u. stranko. I LjaMjom i tttrtt, M. nor Izhaja vsak da* zvečer, izimsl nedelje In praznike, ter velja po peaH prejeman za asilie aaiike dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h »Za Ltnallano's pošiljanjem na do m'za vse leto 24 K, za pol tate 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tn|t ieiala toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frank o vati — Rokopisi te m vračajo. — Uredništvo in nprmvniatvo je v Knaflovib ulicah it. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravniitvo pa v pritličja. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari JttcscCna priloga: „Slovenski Tehnik a« Uredništva teloloa št 34. Peaameue številke po Upravni* tva telefon it 8S. 0 tocršlNakllfeuem poraza aa volilnem shodu u Ribnici. Dne 316. t. m. popoldne je sklical dr. Ivan Šusteršič, generalissimos S. L. S., volilni shod v „Katoliškem domu" v Ribnici, kamor so bili vabljeni samo somišljeniki njegove stranke. Tulo se je sicer že od tedaj, ko so se na komando dr. Kreka postavili v Ljubljani klerikalni kandidati za celo deželo, za naš volilni okraj konsnmar Jaklič, ne da bi se vprašalo voliloe, da precej vre v naši dolini, je bilo vendar pričakovati, da se bodo sladkim besedam pristopni in pokorščine vajeni kmetje naposled vendar vdali, kakor je bilo pri Snkljetovi kandidaturi, ako >e dr. Šusteršič le prikaže v Ribnico Culo se je. da hočejo kmetje, katerim Jakličeva oseba ne ngaja. kandidirati kaplana Skubica, a mogočni vodja Šusteršič vedoč, da tudi noben kaplan ne sme kandidirati brez njegovega dovoljenja, ni smatra! te kandidature za resno ter je bil prepričan, da bodo Krekova pisma in njegova osebna intervencija vse premagala in da se Jaklič končno tudi v Ribnici slovesno instalira Prišlo je drugače. Ošabni dr. Šusteršič se je pripeljal že dopoldne ob 10. uri v Ribnico v spremstvu svojega adjutanta Stefeta, kandidata Jakliča in njegovega najnovejšega agitatorja, aadučitelja Primožiča, kateri naj prevzame za Jakličem vodstvo šepastih dobrepoljskih zadrug, plačilo za spreobrnenje grešnika Primožič je imel v prvi vrsti nalog, obdelati uči-teljstvo. Ko je mogočni vodja majeste-tično korakal po trgu, ni bilo ovacij, katerih je prevzetni ljudski vodja tako vajen, ampak splošno preziranje aa desno in levo. Pred hišo nasproti ^Katoliškemu domuu je bilo zbranih kakih 60 kmetov Dr. Šusteršič jih prijazno pozdravi ter se jim odkrije, toda nihče mu ne odzdravi. Kje so Časi, kje so dno vi, ko so ga pobožne žene in dekleta trumoma spremljale po trgu kakor škofa. Na shod je prišlo okroglo Štiristo kmetov-volilcev. Zahtevali so, da se izvoli predsednik, česar seveda predsednik Šusteršič ni pripustil. Zahtevali so potem, da naj Šusteršič najprvo sam poroča, potem pa da besedo govorniku izmed volilcev, predno govori Jaklič, drugače se sploh ne bo zborovalo. Šusteršič se vda ter v svojem govoru v nebo povzdiguje svoje zas uge, posebno glede krošnjarstva. Čuli so se razni burni ugovori: to je bila Vaša dolžnost, kar ste storili! Mi se ne damo komandirati ter ne maramo Jakliča. Šusteršič je opozoril izpočetka zbrane volilce na razna kazenska določila nove postave, grozil, prosil in obetal, a vse zastonj. Za njim nastopi volilec Franc Lovšin, kmet in kovač v Gorici vasi, protestira, da se volilcem vsiljuje Jaklič ter ob splošnem odobravanju proglaša kandidaturo kaplana Skubica, kateri se pa vsaj na videz brani. Šusteršič napenja vse moči in kunšti, da bi volilce pregovoril, obeta jim, da bode delal za nje, kakor da bi bil njihov poslanec, da se bode pri prihodnji deželnozborski volitvi