako komiaijo in na l'WA z VVaHhingtonu.
Projekt določa /.graditev cenenih pa modernih stanovanj za ttoo družin. V mestu kot Je ( amden, kjer Je pretežna večina "ta-novsnj klsftifirlrsnlh kot pod>| (Nidatandartna. je to komaj pri-čete k. Ampak za ljudi, ki ao aktivni v tem gibanju za prenovitev meata, je to važen začetek. Ta ■tanov anjukl projekt bo Imel vaej moderne udobntjeti — otrtiški vr« ter, dvorano, kopalnico In Igria-če.
ZMAGA NEWY0R-SKIH UNII v RELIF-
NEM KONFLIKTU
—
Vlad* priznala unijsko lestvico pri relifnih delih
JOHNSON PUSTIL SLU2BO
New York. — (FP) — Zvezna relifna administracija je končno kapitulirala v boju tukajšnjega organiziranega delavstva proti "zaščitni plači" pri relif. nih delih. Izurjenim gradbenim delavcem bo plačevala unljsko lestvico $1.60 na uro in jih upo-slevala po 60 ur na mesec name-ato po 120 ur.
Na podlagi tega sporazuma bodo delavci zaslužili isto plačo v 60 urah kakor je bila prvotno določena za polovico daljši de-lovnik, namreč $00 na mesec. Ta apurazum je v skladu s prvotno zahtevo Ameriške delavske fedo-racije In je zdaj volk alt in koza cela. V kongresu Je administracija zmagala v boju proti MoCarranovemu amendmentu, ki je določal "običajne p'ače" pri relifnih delih, zdaj pa ae Je mo-rala podati organiziranemu delavstvu v New Yorku.
New York je bil namenoma izbran za uveljavljanje "zaščitnih plač" ali "Rooacveltove lestvice". Vlada je smatrala, če zmaga s temi plačami v New Yorku, bo imela prosto pot po vsej deželi. Nalogo za uklonltev newyorške-ga delavstva Je poverila bojevi-temu generalu Hugh Johnsonu, ki Je a prihodom "new deala" zabaval deželo s plavim orlom.
In kot prej Je tudi pri prvi stavki pod Worka Progreas administracijo pri Astorjevsm stanovanjskem projektu grmel proti delavcem, Zdaj jim je grozil in potem z njimi plediral, naj uptv števajo razmere in z veseljem delajo za ob'jul>ljeno "zaščitno" plačo. Ker to ni nič pomagalo, je prišel iz VVaahingtona ukaz: "Delajte ali stradajte."
Nekaj čaaa je izgledalo, da bo vlada izšla zmagovita Iz tega strateglčnega boja, ker Je atavka pri Aatorjevem projektu po nekaj dneh akrahirala, Ampak unije so Ae naprej vodile agitaciji) In svetova'e brezposelnim članom, naj ne vzamejo relifne-ga dela |hi "zaščitni plači." Johnson rea ni mogel dobiti dovolj izurjenih delavcev ta relifna gradla na dela, kar Je ogražalo vea program v Nevv Yorku. In ko Je zadnjič ponovno Izbruhnila Ntavka pri Attorjevem projektu, je vlada kapitulirala.
Zdaj je tudi Johnson puNtil alužbo direktorja relifnih del v Nevv Vorku. Na njegovo mesto Je bil Izbran Vlctor F. Rldder, izdajatelj wal'streetskegs glaal-la The Nevv Vork Journal of Oommeree In nemškega lista Nevv Vorker StaaU-Zeltung. Rldder je odprt naMprotnlk organiziranega delavstva,1, kar (»omeni, da Ae ni konec boja med relifno administracijo in delavstvom.
/trzni senator Pat Mc< ar ran.
Pit OS VET A
THE KM. IG H TEM M ENT
CUIILO IN LAJTMNA lli)VINMI Nilom roortiKN« JBOMOT« OfBM al mM »»MlMad ki t*a >li»n NummI M« S*
NMillui m UrutriM 4/ta»a Oaaaa CkMMtl »• m.«* m tat«. WN n h im«. i M aa mrt um aa Cfclaa«.
•a Cirar« V is mU.	M *a M* aa >aMa«4>»
M M,
aaiUaai »tla« rvtaa i Im Um V"'Ud Slataa l«i<n<t Oiifigat • liU Otu»<da Itn Im >«-l. t i" •«• a*4 i lata	^»r im,
foflaiHa ««|auUWa M-M («' » '
Glasovi
p* 4uBu»«r«. »uhajiat 4u»taa> m maiiilnn M M vratajv	Uianua« naafclaa llniaa.
»aatl, <WI. pmmi kd i aa *r»aja —4IUaUl>« la r altiMi« to M i*UMU paAtalau
A4aarUa4a« raiM mi aarva«*!,—MmmmsHpM M allm ar»4 unawl«lu«l arttc«. «111 mi fca mmmI OtSaa ■MMaaripta. aufli aU-'>aa »lan. (HM "M.. »Ul h* MitnM m» mmI>( uu\f mhm a—uan|>aatM kf M/ a<*raa,a< «M itaaH
l
Maalo* m >m kir lat i Hat—N
PKU8VKTA
M»T-M It. UaU*l«	CkUd IHtaala
MKMBKB OV TH* HDMUTID CIUI
HOlflTI ,
m poznaj. Njegov« prijazna lena mi je povedala, da prihaja iz mojega kraja. Tudi ta družina ima dve hiši z dobro obdelanim vrtom in cvetličnjakom. Za menoj je prišla moja družba in odšli smo še k tem in onim. Od-Po to vanje v u ieconain ln poleg mene Berlez, ki «e me je peljali smo se v Jonesville in z lm Salte	dobro spominjal iz časov, ko semj nami je šla mra. Brinovec. Naj-
I (Nadaljevanji? is konec.) bil pri njegovi sestri na atano- prej smo se ustavili pri Antonu Virden. III. , vanju, on pa je bil še doma pri Udovichu, ki pa je šel s hčerko V Eggerju je bilo treba ku- starših kot mali deček. Ker se ribe lovit, doma je bila le nje-
Zanimive beležke
piti vozne listke za nadaljno potovanje. Moji novi znanci so
je imel drugi dan vršiti cerkve-. gova soproga, ki nam je priponi piknik, so se pogovarjali o ( vedovala kako vocji pikete na
kupili vozne listke do Bremena tem in mi povedali, da v La Sal-' štrajk pri oblačilni tovarni v
• > . 11__...... i l.a _ _ __ 1,1. lil n i nAkanlk naanvnfalaii D/v. rknlmuUip Ana o«	..
tretji razred, jaz pa za četrtega do Hanoverja, kljub temu so šli vsi z menoj v četrti razred. de na avstrijskih tleh sem
138
Naši sužnji v Afriki
Mussolinijeva razbojniška vojna v Abesiniji se direktno tiče naših bratov v stari domovini — slovenskih in hrvaških delavcev in kmetov iz Julijake Krajine. Kakor čitamo v staro-krajskih listih in poročilih v našem listu, je bilo na tisoče teh siromakov odtrganih od svojih domov in družin v anektiranem delu Notranjske, Goriški, tržaški okolici In Istri ter odvlečenih v vročo Afriko, da tamkaj trpe peklensko vročino, iejo in glad.
Zakaj so bili naši bratje odvlečeni v divje afriške puščave in džungle? Ali morda afriški barbari ogražajo njihovo sijajno svobodo in njihova bogata premoŽenja na Primorskem? Ali se je pripravljal abesinski napad na Trat, Reke, Gorico in Postojno? Ali je bil kdaj v preteklosti izvršen etiopski roparski napad na primorske kraje in zdaj ga je treba osvetiti? Ali je bodočnost jugoslovanskega Pri morja, bodoča blaginja, odvisna od zasužnjenja abe-sinskega ljudstva?
Niti najmanj. Abesinci niso našim Primorcem še nikdar storili nič žalega; niti ne vedo, da Jugoslovani sploh kje eksistirajo kakor niso preprosti primorski delavci in kmetje do danes sploh vedeli, da obitoji kje kakšna Abe-sinija ali Etiopija in da se vladar te črne Abeainije naziva "neguš", njegovo ime pa je Haile Selazije. Vse to je bilo našim Primorcem španska vas.
Ne, afriška Abesinija ni za primorske Slovence in Hrvate nobena nevarnost. Niti za Italijo ni in sploh za nikogar v Evropi. Abe-sinska nevarnost in agresivnost je otročja bajka, kateri se mora vsak pameten človek amejatl. Abesinci so srečni, če Evropci' puste njih pri miru, da žive po svoje kakor sami hočejo. Abesinci so mešanica primitivnih ljudstev, zelo preprostih, praznovernih in barbarskih ljudstev, ki se toliko brcajo za Evropo in m "visoko evropsko civilizacijo" kakor za lanski srn g, če bl sploh vedeli, kaj je sneg.
Naši bratje, ki so bili s silo odvlečeni v Afriko, so Abesincem — Italijani. Črni reveži nimajo pojma, da so Jugoslovani v italijanski uniformi, ki so prišli tja njih pobijat in rušit njihove bočne bajte na komando fašističnih generalov — prav taki »užnji fašistične Italije kakor bodo oni, če se Italiji posreči, da jih zasužnji. Nobene razlike ne bodo delali med Jugoslovani, Piemootasl, KalabrezL Sicilijan-cl in tirolskimi Nemci; vsi jim bodo samo — Italijani, njihovi smrtni sovražniki, ki so jim prišli uničit politično svobodo, kskorkoli že oni pojmujejo to svobodo.
Ne, naši bratje na Primorskem nimajo no-benegs vzroka za pobijanje Abesincev in za peklensko trpljenje ter umiranje v vroči Afriki. Vse to je delo Mussolinija, perverznega in znorelega človeka, ki hI je m silo prisvojil kontrolo nad ljudstvom Italije in ki že dvanajst Jet razpolaga s tem ljudstvom kakor s figuricami na šahovi deski.
Ce ne bi bilo Mussolinija na krmilu Italije, če ne bi bilo fašizma v Italiji, ne bi bilo danea vojne v Afriki. Muasoliniji in njegov fašizem sta pognala Italijo nazaj v srednji vek, v dobo tiranatva in okovane pesti. V tej dobi diktator ne more živeti v miru in ostati diktator; za njegov obstoj in njegovo slavo Je potrebno, da neprestano dreza na vse strani in išče konflikta. To dela Muaaolini ves čas, odkar je de facto vladar Italije. ' Njegova j*r-verzna natura mu narekuje, da se mu mora pokoriti ves svet. Domišljuje si. d« Je bil on poklicen, da porine kazalec na url zgodovine nazaj v »url vek in dvigne iz groba rimski imperij, da bo Kim spet diktiral življenje vse-mu svetu na bregovih SrtMloiemskega in Jadranskega morja. In to blazno iluzijo bo on dosegel s silo. Kakšna blaznost!
A baš ta blaznost bo Mussolinija pogublla. Svetovna vojna je pokazala, da v "civilizirani" vojni Je vsakdo tepen, naj izida iz nje zmagovalec ali premaganec ln vojna, na katero Mu »solini izziva vaa ta leta, mu bo kmalu zadrgnila vrat. Ampak to ne bo nič pomagalo Italijanom, ne onim. ki so s Mussolini-red pijani faMzma. niti onim milijonom, pasivni in nimnjo (Migoma, da bi se uprli paj z naš mi Primorci vred, so * m i -i J< tvarn. I i ju.« ji*) l»!sana n Afriki in s komurkoli la fašistične sužnoati in jih jame srednjega seka nazaj demokracije. Tiranatvo t more drugače pasti kakor i nega človeštva!
lu ni nobenih naaprotstev. Po- Oglesby. Ona se je rodila v
magajo eden drugemu: če dom	Virdnu in tam je bila vzgojena,
potrebuje kaj pohištva za svoje	Povedala je o raznih incidentih
prireditve, ga dobe pri cerkvi,	s stavkarji in pretepači.
jim povedal, da se ločimo v Ha- kadar pa cerkev potrebuje kaj I noverju, kjer pa ni prišlo do lo- »Učnega, dobi v domu. Priznati' Jonesvillako naselišče je na-čitve, temveč do moje končne sem moral, da to je pač lepa fie,e P° »nojem odhodu, odločitve, da grem z njimi v (»loga. Pripomnil sem tudi, da	tistemu kraju rekli
Ameriko. Porter je zaklical, da! je taka sloga med njimi le od J°nes; »""J P® Jonesville. Ve-odpelje vlak v Bremen v par mi-, nekdaj. Ko je hodil v U Salle člna 'Judi dela v Oglesbyju v nutah. Kupil sem vozni listek župnik Sušteršič v letiJb 1899 cementarnah. Peljali smo mr.
in 1900 iz Jolieta ter jih nago- Brinovčevo k njeni hčeri h Ko-varjal, naj si postavijo svojo balovim na hribček. Vse okrog cerkev, je imel le dva nasprotni- h,4e Je bi,° v cvetju, vse skrbno ka, nemškega župnika, ki je negovano, gospodar pa je barval pravil, da Slovenci ne potrebu- hiAo' Na miBel mi J€ Pr,'*el T°-jejo svoje cerkve, in mene. Bila ne T«rbovec, ki Je *aj opi-sva torej dva nasprotnika, pa S0VaI kansaške sončne rože, ko ne enakih načel. Nemški župnik P°*oval po avojem opravku.
Dobro bi bilo, da bi videl i te illlnoiake cvetlice, kako bujno cveto. Pa lep sadovnjak imajo
in kmalu smo dospeli v Bremen, kjer je čakalo mnogo agentov, ki so vprašali za šifkarte in potrebne papirje, nakar so prišle-ce grupirali v posebne skupine. Nihče v naši družbi ni imel šif-karte, kar sem v imenu naše skupine pojasnil agentom ter
dostavil, da smo se pripeljali z je zastopal svojo ekonomsko vlakom brez kake šifkarte. To stran, ker so k njemu hodili slo-pa jim je dalo povod, da so upali venski verniki in mu pošteno pri nas več zaslužiti ko pri osta- plačevali za poroke, krste in polih, ki so že imeli karte. Skraj- tfrebe. Ti dohodki so se mno-no so postali pozorni na nas in 2ili. Zato je torej nemški žup-uljudni. Katerega agenta naj bil proti zidanju slovenske se oprimemo, je bila za nas uganka, kajti vsi so bili skrajno vsiljivi. Končno smo se odločili za Misslerja, pri katerem smo kupili vozne listke do La Saila.
Vao pot, dokler niamo sedli v
cerkve.
Tudi moj razlog, da sem bil proti zidanju cerkve, je bil ekonomski. Videl sem, kako so bili rojaki ubogi, obteženi z raznimi potrebami, zaslužek pa je bil silno nizek, pa naj se jim naprti
... , , ,	»u J'« naj ac JJIII IIBlil II
vagone ameriške železnice sem	Ae cerkveno breme Za mojjm
imel priliko, da sem mojM družbi	ekonomakfm Mirom j 8tal
Z* UM,Uff0' u»a amt'tudl dobrScn kos idealizma. Za-
nški železnici pa sem bil namah	a, 8em HtaliSče da gQ V8e
ob vse znanje, kakor bl odrežal	cerkve na MV(jtu ^^
Z nikomer se nisem več mogel	brezpotrebne, ki služijo le po-
razgovarjati, dokler nisem dospel na cilj v La Salle k roja-com.
Povedal sem, kako sem prvič
neumnjevanju ljudstva, izkori ščevanju, da lažje izvajajo suž-nost, da pritiskajo suženjske okove nad nevednim ljudstvom.
potoval v La Salle, kamor sem ( Torej sva bila oba nasprotnika prišel po naključju, opisal sem različnih mnenj iz različnih raz-tudi moje drugo—in bržkone(iog0v. Najina načela niso bila
zadnje—potovanje v La Salle. Naj pripomnim še,to, du je pokojna soproga pokojnega Okle-Aena skoro gotovo premišljevala, da je morda na božjipoti na Brezjah izprosila Marijo za do-
enotna, ko dan in noč so se raz likovala. V . tem sva podlegla oba in v mestu je baje nastala sloga in mir.—
Ker je bila sobota, sva šla s
.»fovn..«* «<U1 lju «,« UU*	-	----------'	— ~ — —
bro spremstvo v Ameriko, Ui je Silvestrom v brivnico; on se je
jem ki »
MS
li jih bodo morsli nj*«rialistična vo|-v K v ropi svobodi dvigne 11 aačaane v dvajneto stoletje i »kova no peatjj ne od |«*«tjo ratkač*.
mene izbrala za to pomoč. Taka, prečudna so pota božje previdnosti, kakor pravijo!—
Silvestra sem vprašal po tem in onem mojih znancev v La Sallu. Povedal mi je, da ta in ta je že umrl, oni tudi, tretji ni več tako bahav, je podjeten. Kje je Matt Kump. O. Cenk? Umrla mu je lena, prihranil si Je precej denarja in odšel je v stari kraj se ženit k mladim nevestam, katere so ga pripravile ob vse. Torej so se dekleta tudi tam že amerikanizirala! Vprašal sem po Brinovčevl vdovi, moji nekdanji gospodinji. Peljal me je k nji. Sedela je zunaj na soncu. Dolgo me je gledala, moj dolgi nos ji je bil nekam znan, pogrešala pa je moje dolge brke. "Pa nisi Simon?" Uganila Je. .Nasmehnila ae je. Na vrtu sem videl bujno cvetje, skrbno negovano. "Vsak teden dvakrat nesem cvetja na pokopališč«. kjer počiva oče, mati, brat. dvn otroka in mož." Imela je devet otrok, a za onadva ji je hudo. ker sta bila že odraščena. Pogovor je povzela moja soproKn in jaz nisem več prišel v poAtev ne do besede.
Dogovorili smo sr dn gremo naslednji dan v Jonesville in z nami je šla tudi mm. Brinovec, ker ima v dotičnem mestu omo-ženo hčer. Peljali smo se mimo slovenske cerkve. I.asallčanje so se pohvalili, da imajo sedaj novo cerkev, staro pa rabijo la šolo. Hvoječaano je tam Šupni-koval neki Hrit>ar. ki ne je baie zanimal za ženske, »tedanji gas-pud pa Je Mvse drugačen." ni Slovenec, ampak 8lt»\ak. govori pa slovenski. Njetrovn peciili-teta Je Igra « šog" znto nima časa ra tel sna p»ft(ij« nj tega |»a je tudi p člar dovolj dela v kuhinji.
Zvečer me je nioi | peljal v go-tilno. pivo in ribe pekli, ki
pripravljal na domači piknik, jaz pa na piknik društva SNPJ v Depue. Spotoma sva se ustavila v gostilni, kjer so predme postavili, kaj bi rekel, galonaki vrček piva. Potem sva šla domov. Obujala sva stare sporni ne In kramljala o tem in onem, nakar sva se podala k počitku, kramljanje pa se je nadaljevalo. O onih časih pred 30. leti, ko so Slovenci v La Sallu rentah hišice s tremi sobami, imeli pa so do deset boarderjev! Po štirje so spali na eni postelji; dva ponoči, dva podnevi. Danes pa hoče vsak otrok svojo sobo. je dejal Silvester. Resnica.
Pred »2. leti sem prebil pur poletnih mesecev v bližnjem rudarskem naselišču, ki se je imenovalo Marquette. Stenic je bilo toliko, da ni bilo mogoče spati. Cim so v mraku muhe odnehale s svojim pikanjem, ho svoje pozicije zavzele stenice. To se je ponavljalo iz dneva v dan.
z raznim sadjem. On dela cementarni, doma mu pomagata pa žena in njegova mati. Sploh imajo naši ljudje zelo lepo urejene domačije.
Želel sem naprtej v Oglesby, toda spremljevalec Silvester je silil nazaj h kosilu v La Salle. Moral sem se udati. Po okusnem kosilu smo šli na vrt v senco. Bilo je vroče. Povedali so mi, da je tam v bližini vdova pokojnega Jožeta Jarca. Obiskali smo tudi njo in se marsikaj | pogovorili. Sfet so me priga njali, da gremo naprej. To pot smo šli na piknik društva SNPJ v Depue. Z nami sta šli dve brhki dekleti. Vozili smo se skozi Spring Valley, kjer živi precej italijanskih naseljencev. Dalje ob že pozabljenem Mar-quettu in naprej ob Seatonvil lu, ki mi je znan še izza časa prvega slovenskega lista Zora. Rov je zaprt in vse razpada. Vsi ti kraji so mi dobro znani. Bil sem v Cardifu in South Wil-mingtonu. Kmalu po mojem odhodu se je v rovu v Cardifu pripetila eksplozija, ki ji je sledila druga, katera je zahtevala več Žrtev.
Neki citat pesnika Antona Aškerca, ki je nekoč župnikoval
v	štajerskih hribih, dokler ni stekel duhovniške suknje, se glasi nekako takole: "Rudarji,
vi	neumneži, zakaj tako hitite pod zemljo? Notri stanuje hur dobni duh! In če se on prebudi, vas vse pokonča. Zakaj se ne bi obotavljali delj časa na površju?" In res, v cardifskem rovu je bil tak hudoben duh, kakor i v mnogih drugih rovih. Na 31. marca 1932 so v Panther Cree-ku zaprli rov št. 1, to je v bližini Auburna. S tem je bilo mnogo rojakov prizadetih, tako tudi SNPJ in Prosveta, ker so omenjeni bili člani društev 335 in 74. S tem je bila tudi moja rudarska karijera končana, ki je trajala nad 40 let, obenem pa sem tudi ob rudarsko Orodje, ker so ga z rovom vred zabili.