najprvo vprašalo ribniške volilce. Le še sedaj naj se podvržejo disciplini. Ko ni šlo iz-lepa in z obljubami, je pričel udrihati po mizi in kričati: Križajte me, tukaj sem! Tudi to ni pomagalo. Pri glasovanju o kandidatih je ogromna večina dvignila roke za Skubica, za Jakliča nihče! Ob sebi je umevno, da kaplan Skubic ni naš kandidat in da se ne moremo ogrevati zanj. Brez dvombe pa je nedeljski volilni shod S. L. S. za naše razmere zelo značilen. Ko se je na raznih shodih te stranke in v njenih glasilih zagovarjala nova volilna reforma, se je vedno poudarjalo, da bode potem ljudstvo govorilo. Ko smo pa dobili novi zakon in prišli do tega, da ljudstvo odločuje, zopet ko-mandirata dr. Šusteršič in Krek v Ljubljani ter imenujeta kandidate po deželi, ne po ljudski, ampak po svoji volji, svoje podrepnike. Ko so hoteli zaupniki is ribniškega okraja pri zaupnem shodu v Ljubljani ugovarjati proti Jakliču, jih je ogromna veČina iz drugih krajev dežele preglasila in preklicala, da se morajo pokoriti disciplini. Mlad kaplan pri shodu v „Unionu" jim je rekel: „Vi morate voliti tudi cigana, ako ga Vam stranka priporoča.14 Ribniškim kmetom vsiljujejo Jakliča, notranjskim (irostinčarja. Ribniški shod, katerega so se udeležili zgolj kmetje, je dokazal, da se ljudstvu odpirajo oči in da s cigani in diktaturo ne poj de več. Svaka sila do vremena! Dr. Benkovit u Laškem trgu. Klerikalna Kmetska zveza je priredila 17. marca v Laškem trgu shod, na katerem je nastopil tudi klerikalni kandidat dr. Benkovič Shoda se je udeležilo precej ljudi, okoli 300 glav. Ali, če primerjamo ta shod shodu narodne stranke na prejšnjo nedeljo 10. t. m. istotam z 260 zborovalci, moramo odkrito priznati, da je imela narodna stranka veliko boljši moralni uspeh kakor Kmetska zveza. Shod je otvoril ter mu predsedoval neki Mlakar iz slovenjebi-striškega okraja. Njegov govor tikal se je kmetskega vprašanja. Vedel je sicer veliko povedati, kaj naj kmet vse zahteva, in da se bo Kmetska zveza za te zahteve potegovala, toda rekel je samo: „To se mora zgoditi, to hočemo imeti!" ali prezrl je popolnoma, kako se hočejo te kmetske zahteve res izpeljati. Vse drugače je storil g. dr. Ku-kovec. Kazložil je kmetom zboroval- cem, kako se lahko eno ali drugo doseže, kazal jim je pola, po katerih pridejo kmetske zahteve do veljave, in kako se morajo kmetje vesti, da se njihove zahteve res uresničijo. Kmetska zveza je pač le oblju-bovala, kaj hoče vse storiti, toda izkazalo se bo, da so bile to samo obljube, kajti v njeni sredini so pristaši, ki so storili že toliko in toliko obljub, toda izpolnili niso niti ene. O političnem programu „Kmetske zveze", katerega je razkladal dr. Benkovič, ni vredno govoriti, ker program je bil prazna slama, zrno pa napadi na narodno stranko in nje voditelje ter hujskanje kmetov zoper to strsnko. In to je pri Kmetski zvezi narodno delo! Dr. Benkovič je porabil vse mogoče čine, kako bi bolj očrnil voditelje narodne stranke. Posebno v slabo luč ga daje to, kako je odgovarjal na vprašanj h na lepakih, kjer so ga kmetje vprašali, kako se strinja početje klerikalnega njegovega prijatelja dr. Schweitzerja z ljubeznijo do našega kmeta, to je, namreč do tistih kmetov, ki so bili zavoljo konzuma toženi od dr. Schweitzerja ter morali plačevati visoke tožne stroške vrh vseh drugih zgub in plačil, katere je je zakrivil vikar Gorišek z ustanovitvijo konzuma. — ter kje je tistih 100.000 K, ki so pri konzumu šle v zgubo. Odgovoril je na to vprašanja na ta način, da je vprašal delniško pivovarno, kje je njenih 1/2 milijona kron — ter nadalje, da so bili kmetje gotovo sami krivi. Če so morali plačevati stroške. V prvi vrsti to ni odgovor, ampak zavijanje, sramotno za bodočega (?) poslanca, kateri hoče na ta način vleči krivdo raz svoje privržence ter celo stvar prikriti, obenem pa škodovati edini enaki slovenski tovarni, v drugi vrsti pa je s tem izrečena gorostasna laž, da so temu krivi kmetje sami, da so morali dva-krat ali trikrat plačati vzeto blago, plačevati stroške, — obenem pa še stoje vedno v nevarnosti, da se jih požene izpod domaČe strehe. In to si je kriv kmet sam ?! Da, res, zakaj je pa Šel vikarju Gorisku in njegovim privržencem v zanke ter slepo verjel njihovim besedam ! Bolje bi pač največji nasprotniki Goriška ne mogli odgovoriti! Ako se ozremo natančneje po zborovalciii, moramo konstatirati dejstvo, da je bilo na tem shodu le kakih 50 treznomislečih mož, drugi bili so duhovniki, ženske, otroci, fantje krog 20 let in drugi moški z alkoholom omračenim duhom, katere slednje pa med zborovalce šteti ne smemo, ker niso vedeli, o čem se je sploh govorilo. Ti trezni ljudje pripadali so večinoma narodni stranki, tako da lahko rečemo, da niti pet treznih kmetov ni imela „Kmetska zveza" na svoji strani in da torej ta shod ni bil niti senca proti shodu narodne stranke. Opazovalec je dobil vtis, da so ti ljudje z omračenim duhom bili ali šiloma prignani na shod od svojih poveljnikov s tonzuro. ali pa jih je privedla na shod le prilika, da se pošteno opijanijo in razgrajajo. Na take ljudi je pač „Kmetska zvezau lahko ponosna in dr. Benkovič bi smel z žalostjo zreti na take svoje volilce in na svojo zmago (?) ako mu bodo ti pomogli do poslanca! Da ima dr. Benkovič rad take volilce in „Kmetska zveza" take pristaše, ki se za ničesar ne brigajo, ki ne znajo samostojno misliti, in da hoče take manj izobražene imeti, — in da se dr. Benkovič boji, da bi se ti ne zdramili in zavedli svojega početja ter „Kmetski zvezi" slepo verovali, se razvidi iz tega, da na svoje neosnovane napade na narodno stranko in nje voditelje ni pustil odgovarjati, da bi se ne razkrila njegova prekanjenost in h limba ter LISTEK. Cpllos k Haecklovemu jubileju. (Konec.) Iskali smo potem v drugem v „N. Fr. Pr.u priobČenem spisu, je-li ondi dobil brezvestni škofov hlapec kolikor toliko opore za svojo zlobo. Članek je napisala leposlovna pisateljica M. E. delle Grazie in zatorej si te utegnil , Slovencev" zvitar misliti, da se bo tu dalo iztakniti iz pesniško nadah-njene pisave kako besedo, ki je v ženski prostosrČnosti zdrknila v pero, a se da v jezuitski premetenosti iz-kriviti in izpačiti. fn res! Zdi se nam, da smo to našli. V navdušenja polnem sestavku, ki sicer nima biti kaj veČ, kakor se sam nazivlje, namreč „Erinnerangen" stoji napisano: „In der Tat . . . hat eine Weltanschauung auf ihrem Siegeszuge einmal Wusten und Meere hin ter sich gelassen, dann beginnt man langsam zu begreifen, warum plotzlich so viele WaHen ge-gen sie geeohmiedet werden und in so verschiedenen "NVerkstatten. Sie brauchcn deshalb nioht immer dem Cteiste zn dienen, diese Werkstiitten. Wenn sip auch oft sein Schild fiihren. Und Kampfer gegen den Meister senden, die vor nicht langer Zeit noch als Jiinger oder Bewun-derer zu seinen Fiissen gesessen. Und wie leicht wird es gerade ihren Ni-belung Speeren diese helle Siegfried-seele gerade dort zu verwunden, wo sie am wehrlosesten ist. Weil sie noch immer so kindlioh vertrauen kann." To postransko, menda celo le na sploh mišljeno žensko meditacijo je, kakor se vidi, sleparski škofov dninar vzdignil iz celote, ter jo napravil za jedro in vodilno misel ne le