Avto je drvel naprej na piknik društva št. 59 SNPJ, o ka-
Naslednje jutro sem vstal in terem sem čital v Prosveti in se odpravil k M. Vogriču. ka- nanj opozoril Lasallčane. V mor me je povedel Silvestrov I)epue je več kompanijskih hi-
prijazen mlajši sin. Videla se nisva že 17 let, »a mr je takoj
šic, ki so člen verige kompanij-ske moči. Videl sem jih le od
poief n> imn
jer
daleč, ker niamo potovali skozi mesto. Prišli smo na piknilki prostpr, kjer so le bili zbrani
vaseli piknikarji, Od tam je tudi lep razgled po reki Illinois in na mestece. Depue, ki je znano valed ribolova. Zadnjič sem bil v Depue pred okrog 35 leti, Veliko se je spremenilo tudi tukaj. Par naših spremljevalcev bi rado šlo v Starved Ročk blizu La Salla. Vo^ričeva hči me je opozorila, da je tam njen stric, starejši očetov brat. Poznal sem njegove starše, brate in •tre, njega pa se nisem mnogo •pominjal, ker je odšel v tujino predno sem jaz dorastel. Pokazal je, da še poseduje tolmin ski humor, ki ne zaoatkja za ribniškim, ki je znan Sirom Slovenije. Izvedel sem, da je že 67 let star, zato sem mu rekel, da bomo po novem letu dobili starostno pokojnino. "Ma," je dejal, "tistu bo le za Amerikance, jest pa nisem Amerikaneč." Odvrnil sem, naj «i brke poreže, pa bo tudi on Amerikaneč. Spet so me silili naprej ali nazaj, kakor je že bilo, dasi bi se še rad razgovarjal.
Pripeljali smo se do državnega parka Starved Ročk (kamen izatradanja) in si ga dodobra ogledali. Z nami sta se vozili Kramaršičeva hči in Vogričeva. Ta park alovi po 8voji romantični slikovitosti. Čudim se, da še nisem nikjer opazil, da ga bi kakšen slovenski žurnalist opisal, saj je iz Čikaga do parka jedva sto milj. Z vrha skale se nudi lep razgled po reki Illinois in po dolini. Tam v bližini je šotorišče civilne armade. Zgodovina nam pripoveduje, da eo se tu vršili hudi boji z Indi-
ianci in med njihovimi rodovi, libkejši rod je podlegel, ker so ga izstradali. Od tod ime Starved Ročk. Ogledali smo si zanimive soteske, pa tudi Hudi čevo kopel ali Devil'a Bath. V tem parku sem videl mnogo zanimivosti, naravne zanimivosti.
Ko smo se proti večeru vrnil;: h Kramaršičevim, se je tudi Silvester že vrnil s piknika. Vide je Martinjaka, kateri me želi videti, tako tudi John Potočnik. Sli smo. Martinjaka sicer še pisem videl, želel pa me je poznati. Tja je prišel tudi Potočnik, s katerim sva bila leta 1900 skupaj na stanovanju pri Bri-novčevih in kateri ae je tudi prvi naročil na čikaški list Zora, ki je izhajal le par mesecev leta 1901. Seveda je bilo prijetno srečanje. MaHtinjak je položil na mizo iztis Majskega Glasa in pokazal v njem mojo sliko. Vprašal je njegova dva mala šolarja, če me bi spoznala po sliki, pa sta odkimala. Pojasnil sem, da je bila slika vzela pred davnimi leti, da sem bil ;ak takrat, ko sem živel v La Sallu in da bi gotovo spet tak postal, če bi sedaj tam ostal.
To je bilo v nedeljo 18. avg. zvečer, naslednji dan je Silvester moral na delo, pa smo se odpravili nazaj. Poslovil sem se od znancev, od onega, ki je imel največ posla z menoj, pa se nisem mogel, ker je odšel na delo. Vetal sem pozno zjutraj. To je bilo na 19. avg. Na vpra šanje, če sem dobro spal, sem gospodinji odgovoril, da so ženo prezgodaj prejšnji večer poslali spat in se je že naspala, ko sem jaz prišel domav. Pa se je premetavala ko riba na suhem, jaz sem se pa moral na drugi strani paziti, da me ženini sunki niso potisnili na pod. Zahvalili smo se za prijaznost in gostoljubje, se poslovili in odpotovali.
Naša prihodnja poetaja je bilo illinoisko glavno mesto Springfield, spotoma pa smo se ustavili v lasallskem Sloven skem domu, ki je lepa stavba, adi se mi. da večja ko spring-fieldaka. Raz kazal i so nam njegove prostore in povedali, da dom dobro napreduje. V La Sallu je olfrog 3000 Slovencev z noro generacijo vred, vštevši bližnjega PerU, ki se tako trdno drži U Salla. da le malokdo ve. kje je meja
toreks^oktoj
Henri Barbusse
Svetovno slovstvo pozna tri J ,' Po »vojem nazornem opis +
ostale, ki nam jih ie v e^Knu:™®4*-
za
rostlteli t o točili.
me,Mene sa proatl prigrizek Z .»eiSTl^ ^V \ *	<»"•>. »ajniko«
*i«»m «Mstorili J me d. Tel	Mranke. ob povratku alednjega v N*w
, • rut mi. <ia je|t«rfc n kongreaa kominterae t Moakvi.
Naprej po cesti 51 do Bloom-ingtona, od Um pa po cesti M v Springfield. kamor smo prišli po treh urah vnthje. Nato še gA milj do Virdna in moja oziro-ma naša tura je bila končana. S*daJ bom pa svet svobodno doma dremal in spal.—
Slmo« Kavčič. 74.
»ti povojna doba trite v
Zolov "Polom'' Tolstega JVoi n' ^ Barbussov "Ogenj", ^vtor Slednjega n je umrl 30 avgusta t. 1. v Mosk * t^
štvo tsl VT 8VOje Življenj* ^
»sluiil, da ae ga tudi mi n •pomnimo.	n-
Henri Barbusse se je rodil 17. maja
£ < ITJ ,V Frdnciii- Po ^rbn?J* i
je je bil deležen v raznih institutih uradmk i„ kasneje ravnatelj neke književne založbe. V mladosti J, Tj kasneje pa se je docela posvetil prozi ljevanja se je učil pri največjem i„ membnejšem francoskem pisatelju Emi Hi a katerim ga je vezalo marsikaj «ku predvsem pa brezobzirna ljubezen do r Od njega se je Barbusse naučil natar opazovanja ne aamo okolja, nego tudi tega okolja na človeško duševnost, obem mu je imponiral Zola kot neustrašen boi per krivico. Pod Zolovim vplivom je * svetovno, vojno .spisal dva večja ronT zbirko novel.
Višek pa je doaegel Barbusse v sv vojni, ki se je je udeležil kot francoski na fronti; tam je spoznal vso divjo in smiselno morijo, poglobil se je v čustv in mišljenje navadnega vojaka, spoz njegovo dobroto, in njegovo barbarstvo v hipu vsplamtelo pod težo razmer obtij vsem tistim, kar je v človeku atavisti Sredi s šovinizmom prepojenega ozrn( dvignil svoj glas proti vojni in za me< no bratstvo v knjigi "Feu" (Ogenj), k šla še med svetovno vojno kot močan in kovit protest proti ponižanju človeka, man, ki nam opisuje življenje in usodo rice francoskih vojakov na fronti, je bi, lu prestavljen v vse svetovne jezike — S ci smo ga dobili v Debeijakovem prevoc po končani vojni. S tem delom se je Barbusse v tisto vrsto klicarjev in bor mir, ki spadata vanjo Roza Luxembu Kari Liebknecht. V tisto maloštevilno ki se ni udala ne umetno ustvarjenem nemu mnenju in ki ni zatajila svojega . čanja, čeprav je tvegala vse. — L. 1919 dal še delo "La clarte" (Jasnost), ki j za prav tudi vojni roman, dasi ne "Ognja". V njem nam opisuje življenje coskega delavca, ki ga je strahota vojn vedla do pravega spoznanja.
^ Naloga modernega pisatelja mora biti vsem borba za resnico, pravico in boljšo bo. To nalogo je Barbusse po svojem n Sem prepričanju' izpolnjeval. Kjerkoli, treba, je zastavil svoj glas zoper zatiran člankih, ki jih je pisal zasvoji reviji prej za "La clarte", kasneje za "Le m se je boril zoper reakcijo, kapitalizem, rializem, zoper nerazum, nevednost in Pri tem pa je ostal zmeraj pravi umetni segal je zmeraj v najgloblje globine Čl bil je ves človeški.
Nasprotniki so ga često napadali, češ, dolgočasen v opisih, da v svojih delih v« več teoretizira, skrajna levica mu je časa očitala nepoznavanje dialektične« terializma, toda Barbuase je šel svojo p< je globoko v človeka, iščoč v njem prv nagonov, odkrivajoč v vsakem tudi kaj < ga, teoretiziral pa je na široko, ker je pa to in ono povedati, kar je razmislil. I predvsem mislec, prav svojstven mislec; gi njegovi nazori so utopični, kar je za časa celo ohladilo razmerje med preprii levičarjem in Moskvo. Poudarjal pa j< povsod ideale resnice, pravice in medr nega bratstva, dasi ni kazal poti do nji tudi to je že nekaj. Ze zato, da ne poza vsakdanji borbi na visoke cilje, ki jih mo imeti pred sabo.—Svoboda.
P
Evgenika
"Evgenika," prvi slovenski časopis t< ki izhaja v redakciji doc. dr. B. Skerlj priloga "Zdravniškega vestnika" in *<• < tudi samostojno, objavlja v pravkar izšli vilki statistiko dr. B. Skerlja o raznih Slovencev (s tabelami, komentarjem in il cijami). Raziskovalec ugotavlja na p materiala, ki ga je zbral ob priliki sok I zleta, da sta med Slovenci najbolj za s t dinaridna rasa in savidni tip. Sicer imi naših vrstah predstavnike vseh evropski mel njimi izmed svetlih zlasti bsltidni tip dar je njih odstotek znatno manjši. <>r se celo nekateri primeri negroidnega in j zijskega tipa. Med obema spoloma Je * rasna razlika; med ženskami j* mno«< pripadnic svetlih ras kakor med moikirn splošno lahko sklepamo o Slovencih. d< med visokorasle slovanske narod*, da vprečno brahikefalni in med slovan^ rodi jako avetli, med južnimi Slovani b? ma najsvetlejši. — V rubriki Zakon* tamo protest zoper preklic zakonike o obveznem zdravniškem pregledu m pred poroko in več zanimivih belei»* nih zakonih v drugih ds#elah Pra^ ne so Drobne vesti. Vsebinsko obiti po obsegu skromno število naW" l sopisa za higijeno rase zak!ju«uje domačih in tujih knjigah s tega i odgovor na vprašanje o krvsvi« i ** philia).
kih
rg * OKTOBRA.