tega, nego tudi uvodnega članka, drugo pa je dodal iz svoje zastrupljene domišljije! Ta brezvestni nestvor figurira sedaj v „Slovencu" v oddelku „Znanstvo in umetnost"! Da, tako je katoliško znanstvo in umetnost! Na ta dvomljivo gentlemanski način si je prikrojil „Siovenec" ugodno priliko, da začne zopet Čez Haeckla zabavljati po stari navadi. Ta nenavadno odlikovani učenjak, ki je štirikratni ^oktoVin~Tnu~je 70 akademij in drugih učenjaŠkih društev podelilo Častno članstvo, je v „Slovenčevihtf očeh „ignorant", in celo tudi „nelepeu stvari se očitajo njegovemu značaju — in v dokas navaja „8Iov." same nagrabke iz večinoma že starih, do 20 in 40 let nazaj segajočih očitkov Haecklovih nasprotnikov, ki so večji-del že stokrat opovrženi in pojasnjeni, pa se kakor klerikalnemu zmaju odsekane glave zopet in zopet pojavljajo. Tu je zgodbica o zamenjanih klišej ih iz 1. 1868 (!) zopet pogreta, neresnična povest o bathybiju se zopet ponavlja, rajni Wiegand, ki ga že 20 let nihče več ne jemlje v misel, zopet straši, iz zadnjih let je edinole pretirani očitek ruskega fizika Hvol-s o n a. Posebej se zgraža „Slovencev" lemenatarski znanstvenik nad n brezimnim" „ naravoslovnim diletantom", ki se je dvignil ter v „Slov. Narodu" omalovaževal Paulsena, rekši, da ta priljubljena in poglavitna priča zoper Haeckla ne uživa med filozofi nobenega ugleda, Čeprav je pred kratkim zopet spisal malo pa dobro — kulturno - zgodovinsko razpravo. Drastično sodbo Paulsenovo zoper Haeckla smo pred desetimi dnevi zopet čitali v „Slovencu", torej ni treba, da jo tukaj še enkrat navedemo. Pristavljamo pa, da se naši lemenatarski učenjaki zelo motijo, ako mislijo, da je Paulsen na njihovi strani, ker je zoper Haeckla. Paulsen namreč pogostoma govori čisto iako, kakor govori — „Slov. Narod", na primer: „Es ist ja keine Frage, dass die Form, in der das Christentum in Schule und Kirohe heute gelehrt wird, einer Zeit angehort, die weit hinter der Gregenwart liegt: dass die Tatsachen und Formeln, die im Un-terrieht uberliefert werden, in tau-sendfaltigem Konflikt mit den An-schauungen stehen, die ausserhalb des Religionsunterrichtes gelten." To se pravi po naše: „Kar naravnost se mora reči, da oblika, v kateri se uči danes krščanstvo v šoli in cerkvi, ni za sedanjost, nego spada v davno minolost; da so dejstva in reki, ki jih sporoča ta nauk, v tisočerem navskrižju z nazori, ki veljajo izven veronauka." In zopet drugje* je izrazil ravno isti modrijan, ki mu priznava naš „Slovence" toliko veljavo in ugled, da se resno zanj poteguje in ne pripušča, da bi se njegove beseda ne spoštovale, tole gotovo dobro premišljeno mnenje: nIch glaube anoh nicht au eine „besondere unsterbliche Seelensub-stanz" und halte so svenig als Haeokel die „uralte semititiche, ans dem ersten Buch Mosis herubergenoinmeue Soho-pfungssage" tur eine wissensohafbliohe Theorie, nooh glaube icb, dass iiber-haupt die AVelt einmal von einem menscheniihnlichen Efnzelwesen in iihnlicher Art wie ein Produkt menseh-licher Kunst hervorgebracht worden ist: in der phvsisehen Welt gilt es, aussehliesslioh ans phvsisehen Krafben zu erkliiren, ohne Einmischung iiber-und ausserphvsischer \Vesen und Kriifte. leh habe endlich gar nicht* gegen das Unternehmen, von den Natur w issensohaften aus, und im be-sondern von den Ergebnissen ans, die uns ihr \Vaclistum in diese m Jahr-hundert zugefuhrt hat, zur Losung der letzten Probleme vorzudringen; im Gegenteil, ich halte dies fur durohaus \viinschenswert und not-wendig." (Slovensko: „Tudi ne verujem v tako stvar, ki bi se ji reklo „nesmrtna duša" in prav kakor Haeokel tudi jaz ne smatram „prastaro, iz prve knjige Mojzesove sprejeto pripovedko o stvarjenju" za znanstveno teorijo, niti ne verujem, daje kako Človeku podobno samostojno bitje kedaj ustvarilo svet na tak način, kakor Človeška umetnost ustvarja to in ono: v fizičnem svetu je namreč dopustna izključno le razlaga iz fizičnih sil brez vmešavanja nad- in izvenpsi ničnih bitij in sil. Slednjič ne ugovarjam kar nič, ako se hoče na podlagi prirodoznanstva — in sicer zlasti onih njegovih bogatih pridobi- končno premagali vojake. V boja je bil tudi poveljnik kapitan Mare i hudo ranjen. Poročnika Jolinsou so ujeli ter se strašno maščevali nad njim, ZaUaii so ga, iakor se kolje svinja, rasparali trebuh t«- skakali po truplu, da so ga popolnoma zmečkali. Ponoči so kmetje znova naskočili meato Jassv, a bili so strahovito odbiti V predmestjih, kjer šive le Židje in delavci, so se prebivalci oborožili, da se sami branijo. Po* učujejo jih vojaki, kako morajo rabiti orožje. r Budapešta, 27. marca. Neki tukajšnji večerni list je odposlal na Rumunsko posebnega poročevalca iz Bukarešta. Nemiri se širijo čimdalje huje. V Braili so bili ponoči veliki izgredi. Vojaki so streljali. Več sto (?) kmetov je bilo ustreljenih. V Crajovi so puntarji umorili župana Stefanesca. Žide izženejo puntarji iz mest, zunaj jim slečejo vrlino obleko, jih krvavo pretepejo ter nato napol nage spode. — V Parduretu je bilo "ustreljenih 50 kmetov. Dogodki na Ruskem. Petro grad, 27. marca. Raznesla se je vest, da odstopi naučni, prometni in vojni minister kakor tudi načelnik generalnega Štaba Palizvn. Moskva, 27. marca. Glavnega urednika „R u s k i j e V j edomosti". dr. Grigorija Jollesa je nekdo pred njegovim stanovanjem ustrelil. Morilec je pobegnil. Dr. Jolles je bil najsposobnejši med liberalnimi ruskimi Časnikarji ter so ga v Poltavi brez njegove vednosti izvolili v prvo dumo. Prestolonasledstvo v Brunšviku. Bero lin, 27. marca. Zaupno se je zvedelo, da se je pri včerajšnjem tajnem glasovanju v brunšviškem deželnem zboru izrekla večina za pruskega princa Fri d eri k a Albrehta, ne pa za meklenburškega vojvodo Albrehta. Konflikt med Francijo in Marokom. Pariz, 27. marca. Križarki „La-lande" in „ Jeanne d* Are" sta že prispeli v Tanger. Na ladjah je 3000 vojakov. Tekom današnjega dne že zasedejo najbrže Udjdo. Angleška m nemška vlada sta ta sklep Francije odobrili, češ, da ni proti dogovorom maroške konference in da je treba Evropejce v Maroku varovati. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. marca. — Bnrzoaziiska stranka, z dečki pri „Slovencu" je težavno polemizirati! Nekaj neslanih dovtipov, pred vsem pa nekaj izmišljotin, na katere zgrade potem svoje duševitosti! Tako so pisali tudi o našem članku, kandidaturo v mestni svet IjubljansaT Takoj so si izmislili, da smo gosp. Kristana promovirali sa doktorja — pr nj ko ne svetega pisma! — in s tem po ^vezali nekaj Lampetovih kraljevih Hal. To je otročarija! V drugem pa se ti demokrati v t al a rji h zgražajo nad „bnržoasijsko strankoa. Pa so vslio tesan oni sami največji bur-žoaaisti, 'kateri is] Slovencev več denarja issesajo, nego ves ^kapital, kar ga je izven farških rok! Mi pa tukaj ne preobračamo nikakih kozolcev. Mi smo-in ostanemo napredna meščanska stranka. In če bi taka stranka objemala se danes s Kristanom, jutri pa zopet z dr. Šu-steršičem, potem bi postala politična karikatura, katera bi do življenja niti pravice — ne imela! Samo ob sebi je pa dopustno, da smemo v javnem življenju v razgovor vzeti tudi korake, s katerimi je vodstvo naše stranke globoko