Vesti iz Jugoslavije}
........................... -.....f , , frtt,,,,,,.;'
SVOJE ŽENE IN j sobi po plinu, ki pa ne uhaja iz a PRED SODNIKI njene peči ali štedilnika. Tb se je pač Sutterič pripravljal za avoje zločinsko dejanje.
Tri dni pred zločinom je najel novega pomočnika Kolterja. ki mu je takoj začel razlagati svoje apore z ženo in mu tudi izročil ključ od delavnice s trditvijo, da je to edini ključ in da sam nima ključa od delavnice. Ko je usodno jutro prišel pomočnik na delo in odprl delavnico, je našel v delavnici več stvari v neredu. Sam je bil prejšnji dan pospravil po delavnici in jo zaklenil dvakrat. Ko pa je prišel je bila zaklenjena delavnica le enkrat. Peč je prejšnji večer pokril, zdaj je bil pokrov snet, likalnik je postavil na mizo, zdaj je stal ob odprtini v dimnik na tleh.
Pomočnik Kolterer je na razpravi zelo obremenjeval mojstra s svojimi izpovedmi, ker je prav njegovo pričevanje razkrilo zločinca. Ko je našel delavnico v v Mariboru. Let a""1922 neredu' Je siišal hkrati tudi hro-
lledal v svojo vajenko fnJe	P<>d atreho. Cez
mi	-	6as je prišel mojster dol in se
|VAJi Šušterič v Mariboru ^jeo na dosmrtno robijo
Ljubljana. K,- »eptembra se je godile v Mariboru ba-
jan z obtožbo krojaškega Ivana Sušteriča. ki Jobtoien dvakratnega prebega um*)™: s plinom je «il svojo drugo ženo in Slavico. Razprava je tra-M večera, ko je bila iareče-jbodba: dosmrtna robija. je bil izvršen v noči od januarja na 1. februar v Sušteričevi hiši v Gre-ri ulici. Obtoženec Ivan je star 43 let in je bil poročen.
ne je izučil v Zagrebu, ' je odslužil kot krojaČ-vo-[ v Mariboru in si tedaj pri-nekaj tisočakov, po vojni «] samostojno s krojaško
MamiMičevo, damo s ija, kjer so imeli njeni jj svojo hišo. Ko je videl, [io Milica dobila hišo od starte je 1924 oženil in stano-jv hiii ženinih staršev, ki so [govorili v hiši kot in pol Toda Šušterič jih je gle-postrani in sta se tast in j rajši izselila drugam. Na-i Šušterič hišo na Pobrežju lin kupil drugo v Krčevini. je začela kmalu hirati, liki so ugotovili j etiko, pa je pijančeval, za-in z vsem svojim rav-pomagal spraviti ženo no posteljo. Žena mu je umrla in tako je postal rič sam lastnik hiše v Kr-, Toda kmalu je našel ženo, natakarico Ivanko evo, po rodu iz Planine pri Zvedel je, da ima na-nekaj prihrankov in da od doma dote 20.000 Din, i prišlo kar naglo do ženit-taj je bil Šušterič s svojim ivljanjem zlezel že v pre-doltfove. Ivankini star-i ji dali 40.000 Din za doto. l tretji dan je Šušterič svojo načel pretepati in poznaval-Der so slutili, da se bliža ista usoda ko prvi ženi. ič je imel druge ženske, eval je in popival, vedno v dolgove, svojo ženo 1 anmarjal in stradal. Ko i je rodila prvega otroka, je lvttel- ko pa je rodila druge-jtoka, je bil besen, ker je Jk prej zahteval, da ne sme ® Ponočevanjt in pi-»nje je ilo dalje in moral Prodati hišo v Krčevini ter M Pritlično hišico v Maribo-Gregorčičevi ulici. Tu je «*no družinsko življenje na-tragični zaključek. Ko *** videla, da se mož ne bo je Vložila 1930 tožbo ■rov zakona. Starejšo hčer-* P"*lala svojim staršem, ^ J'" "stala z drugo hčer-^■evi hiši v svoji sobi, ki P*ala zraven moževe delavni-TP["l"ju, mož sam pa je ■ »obo pod streho.
ulH,Ka žena stradala z T*1'. k<'r ločitev zakona še *iivedei)a. Je prihajalo do hudih prepirov P^iija. Šušterič je ob-
"oji ženi odškodnino, ko
kb V /,H'sko 80.000 p)a«'a obrokih, žena
J"u 5'Mkm> Din vknjižila |Wfwo hišcK Toda Sušte-
drl nad pomočnikom. I z ust mu je uhajala kri. Šušterič je tr dil, da ga je žena napadla in
skušala ubiti. Sušteriča so odpeljali v bolnišnico, trdil je tudi, da je prišel domov zjutraj.
Ko pa so potrkali na ženina vrata, ni bilo odgovora. Vlomili so in našli Šušteričevo ženo in hčerko mrtvi na postelji, v sobi pa smrad po svetilnem plinu, po katerem je hudo smrdelo tudi v delavnici. Plinska pipica je bila odprta, dasi jo je pomočnik prejšnji večer skrbno zaprl.
Takoj je postalo jasno, da je morilec Šušterič sam, da pa si je rano v ustih sam prizadejal, da bi zakril zločin. Dokazano je, da je imel Šušterič svoj ključ do delavnice, da je odprl pipico, da je naložil oglje na peč in pokrov odstranil ter odprl odprtino v dimnik, tako da je svetilni plin in dim oglja uhajal v ženino sobo. Tudi se je dognalo, da ni prišel domov zjutraj, ampak zvečer ob devetih. Pripovedovanje pomočnika o pripravah in sumljivem mojstrovem obnašanju pa je pokazalo, da se je Šušterič premišljeno, z zločinsko rafiniranostjo pripravljal na dejanje, ki naj ga reši žene in torej tudi odškodnine njej. Tudi se je pokazalo, da je eni izmed mnogih žensk, ki se je družil z njimi, obljubil, da jo vzame za gospodinjo k sebi, ko bo prost.
Obtoženec Šušterič je pred sodiščem zanikaval svojo krivdo, skušal se je na razne načine izmotati iz zagat, a neprestano je izjave izpreminjal, zahajal v protislovja ali pa ni mogel odgovoriti na stavljeno vprašanje.
Vse priče, tudi tiste, ki jih je sam predlagal, so izpovedale obremenilno zanj z izjemo ene same.
Sodni dvor je obsodil Sušteriča na dosmrtno ječo. Obtoženec, ki je bil ob vsem obremenjevanju s strani prič zelo miren, je izjavil, da se proti razsodbi pritožuje in da je ne sprejme.
KAKO JE VLADA REDUCIRA-LA PLAČE
"vel* oc miloščine
Jfterič j Mi je prejel
Znižanje plač državnih uradnikov in uradnic je zbudilo po vaej državi hudo razburjenje. Nobena prejšnja vlada ni na tako krivičen način znižala plače kakor sedanja vlada, ki pravi,, da je vlada ljudstva. Tudi prej- javi o znižanju plač takoj odpo-šnji režimi so nižali plače držav-! vedel, ker bi pač ne bilo obiska, nih uradnikov, pa vendar mora-' Obenem pa je gotovo, da j«
mo reči, da je bilo v tistem znU že vanju vendarle manj krivice kakor v sedanjem. Ce gledamo na splošno, je treba seveda reči, da je vsako zniževanje plač krivično, ker niso državni uradniki pri nas (z izjemo višjih) nikdar imeli dobrih plač. A ker je bila država v stiskali, je že nekajkrat znižala plače. Pred letom ali poldrugim letom je tedanja vlada znižala draginjske doklade omoženim uradnicam, katerih možje so zaposleni. Izgubili so precej. Sedanje znižanje pa je tako brezobzirno, neupošte-vajoč nikakih okolnosti, da je moral zdaj celo "Slovenec," vladno glasilo, zapisati, da si vlada najbrže ni bila v svesti, kaj počne. (O tem "Slovenče-vem" hinavskem zavijanju zapišemo spodaj nekaj vrstic.) Čeprav pravi uradno poročilo, da se bodo po novi uredbi o dra-ginjskih dokladah znižale plače okrog 7%, je treba pribiti, da znaša znižanje pri mnogih do 40% l Kako to? Precejšen del rednih mesečnih dohodkov državnih uradnikov so draginjske doklade, ki jih prejemajo zase, za ženo in za vsakega otroka. Po novi uredbi zgubi zaposlena žena vso draginjsko doklado, če je mož zaposlen, enako zjfubi draginjske doklade za otroke, možu pa se draginjske doklade znižajo. Zaradi tega se je novo znižanje izvršilo torej takole: čim več ima kak uradnik otrok, tem več izgubi na plači. Držav^ ni uradnik, ki ima pet otrok, izgubi mnogo več kakor pa uradnik, ki nima ne žene ne otroki Mnoge poročene uradnice so s sedanjim in predlanskim znižanjem izgubile polovico svojih mesečnih dohodkov! Odkar eksi-stira Jugoslavija, niso bile plače znižane za tako visoke vsote kakor zdaj! To je bilo prvo večje dejanje nove vlade, prvo dejanje, ki je zadelo vso državo in ki bo seveda vodilo do poslabšanja gospodarskega stanja vae države, ne pa kakor pravi vlada, da bo to znižanje dvignilo državne finance. Tudi je vlada poudarjala, da je izvršila to znižanje zaradi tega, ker so se živila tako pocenila, da bi draginjskih doklad prav za prav sploh ne bilo treba !' Morda so se pocenili banketi državnikov, uredništvo in delavstvo za kako pocenitev ne ve. Vlada kaže s prstom na poljedelske produkte, češ, glejte, kako so se pocenili, zavedati pa se mora, da ae bodo'zdaj res pocenili, kajti kmet prodaja pač uredništvu, to pa ne bo hotelo več plačevati sedanjih cen, ker jih pač ne zmore. Udarec po uradništvu je vselej tudi udarec po kmetih!
Z zanimanjem je javnost pričakovala, kako bo pri nas klerikalni tisk pisal o tem znižanju, za katerega odgovarjata seveda tudi ministra dr. Korošec in dr, Krek, oba klerikalca, ki jima je "Slovenec" glasilo.
Tedaj so že prišle novice, da so v Zagrebu in Beogradu imeli državni uradniki protestne shode in da so potem hudo demonstrirali po ulicah. Finsko se je opazilo, da skušajo hrvaški uradniki Že izvajati pasivno resi-stenco in da imajo vlaki s Hrvaškega zamudo. V Ljubljani se prav tako pripravlja protestni shod, obenem pa po vsej državi profesorji }n učitelji izstopajo iz tistih patriotičnih društev, kjer prav za prav morajo biti včlanjeni: iz Rdečega križa, Jadranske straže, Sokola, itd. V Litiji je Rdeči križ imel nej>ove-dano prireditev, a jo je po ob-
Slovenec" prejel iz vrst uredništva* mnogo odpovedi, prvič, ker uradniki ne emorejo več naročnin, drugič pa še posebno zato, ker je peč "Slovenec" vladno glasilo. Kaj naj atori zdaj "Slovenec"? Zagovarjati znižanja peč ne more, sej bi izgubil vse naročnike med uredništvom, na? pasti vladne uredbe pa spet ne more. Toda "Slovenec" se je— vsej zese. ze javnost najbrže ne!—za silo izmatal iz zadrege. Hinavstvo zmore vse. Objavil je dva dni po vladnem sklepu uvodnik, kjer i dobrimi primeri kaže, de izgube ravno številne družine največ in da znese zni-žen je ne družino tudi do 1000 Din! Ko teko opiše posledice te uredbe, previ, da se vlade pač ni zavedele, kako aelo bo zadele uredništvo in kako nepravično je to znižanje izvršeno, ter iara-že upanje, de bo morela vlade to uredbo peč prekliceti.
Teko je zepiaal "Slovenec." Ce pripomnimo, de je to sploh edini komentar, ki je bil nepi-sen k tej uredbi, lahko presodimo, da je bil "Slovenec" zelo v škripcih. Tisti, ki so videli v klerikalcih preve pobornike slo-venstve, so se ratočurali, ko je Korošec sklenil svežo z radikeli (torej z velesrbako stranko) in muslimani. Tiati pa, ki so videli v klerikalnih socialnih fraaah čisto resnico, ao videli ob tej uredbi, za katero ste glasovale tudi obe klerikelna ministra, da so vse klerikalne fraze o socialnosti le fraze, prasne besede, saj ni noben rešim doslej izdal uredbe, ki bi teko zelo zedele vse uredništvo, v prvi vrsti pe sevede nitje uredništvo in one, ki imejo velike družine. (Mnogo je družinskih očetov, ki imejo veliko otrok, ker pač žive po cerkvenih zapovedih. In zdej kekor de jih hoče vlada, v kateri sedita tudi duhovnik dr. Korošec in predsednik ljubljanske Katoliške akcije dr. Krek, kez-noveti zeradi njih katoliškega življenja!)
Dvoje razočerenj so torej že doživeli tisoči onih. ki so še pred nekaj meseci videli v slovenskih klerikalcih ljudi, ki edini lahko reijo slovenski in socialni problem. Toda v zvejsi z radikali in muslimani ne bddo rešili slovenskega vprašanje in z zniže
Električno sonet
Sončne kopel pozimi, sredi noči, kadarkoli, poleg tega še v laatnem domu, ali ne sveni to ko pravljica o deveti deželi? Mogli bi se tudi domialiti znane ameriške pripovedke o poglavarju, ki je bil ustvaril sonce v majhni omari, pe so mu ge ne svit način ukradli. Da, oni, ki bi poaedo-val ukradeno omarico s soncem, bi v resnici mogel uživati poaiml in poleti, podnevi in ponoči adra-vilno in krepilno sončno kopel. Toda na žalost take tatvine ni bilo, ker še ni nihče zaprl v oma rico sonce, ki kroži unakomerno po neboaklonu ter se ne brige se to, Če so ljudje bolehni, slabo-krvni in seredi njegovega pogo-stege izostanka nevoseli.
To pe smo v večji eli manjši meri vai. Kakor je dokazala ao-dobna medicine in kekor so prav inatinktivno občutili Že stari narodi, potrebuje človeški organizem, če naj oatane sdrev in močan, določeno množino sončne svetlobe. Ze nas uboge ljudi civilizacije, ae od borne množine sončne svetlobe, ki nam je namenjena, izgubi precejšen del med aidovi cest in dvorišč ter v zraku, ki ga je okutil dim. Daai tudi nam aije sonce, ae nam adi, da je premalo radodarno. Saj smo vea dan zasidrani v zatohlih in temačnih pisarnah, učilnicah, tvornicah in trgovinah, kjer sončnih žarkov ni. Posledice tege primanjkljaja so: raano-vrstni pojavi bledičnoati, topoat, utrujenost, pomanjkljive iiv, 1 j enaka radost in angleške bolezen neših otrok.
Toda vrnimo ae k sačetku: sončna kopel potimi, ponoči, kadarkoli in polag tega še v lastnem stanovanju—to ni več pravljic«, marve vsakomur dosegljivo dejstvo.
Govorili smo v naši rubriki te o umetnem planinskem soncu ter spotnali z njim moderen in umno aamiftljen vir ultraviolet-nih žerkov. Zeto nikakor nočemo sedaj vnovič opisati svetila, ki bi te opisanemu nalikovalo. Naše električno sonce je namreč nadomestilo za navadno aonce Ono oddaja poleg blagih ultra
Prizor Iz vaj ruskih telovadcev v Moekvl.
violetnih žerkov le svetlobne In vanjem plač ne bodo rešili soci-1 toplotne Žarke v razmerju, ki ga alnih problemov. Za slovenski imajo ti tarki pri soncu, ter naj klerikalizem vsekakor dva huda iaenači naše od nereve odtujeno
uderce.	življenje s pravim naravnem Zepiseli smo že, de je "Slo-Uivljenjem, Vkljub temu anat-
venčev" hinevski uvodnik edini	no učinkuje ne človeški orgent
komentar k znižanju plač. Ne-	sem. Pomnoži hemoglobin, ječe
deljsko "Jutro" (22. septem-	naravne obrembne sile krvi, otl-
bra) pa ima na uvodnem mestu	vlja zaostalo preosnovo, skratka
tole opezko svojim brelcem:	pozitivno preobrazi naše telesne
V zadnjem hipu smo se moreli	aH* in neše nastrojenja. Prs
odločiti, da izidemo danes brez	vilno obsevanemu otroku a« ni
uvodnika, čeprev bi ravno ze oni	trebe beti rehitične bolezni,
sten, ki je med našimi naročniki	Odraslega pa obvaruje prehlade
najjačje zastopan, redi nepiseli	ter mu lejše bolečine v ušesih in
iskreno besedo." S temi bese-	zobeh. Ker ge moremo a pri
dami fe "Jutro" po ovinkih po-	dom uporebiti pri zdravljenju
vedelo, d§ je hotelo objaviti	mnogih bolezni, je dobilo ime
uvodnik o znižanju plač, e da je	viteluks.
bil uvodnik zaplenjen. O zniža-	Z najnovejšo obliko umetnega
nju plač se torej ne sme pisati,	sonce je omogočile tehnike prav
objeviti je dovoljeno le uredbo,	vsekomur njegovo uporabo. Pri-
Toda tudi brez komentarjev go-	ključltl ga moremo na poljubno
vori uredba dovolj jasno in je	napet tok ter ga namestiti kjer
napravile svoj vtis! (koli.	* —(trne). 8 tem zniženjum plač bo dr-
žave prihranila pol milijarde eli še več. Kem pojde te dener? To je skrivnost. Vsekekor je države nujno potrebovele te denar, sicer ne bi bila vlada sto-
Dober sin
Trgovec: Veš kaj, »Joko, trgovino izročim tebi, sam bom pa počival.
— No, pepa, sej si še trden,
rile tega kmalu po svojem na- l|ikainor tl ne mudi, nekaj let stopu in revno v . asu, ko orga- hMhko ^ d<.JlU> poU.m ^v,, nizira svojo novo stranko. Ver-I^a počivala, jetno tudi, da so državne finance v silnih stiskah. Neverjetno)	Nova služkinja pe je, da ne bi bilo mogoče do- "Ali In((te tudl kuhati?" vpra-biti te pol milijarde kje drugje *e gospe.
Bombažni pas v objemu ostrih bojev
Stavka obiralcev bombaža •• tiri na jugu
Uadeville. Ala. — (FP) — Z obiranjem bombaža gre letos bolj počeši ne plentežnum jugu, posebno v Alebeml in Ar-kensesu, kjer so iakoriščeni poljedelski delevcl prvič v zgodovini juge pričeli kezeti rogu in sehteveti nekej več kekor so jim gospoderji prlprevljeni dati. Za obiranje bombaže namreč sahtevajo dolar od sto funtov. gospodarji so pa priprav. Ijeni plačati od 30 do 60 centov se sto funtov.
Desi je sezone te v polnem zamahu, se ne mnogih plenta-teh Alebeme in Arkensese ni-kdo ne dotakne snetobelih topov bom bete. Dolge pol jene čeka jo pridnih rok in glasnega smeha, ki ae običajno realsge med obirelcl. Keko dolgo bodo dozorele polje bombete samevale, je odvisno od oholih gospodarjev in od navadno ponit-nih delavcev.
Poljedalski delavci na Jugu so bili res tradicionelno ponlt-ni. Bili so tako vagojeni. Tudi so mislili, da mora biti tako kot reče gospodar eli pridiger. Svoje siromettvo in palloe go-spoderje so sprejemali vdani božjo voljo. Sploh nu more biti drugače, so se stoično tolažili, In res ni biJo drugače od generacije do generacije.
Telesne sutnost je bila rea odpravljene pred pribli^io 70 leti, ampak polotej "nigrov" In tudi "belih izmečkov" (white tresh) se ni dosti spremenil, tidino, ker jim je Lincolnova emancipacije prinesle v naslednjih letih, je to, de jih plentet-niki danes lahko vržejo na centu, kader si« jim zl^jubi in tudi skrbeli jim ni treba za njih zdrevje ali telesne potrebe kekor je moral to nekdaj delati gospodar sužnjev.
Sele ko je prišel "nevv dval" treh AAA, so ti dedlčic bede in izkoriščanje pričeli dejeti slovo
nekaterih plentažah se je delo že pričelo ob teb pogojih, nu drugih stavka še traje.
V	Lafeyettu, okraj Chambers, je bilo 66 relifnih "klientov" prisiljenih skebati pod grožnjo, da bodo črtani z relifne liste. Kljub temu se je 18 delavcev u-prlo, ko so stavkarji apelirali nanje, naj se jim pridrutijo. Ostali pravijo, de bodo delo pustili, če jim ne plečejo dolar se sto funtov,
V	okreju Telepoose, kjer so gos}K>darjl najbolj rasjerjeni in je ugrabljevenje in bičenjs stevkerjev nekej vsekdanjega, se "sherecropperjl" borijo tudi se previco do oblrenje svojega delete. Plantažniki jim skute-jo preprečiti čiščenje (ginning) bombete in tudi obirenje svo-Jege deleže. In ker plentetni-ki kontrolirajo večino teh "mil* nov", je te del boje bolj teoretičnega ko prektlčnege pomena. Najemninski farmerji imajo ne respolego le per menjtih čistilnih strojev.
In da je upor podložnikov popolnejši, ao najemninski farmerji pričeli tudi z agitacijo proti plečevenju državnega davke se čiščenje bombete. V sevarnlh okrajih Alabame so tudi že pričeli s bojkotno akcijo.
V	Arkensesu je poaebno vzhodni del dr že ve prizadet po atevkl, v keterl je več tisoč delavcev. Skoraj vse plentate imajo svoje stavkovne odbore, ki so parallzireli vse* delo ne plentažah. V bližini Hlythevllle so bili aretirani štirje Členi farniarrtke unije, med temi tudi ena ženska In dasi nI proti nJim naperjene še nobene obtožnice, jih šerif vseeno drži "Incommunicado". Tudi unijskl odvetniki ne morejo do njih.
Z relifnim delom gre počasi v Illinoisu
Dosti obljub, malo dala
Chlrefo. - <MP) — Državna
administracije relifnih del je o-
bljubljala, de bo do 1. oktobra v
„ liže n Js k i "božji volji in pričeli "Mnotou uposlenlh 2ft0,000 brez-
govoriti o lastni protekciJI. Od f*»f n|h <M*v/»v pri rel fnlh de-
vlade bi namreč morali tudi oni »h- J«l'rlšel oktober, je
dobiti nekaj odškodnine ze skr- ^^ ^^ »'rl	h
čenJe bombažne produkcije. IVT™ 1 "J* ^T!' f<lttJ "'m,
gospodarjih so bili pa v	^ !,u Jlh ,md" u'"»1111
slučajih ogoljufani ter niso do-j1*"0«0 U,	. , ..
bili nič. Tisoče družin brezprev L Kn T to *Hn<w,t ! I ... i »u i i i	a negotovost z (»žirom na izid
nih tlačanov je tudi zletelo ne
cesto, k«-r Jih radi skrčenja
pridelka gospodarji niso potre-
kekor ravno pri boraftko plač« nih urednikih.
J??1br" s"dno pismo, de M na dražbo. Preden *	eksekutorjl, je
4o

umora
k pri
b pr«*n lati v .
itomln
ra
•eil^rj I)
k A
[ti j Zrn
Mjal Šušterič lenostjo. Del ivnico svetilni "teni med de-<obo pe je del »dprtino, teko s roko v ženi-•amreč nepre-; v isti višini, ženine nobe je slutila, de namene in te janjem je ter-kej stori|. la jo večkrat1 nrUj
"De, milostljlve; ne obe nači na."
'Na kakšne dva načina V 'Nu, kakor pač telite: da se gostje t« kdaj ogle««, eli pa nikdar več,"
•
Mirovne obleka
Mir prebiva v tej obkki, — varilhri* mož, ko kupi svoji žonl teko težko pričakovano obleko.
Predaoet aemlh filmov
. Zekej hodit teko red v kino?
— Ker me veeell, ko vidim ne platnu tenske, ki odpirajo usta. besedice;
Walsh-MrLeanme palača % njeni teci jo pol jedel* de.
We»hlnKt»nu. v kateri ae je NSKlanil federalni urad ze reheblli-
pe ne slitlt niti
Mell elektrotehnik
Kaj ne ti je pa pripetilo, Mihec, da imaš teko zatekel prst? Čebelo sem prijel, pe na e-koneu sploh ni bila iaollre*
bovall.
Te nova rezmero so tudi med plentežnfcškim delavstvom prinesle organizacijo, in sicer v Alebemi Hhere Cropper* unijo, v Arkensesu pe Houthern Te* nant FarmerM unijo. Gospoderji jo sicer skušajo zamoriti s terorizmom, ampak se jim to it» ni posrečilo in tudi ne Izglede, de se Jim bo.
boje v N«*w Yorku proti "zeščltr nlm" plavam Konvencija rirtev-ne delavHke federacije Je te plač« sicer obsodile, toda zavrgla Je resolucijo za oklic ntevke proti tem plačent Na rirugl strani pa j« Olkašks delavska federacija lil-dorslrala »tavke proti "zaščitnim" plavam. Posledica vne^a tege Je bila, da relifne administracije ni pričele z nobenim konstrukcijam delom v Illinoisu, ker se Je bale rieprllik.
Z modifikacijo svoj« "zetčlt-
V tej atevkl, ki se Je pričele!ne" politike je zvezne vlede /daj sredi zednjege mesece In se ŠI- jodetrenila to nevarnost vsej ko-ri od plenteže do plentate, js Ukor se izurjenih delavcev tiče, bilo ž« ubitih več delevcev, to- keterlm Je priznale "običejne" de orgenizeclje resk Gonpo- P^« tudi pri relifnih delih In derjl »e poalutujejo vseh tri- '»krejšela rielovnlk za polovico, kov, de bi "trmeste" in nekdaj Meeečna pltfa bo ostala kot pr-ponitae sužnje pognali ne po-'	fl() rio $04.
Ijs po lestnih pogojih, e brez	to skrejtenje delavnika
iveljaio tudi ze nevedne relifne Idelevce, m enkrat te ni Jesno, In zgodilo se je, de so ne več Najbrž pa bodo potrebne stevk«
plenteteh delevcl in gospoderji napravili kompromis. V neke-terih slučajih so stavkerji dobili, ker so zehteveli, to Je do-ler ze sto funtov nebrenege bombete. V ne J več krejlh pe ponujejo 76 centov ze sto funtov in eno kvmilv na den, Na
ze dosego tega
Ali ste te nerotili Proeveto eM Mledlnakl I4et svojemu prijete!)* v domovino? To je Mlini der trajne vredneeti, ki ga aa me I dener lahko poAljete avej-r domovino.
Dolina meseca
ROMAN
Spk*ei JACK LOM DON —Peetovasil Vladimir Levstik
A bolelo me ni in pomenilo tudi ni nič, tu gori, kjer je kost debela. In ravno pri Um ae je sam pogubil, zaradi svojega kilavega palca ki sem ga poznal, odkar ga je bil dobil, ko Mino se se majhni dečki bili v peAčenici pri Watta-Tractu — ravno pri tem si izpahne tisti palec ob moji trdi butici. Tega aisom nameraval. Pripraviti človeka, da ai na tvoji glavi razbije_roko, je umazana ukana, čeprav ji v borbi ni kaj reči. A med prijatelji — ne! Niti za milijon ne bi bil z Billom Murphyjem tako napravil. Nesreča je bilo, prav zato, ker nem bil tako počasen — ker sem se ie rodil počasnega. Ali ga je bolelo? Na mojo vero, 8a-xon, dokler se ti takale *taira pokvara ne ponovi, sploh ne ve*, kaj je bolečina. In kaj more zdaj Bili Murphy drugega kakor odnehati? Končan je. Niti govora več o tem, da bi se bil z obema rokama. Sam to ve, jaz vem in sodnik ve, a razen nas treh nihče drugi. Seveda, Ae vedno maha z levico, kakor da bi bilo vse v redu. Pa ni. Boli ga, kakor da bi ga z nožem zbadal. Niti enega pravega udarca se ne upa več zadati z levo roko. A boli ga vendarle. Naj tolče ali ne tolče, boli ga. In sleherna fintica, ki je ne odbijem, saj nisem neumen, ko pa vem, da ni teže za njo, sleherni tak dotik s tistim ubogim palcem ga zbode naravnost v srce in ga zaboli huje kakor tisoč bunk in tisoč knockoutov — in vsakikrat bolj, kolikokrat se ponovi^
"In zdaj si predstavi, kako bi bilo, če bi se bila boksala za šalo, zunaj na dvorišču, in bi ai bil tako poškodoval palec: Še tisti mah bi bila vrgla rokavice dol in jaz bi mu bil dajal na ubogi palec mrzle obkladke in mu ga trdno povezal, da preprečim vnetje. Tu pa ne! To je boj za športna zijala, ki ao plačala svojo pravico, da vidijo kri, in jo bodo tudi videla. To niso ljudje. Volkovi so.
On mora zdaj previdno delati in jaz ga tudi ne stiskam. V moji glavi je vse narobe. Kaj bi storil, sam ne vem. In tako ponehavam in bebci to opazijo. "Zakaj se ne bi ješ?" začno vpiti. "Sleparija! Sleparija!" "Kar poljubita ae!" "Saj ni tvoja ljubica, Bili Roberts!" — in druge take neumnosti.
"Bij se!" mi tiho In besno reče sodnik. "Bij se, če ne, te diskvalificiram — tebe, Bili, da, tebe mislim." Tako mi pravi in še mojega ramena se dotakne, da ne bi bilo pomote. ^ To ni lepo. NI prav. Ali veš, za kaj sva se bila? Za sto dolarjev. Pomisli! In najina dolžnost je bila atoriti vse, kar moreva, da pobijeva drug drugega na tla, zaradi ilev, ki so bile javile na naju. To je sladko, jeli? Nu, mislim, to Je moj zadnji boj. Nikoli več, sluga pokoren!
"Odnehaj," rečem Billu Murphyju, ko se spet »poprimeva; "za Boga, Bili, odnehaj." In on mi iepne nazaj: "Ne morem, Bili — saj veš, da ne morem." A le naju |>otegnv sodnik vsaksebi in budala začno tuliti in rjoveti.
"Tak udari že, Bili Roberts, končaj ga, prekleto!" mi pravi sodnik, ko se spet »poprimeva in nobeden ne udari; in jaz mu pravim, naj gre k vragu; in Bili se spet dregne v palec, vidim ga, kako mu bolečina izpreleti obraz. Šport? Ta dobri dečko je pogumen kakor le kdo. In gledati dobremu človeku, ki od bolečim* omaguje, iz oči v oči in ga imeti rad in videti v njegovih očeh, da ima on tebe rad, da mu moraš pripraviti še več bolečine — to naj bo šport? Jaz tega ne izprevidim. A truma je poatavils na naju denar. Za naju dva ne gre. Prodala sva se za sto dolarjev In zdaj gre za to, da izvršiva, kar je naročeno.
Povem ti, Saxon, Bog mi je priča, to je bil
eden izmed trenutkov, ko me je imelo, da bi planil čez vrv in udaril po peklenščkih, ki so rjoveli po krvi, in jim pokazal, takšna je kri.
"Za boga, Bili končaj me," mi pravi Bili v tistem spopadu; "priloži mi jo pa bom padel, sam ae ne morem."
"Ali naj ti po prfvici povem? Jokal sem, tam na odru sem jokal. "Ne morem, BiH," šepnem nazaj, viseč na njem kakor brat na bratu, med tem ko naju je sodnik ves besen vlekel narazen in .so vsi volkovi v hiši rohneli.'
"Imaš ga!" je lajalo občinstvo. "Daj, končaj ga, Billy; daj mu jo pe čeljusti in ga po-bij na tla!" "Moraš, BiH, če nočeš biti pes," mi reče Bili z ljubeznijo v očeh, ko naju sodnik vendar že strga vsaksebi.
In volkovi zijalasti tulijo: "Sleparija! Sleparija! Sleparija!" — kar brez preneha.
Nu, in tako sem storil. Drugega izhoda ni bilo. Storil sem. Bog mi je priča! Moral sem. Napravil sem finto, da je moral iztegniti levico, se potuhnil na desno, da mi je šel z roko preko rame, in ga nato z desnico sunil v čeljust. On pozna ta trik. Tisočkrat me je ukanil zanj in z ramenom prestregel udarec. To pot ga ne prestreže. Odkrije se, za nalašč. Bum! Zadelo ga jo. Končan je in se zvrne na stran, z obrazom telebne na plahto in obleži kakor mrtev, z glavo zavito k tlom, da bi človek mislil: tilnik ima zlomljen. Jaz, jaz sem to storil zaradi sto dolarjev in lopovske sodrge, ki bi me bilo sram, če bi si noge obrisal vanjo. In potlej vzamem Billyja v naročje in ga zanesem v njegov kot in ga pomagam spraviti k zavesti. Nu, zdaj so lahko zadovoljni. Plačali so avoj denar in so dobili kri in odločitev boja. In mož, ki je boljši od njih vseh, mož, ki ga imam rad, leži z odrtim obrazom na slamnici, kakor mrtev."
Za trenutek je obmolknil in se s trdim, jeznim obrazom zastrmel tja nekam preko konj. Nato je vzdihnil, pogledal Saxono in se nasmehnil.
"Od tistih dob sem pustil to reč. In BiH Murphy se mi je smejal zaradi tega. On se še vedno bije — po vrhu drugega, veš, zakaj službo ima dobro. A časih, kadar je treba propleskati hišo ali plačati zdravnika ali kupiti najstarejšemu otroku kolo — tedaj se napravi in zasluži v kakem klubu svojih petdeset ali sto dolarjev. Rad bi, da bi ga ti spoznala, če prilika nanese. To ti je dečko, tako ti povem! A tisti večer mi je bilo ogabno pri duši."
Njegov obraz Je bil spet mrk in jezen in Saxon se je v svoje presenečenja zasačila, ko je nehote storila nekaj, kar bi napravila ženska iz višjega družabnega sloja s premišljeno odkritostjo. Njena roka se je skoro burno iztegnila k njegovi, ki je držala vajeti, in z naglim, trdom stiakom za trenutek obležela na njej. Njena nagrada je bil smehljaj z ustnicami in očmi, ko je obrnil obraz proti njej.
"Hi!" je zaklical. "Z drugimi ljudmi nikoli ne govorim tako od srca. Molčim in hranim svoje misli zaae. A naj bo tako ali tako, kar čudno se mi vidi, kako me nekaj obhaja, da se moram aprijateljiti s teboj. In zato ti pripovedujem svoje misli. Pleše lahko vsak."
Pot je vodila po m«*Htu navzgor, mimo Mestne hiše in nebotičnikov na Štirinajsti cesti, po Broadwayu na Mountain View. Pri pokopališču nta zavila na desno, se vzpela po Pied-montskih gričih do Hlairjevega parka in se odtod spustila v zeleni hlad kanjona Jacka Hayesa. Sajcon ni mogla utajiti svojega presenečenja in veselja nad hitro vožnjo.
(Dali* prihodnji* i
Modri Mavricij
Mlad mo* je stopil v trgovino in dejal:
"Modrega Mavricija imam na prodaj. Koliko mi plačate zanj?"
Trgovcu z znamkami je <*lle-U*l nanoMhik in hi se bil razbil, č* ne bi bil z vrvico pritrjen. Potem je presenečeno pogledal mladegM moža in VpraAal:
"Ali mUlitc modrega Mavri-cija. ki notira tri do štiri thoč angU-ftkih funtov?"
"Modrega Ma\ricija, ki notira tri do štiri tisoč angleških funtov !"
"Čudno . . ." je zanimrrul tr-| go\ec i znamkami in zatVI nervozno »ukati zgornji gumb jega suknjiča. "Ali ne bi za trenutek M^ili?" je potem iznenada vj»rašal.
Medtem je natfečkal nakaj I* -»ed na ko* papirja in ga brez Im*mm|«« |ionvoiil svojemu pn«ia-Jaleu Ta Je napuano prebral, od-pri u*ta in pruaetiečerto pogledal mladega moža, ki Je znamko prodajal
"Torej, če miein fclaj prt>*i-ti . „", >»r jr trgoser (ihrnil k mlademu motu,
Ta i« Je %m>I iz llutniee k<>* »vtleiirga |tspirja in Isvtt is njega višnjevo inamko. ki K bila ie nekoliko pobledela . Tu, prosim . . ." •
Trgovce je v«ei znamko in 10 obrnil proti svetlobi. Potem jo
pozorno gledal s povečevalnim steklom in jo položil na|M»*led nazaj na pult.
"Menda veste, kako malo je znamk te vrste in da vae imajo lastnike, ki jih ves svet pozna," je dejal mimogrede.
"Moja znamka je ena izmed tistih. ki bo zdaj menjala lastnika:"
Trgovec je zamišljeno izgledal konce svojih prstov.
"Menda veste tudi to, da je razen tega malega števila pristnih znamk najmanj desetkrat toliko ponarejenih."
"Ni mogoče!"
Pogled trgovca z znamkami je ><krivaj šinil s konic prstov na kazalcc aapeatncr ure in |»otem linova nazaj na konice plutov.
"O, res je tako," Je nadaljeval "In pomialite, ali ni čudno, da je prišla prai V zadnjem ča-mi prava |Mtplava p»mrn» u-nih Mavricijev. Slučajno pumam nekega go»poda s ponarejevalne-Ita oddelka kriminalne policije... prav prijazen človek je drugače . . in ta mi jr rekel, da ne pol i-eija telo trudi in da u|ia. da ne ji 1»,v kratkem posrečilo odkriti gnezdo ponarejevalcev . .
"/daj imaU prav |e|to priloi-noat ; . "
Kako pravite, prosim?" je vpraAal trgov« in pomnit k nil.
Mislim, da i««p*r prilotnoeti ta trgovca t znsmkami ne more •MU, kakor da m kupi enega iz-
med pravih Mavricijev . . . Cc človek pomisli, da . . ."
Prav tedaj so se s suitkom odprla v rata trgovine in dva gospoda odločnih obrazov sta hitro stopila čez prag. Kden je ostal pri vratih, drugi pa se je hitro približal drugemu izhodu i/, trgovini-.
"Po svojem prodajalcu ste nas obvestili, da ste zasačili ponarejevalca modrih Mavricijev," je dejal utož pri vratih trgovcu z znamkami. "Ce se ne motim, je torej ta mladi goa|MKl ..."
Mladi mož je planil |M>koncu in ne pognal na trgovca:
"Nesramnost! Kdo sta ta dva človeka?" je vzkliknil.
"Moj prijatelj s ponarejeval-skegu oddelka kriminalne po'ici-Je in eden izmed detektivov," je prijazno odgovoril trgovec z znamkami.
Mladi mož ae .je presenečeno umaknil i* korak nazaj in začu« d« •no pogledal oba došleca.
"To j. .p* največja nearam-nost, ki mi je doalej v življenju primerila." je udarilo is nje. ga "Ponujam vam zaklad, pri-lo*n<>ni, ki m* nikoli ne vrne, vi l«a mr za zahvalo talite na najbolj nezadiAan na*vin in trdite, da je moj modri Mav ricij ponarejen r
"Saj je rrn ponarejen." mu hladno >rŽ4 trgovec v b»M<d&
"In niti natanko ga niste pre-I iskali T
+ t k
•Dragi moj," je z nasmeškom odvrnil trgov*«, "to ni niti potrebno. Noben lastnik modrega Mavricija ne pride v prvo> trgo-vino z znamkami, ki jo sreča na poti, in ne ponudi modrega Mavricija kar tako . .
•No, med lepe ljudi sem prišel!"
Uradnik s ponarejevalskega oddelka je šele zdaj dctoil priložnost, da se oglasi:
"Nič žalitev, prosim! Takoj bomo ugotovili dejanski stan."
Poiskal Je mikroskop, pinceto in nekaj vzorcev znamk iz majhnega kovčega. Potem je vzel še modrega Mavricija in ga položil pod mikroskop. Obračal ga je na desno, obračal na levo, pogledal ie enkrat v mikroskop, držal znamko proti svetlobi, jo primerjal z vzorci, dolgo, dolgo, in njegov obraz je postajal čedalje daljši.
"Gospod moj," je dejal nato in v glasu se mu je brala zadrega. "Prositi vas moramo oprošče-nja . . . toda ... saj me boste razumeli ... z eno besedo . . . znamka je pristna."
"Razumem," je dejal mladi mož, vzel znamko in se obrnil k vratom. 'Trav dobro razumem. Prišel sem v trgovino, ki zahrbtno ščuva policijo na svoje odjemalca. Hvaležen sem vam za te besede, gospod komisar . . .
Trgovcu z znamkami, ki je stal sredi trgovine kakor prikovan in pošteno bled, se je šele zdaj razvezal jezik.
•Ostanite!" je dejal mlademu možu s povzdignjenimi rokami. "Nikari ne pojdite . . . Počakajte . . . tri tisoč funtov vam dam ... tri tisoč petsto funtov."
"Zbogom I" je dejal mladi mož in zaloputnil vrata za sabo.
Trgovec pa se je napol nezavesten zgrudil v najbližnji naslanjač:
"O," je zastokal, "prvič v življenju sem Imel lepo priložnost, pa se mi je moralo to primeriti .... O, jaz, idijotr »
Tri dni nato je stopil mladi mož spet v trgovino.
"Vi!" . . .
Samo to je vzkliknil trgovec z znamkami. Toliko, da ni padel mlademu možu okoli vratu.
"Vse sem premislil," je mirno odvrnil mladi mož, čeprav se mu je vide'o, da je še zmeraj užaljen. "Prav za prav je bila vaša razburjenost upravičena, no . . . saj ni več vredno o tem govoriti . . ."
Obraz trgovca z znamkami je zažarel. Zajecljal je nekaj besed v opravičilo. «r
"Tri tisoč petsto funtov ste rekli," mu je segel mladi mož v besedo.
"Tri tisoč pet sto, na ček. Banka je v sosedni ulici.
"No, reciva, tri tisoč šest sto funtov."
"Velja!"
•
Lord Benthvvorth, lastnik četrte največje zbirke znamk na svetu, je dobrohotno potrepljal trgovca z znamkami po rami in mu dejal:
•♦Slišal sem, kakšno srečo ste imeli . . . modri Mavricij, hudiča!.. . Kaj takega človek ne dobi vsak dan in — mene bi ta znamka zanimala. Sicer imam že dva dobra Mavricija. toda. kakor sem slišal, je tudi Američan Lingley drugemu na sledu. On je moj tekmec , . . saj veste ... in rad bi obdržal rekord* v modrih Mavricij ih ... Saj me razumete . . ."
Trgovec z znamkami ga je razumel.
"In koliko — hm — bi znamka stala?" je vprašal lord Benthvvorth.
"Pet tis<ič funtov."
"No, kar pokažite jo!"
Lord Benthvvorth je oprezno vzel znamko v roke, Jo pogledal proti svetlobi in jo |»otem z nasmeškom noloiii nazaj na pult.
"Zelo mi je žal, da vam moram pripraviti razočaranje . . . toda ta znamka je ponarejena."
"Kaaaaj ? Mvloi d. to vendar ni mogoče . ,
"Dragi gospod," je odvrnil nekolik o nejevoljno lord Benthvvorth. "Ce ima človek dva modra Mavricija. mora že bolje spoznati ... To mi lahko verjamete."
•T«»da. BeUerby ! Je poklical trgovec prodajska. "Vi ste vendar nami videli . . . Strokovnjak s ponarejev alakega oddelka je rekel, da je znamka pristna .. .**
Prodajal« Je bil bistrejši kakor njegov gospodar
"lx>rd Benthvvorth utegne imeti prav." je dejal "Molak Je mo-rai imeti v »ekako dva modra Mav rictjarTisti, fc jc m
iskan, je bil pristen. Ta pa bo ponarejen."
"Kako znajo ljudje človeku o-težkočiti življenje," Je dejal mladi mož, ki je bil prodal trgovcu z znamkami modrega Mavricija, svojemu prijatelju, s katerim je sedel na teraai neke pariške kavarne. "Če ukradei napol slepemu dedcu modrega Mavricija iz zbirke, ga nadomestiš s ponarejenim in hočeš ukradenega prodati, ti ne bo nihče verjel, da je pristen. Ce pa znaš to okolščino pravilno izrabiti in ponudiš pristno znamko, se delaš užaljenega, ker ti ne verjamejo ... in potem prodaš ponarejeno znamko, lahko iztisneš iz ljudi prav čedno vso-tico. Vidiš, prijatelj, to je metoda!" — (Iz angleščine R.)
Mihael ZoAčenko:......
Na nekaj je pozabil
Ta neznatna prigoda se je primerila uradniku Petji. Bila je vsakdanja prigoda, toda Petja bi jo bil malone plačal z glavo. Petja se je hotel dati operirati in pri tem ae je izpostavil smrtni nevarnosti pod nožem mlade, lepe zdravnice. Toda Petja ni med tistimi, ki -se dajo kar tako tebi nič meni nič odpraviti. To je bila njegova prva operacija in ne smemo se torej čuditi, da se na take reči še ni razumel.
Pred tremi leti se je bil napravil Petji ječmen in ker ae ni zmenil zanj, mu je najprej oteklo oko, pozneje somu je p^ napravil na veki precej velik $ir.
To pa Petji ni bilo dobrodošlo v službi in odšel je na kliniko. Zdravnica, ki ga je preiskala, je bila mlada in zelo lepa. Imela je platinasto glavo paža in vitke noge.
—	Ce želite, — je dejala in ga pozorno pogledala — lahko ta čir prereževa. Moški, ki manj gledajo na svojo zunanjost, pa hodijo vse svoje življenje s takim čirom po svetu.
Toda Petja, ki je bil velik gizdalin, je sklenil podvreči se operaciji in izjavil je, da ga mora operirati lepa zdravnica.
Zdravnica mu je naročila, naj pride drugi dan.
Petja je hotel oditi naravnost iz urada na kliniko, pa ai je pre mislil. Pomislil je sam pri sebi: Gre sicer za očesno operacijo, a kdo ve, morda se pa bom moral sleči. Na medicino se sam vrag ne spozna. Pojdem najprej domov in oblečem drugo srajco, kajti ta, ki jo imam na sebi, je umazana in prepotena.
In hitel je domov. • Zdravnica je bila mlada, zelo lepa, imela je platinaato glavo in vitke noge — pokazati ae ji mora v vsem svojem dostojanstvu, na to lepotico mora napraviti dober vtia.
Doma je oblekel Petja lepo o-prane in polikane spodnje hlače ter snežno belo srajco. Umil si je vrat in roke z bencinom in milom, se gladko obril in skrbno počesal, potem je pa odšel na kliniko.
Lepa zdravnica ga je odvedla v sobo rekoč:
—	To je operacijska dvorana, ... to je operacijska miza . .
a tu je vaš čir. Takoj se lotim operacije. Sezujte čevlje ... in ležite na operacijsko mizo.
Tecfaj je pa postal Petja silno otožen in prišel v nepopisno zadrego. Ves iz sebe je pomislil: Hm, s tem pa nisem računal .. . To je pa res nesreča, da mora človek aezUvati čevlje . . . Imam namreč raztrgane nogavice in to bo pokvarilo vtis.
Hotel je aleči suknjič, toda zdravnica je dejala: — Ostanite kar v suknjiču, sezujte samo čevlje.
—	Nisem vedel — je zajecljal Petja v zadregi — da je treba pri očesni operaciji sezuti čevlje .. . Goapa zdravnica, na sebi imam snežnobelo srajco, oblekel sem prav kar oprane spodnje hlače, toda pozabil sem vzeti druge nogavice . . . Prosim, nikar ne glejte na nogavice . . .
—	Ne mlstite prazne slame. — je dejala lepa zdravnica strogo. — Ca* Je zlato, lazite na operacijsko mizo. toda poprej sezujte čevlje.
Petja je morsl hočeš nočeš sesuti čevlje in leči s rastrgs-nimi nogavicami na operacijsko miso. Ko je vzela zdravnice noš. da bi mu prerezala čir, se ji je
TOREK. 8. OKT«IPM|
—K«d*ratrd 1'i.turm.
Petorica harlanskih rudarjev, ki je bila obsojena v riosn ječo pred nekaj leti na obtožbo umora kompanijakega čuvi Evartsu, Ky.
ustavil pogled na raztrgani no-
gavici in počila je v smeh. Sme-
jala se je celo med operacijo in
Petja je čutil, da se ji trese nož
v roki. Samo golo naključje je rešilo Petji življenje, kajti drhteča roka bi bila kaj lahko zdrsnila, kamor ni smela. Toda Petja je imel srečo in operacija je Šla gladko.
Zdaj so izginili tudi sledovi o čiru, njegov obraz je zopet čist in lep, toda en nauk je dala Petji ta prigoda: Zdaj obuje vsak dan sveže nogavice.
Odvetnik in igralka
Avstrijska igralka Sritzi Mas-sary je bila pri nekem slavnem odvetniku v Baden-Badnu na počitnicah. Nekega dne so se peljali z avtomobilom na izlet v Strassbourg. Ko so se že bližali meji, se je umetnica nenadoma spomnila, da je pozabila vzeti s seboj potni list. A odvetnik si je znal pomagati: dal ji je na razpolago potni list svoje žene; to je lahko tem neskrbneje tvegal, ker je bila njegova žena na sliki res nekoliko podobna lepi igralki.
Malo pred mejo se je Massa-ryjeva pritisnila k odvetniku in
oba sta se jela z nežnim poi kom tikati. Ko je pristopi mejni uradnik, si je igralka no vneto pudrala obraz, tak jej^emec ni utegnil natank igledati. Sleparija se je pot la.
Prihodnjo zimo sta se u niča in odvetnik srečala ni kem plesu v Monakovem. zdravila sta se in duhovit vokat je galantno dejal:
"Ti vam na žalost ne m
reči, ne da bi prekoračil m «
Trajno slabe volje
Mati: Kaj si pa storila z žem, da je vedno tako slabi Ije?
Mlada žena: Nič, mamici mo obljubil mi je, da mi b< pil nov klobuk, kadar bo < volje.
Triatan Bernard o ženski
Tristan Bernard, znani coski romanopisec, dramat: duhoviti humorist, je ondai jel:
"Včerajšnja žena je hote^ ti svojim otrokom mati. Dl nja Žena hoče biti svojim kom sestra. Jutrišnja žena l hotela biti svojim otrokom
TISKARNA S.N.P.
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, kn koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANPTVO S.N.PJ., TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene smerne, unijsko delo prve
Pilite po informacije na naslov:
S. N. P. J. PRINTERY
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon RockweIl 4904 CHICAGO, ILL.
Tam se dobe na fteljo tudi vsa nstmens pojasnila.
14
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklepa 10. redne kon*en«i|e ae lakko aarefi a« Uši Pro*Trts M ftteje eden. dva. IH. Miri ali p« tleimv Is ene dmilne k eni ■snrfsisi Prosvete stane se vae eaaka, se flas* aV aeflsne M N ss eno letn« nlno. Ker pe flani le plačaj« pH aaeeaeata 11.20 sa tednik. •t |im Ateje k narotnlnl. Tare) aada) al vsraka. rWi. da Je list prrdrsf «• S. N. P. 1. List Praaveta |e vala tastataa la satove Je ▼ vsaki druiim i ki M rad tital list vsak daa. Ona lista frasvete le: <
Za Zdraft. driave la Kaaade 00.00	Za Cieer« la Cklraro ie ...
1 tadnik la................ 4.00	1 tednik la...............
t tednika la............... S.00	S tedaika la..............
S tednike la............... t.40	S tednike la..............
4 tednike la............... 1J0	I tednike In..............
I tednikov la............. ali	I tednikov la.............
Ia Evropo Je..............S0.00
fspolalte spodnji knpoa. prllellte potrebne vsoto densris sit < Ordor v pisma la si aareftte Praaveta. list. ki »e vale lastnine.
Pojssnile*—VseVJ kakor hitro kateri tek članov prenehs biti fUn ! sli it se proeeli prt* od drutine la bo sahteval na «*oJ BU moral tisti član Is dotttne družine, ki je tako skupno naro^ns ns M Prosveto, to takoj nasnanltl upravniltvu lista. In obenem drpis^st ds vsoto lista ProsveU. A*o tega ae store, tedaj ■>•*• epremiltvo rt dstam u to vsoto naretnlko.	_
PROUVETA. SNPJ, 1057 Lewndsle Ave. Ckiear. IH
PriUieae poAil|aai aarotalae sa Hat Proevete vaet« I .........^
I) Ime........................................Čl dra**s št......
Naslav ....................................................
Cstevite tednik la pHpMte k «o|i aarefala. -d dratiae:
t) ... S) ..
4)	...
5)	... Maete Ner
Ci draOtvs It. . ČL draltvs * ..to dfo*'« *
.a
•4
■J