poseglo v usodo te stranke. Nezmotljivo ni niti vodstvo klerikalne, niti ono napredne stranke. Zategadelj je časih časnikarska kontrola potrebna in dopustna. Pri „Slovencevi" stranki sicer ne, tam se slepo pokore ŠusterŠiču in Šukljetu, ti stari relikviji, katero so vzeli z našega smetišča! Pa se že tudi kaže, da pri klerikalcih tako ne bode Šlo dalje, ker bodo drugače doživeli še več ribniških revolt. Pri nas pa je drugače! Mi si nikakor ne damo kratiti svoje časnikarske pravice, da bi tuintam ne smeli imeti svojega mnenja o tem ali onem ukrepu strankinega vodstva. •Ukrep radi vpeljave socijalne demokracije v mestni svet ljubljanski se nam vidi nesrečen. Vidi se nam, da se je ž njim prehitelo, in da se ni mislilo na to, kake posledice bi moral ukrep roditi za našo stranko sploh, in za mestno upravo posebej. Naša kritika pa ni identična z uporom. Kar zahtevamo, je, da naj se stvar iznova v razpravo vzame, pri kateri naj bo nekaj posvetovanja, tako da bodo ljubljanski zaupniki vsaj prišli do zavesti, za kaj se gre? Sedaj se je pa vse tako hitro z rokava streslo, da je bil vsak presenečen, še prej nego se je zavedelo o pomenu nasvetovane kandidature. Posvetovanje torej bodi, pa ne presenečenje! če se večina ljubljanskih zaupnikov zopet zaljubi v Etbina Kristana in v rdeče njegove nazore, svo-boduo je! Pokorili se bomo, a vzlic temu bomo imeli tolažilno zavest, da smo v pravem času svarili! „Slovencu" Še kaj odgovarjati, se nam pač ne vidi vredno! — Politično društvo „Jedna- kopravnost" v Idriji prosi za objavo naslednjih vrst: Na poročila naših zar upnikov iz različnih krajev vrhniško-logaško-cerkniško-idrijskega volilnega okraja o strastni, nepošteni in bahati agitaciji nasprotnikov in njihovega časopisja, prosimo naše somišljenike, naj se nikar ne dajo begati, marveč naj nemoteno in tem vztrajneje vrŠe sleparstvo spoznalo, temveč je predsednik Mlaker grozi' vsem ugo-varjajočim s kazenskim sodnikom in zaporom ter ni pustil nobenega zborovalca do besede in ni nobenemu odgovarjal na vprašanja, čeravno je bila to dolžnost, in čeravno je bil to javen shod! Kako nasprotno se je godilo pri shodu narodne stranke! Vsak zboro-valec imel je^-prosto' besedo in vsakemu se je odgovarjalo ter. ga poučilo Zakaj se „Kmetska zveza" raje ne imenuje zveza farjev * in farških podrepnikov ?! Na koncu zborovanja moral je vendar predsednik Mlaker, ker je bil k temu od zborovalo e v prisiljen, dovoliti besedo g. Dobršku, ki je odgovarjal na napade na delniško pivovarno ter dokazal, da so pri delniški pivovarni bile krive ujme njene izgube in da pri tsm niso bili toliko prizadeti kmetje, pri konzumu pa je bilo slepa rstvo vzrok propada. Delniška družba ustanovila se je iz potrebe in je edina enaka slovenska tovarna — ter da se hoče na ta način škodovati slovenskemu podjetju — je to za „Kmetsko zvezo" največja sramota! Kon-zum pa se je ustanovil le za to, da bi kmetje postali odvisni od farških voditeljev, da bi potem morali delovati s temi duševnimi voditelji le v svoj propad! Na drugi strani pa se je s tem hotelo škodovati narodnim trgovcem ter jih ugonobiti, ker so napredni in se ne dajo podkupiti — in so torej „Kmetski zvezi" oziroma farški gospodi, ki hočejo v kalnem ribariti, trn v peti! Temu govorniku je sledilo burno odobravanje od treznih zborovaleev in od onih kmetov, ki so bili ogoljufani pri konzumu. Da so bili nekateri kmetje res nahujskani od svojih duhovnih voditeljev in zapeljani — in da so imeli drugi le namen, se pošteno opiti, razvidi se namreč iz tega, ker niso sledili govorniku, in so onim zboroval-cem. ki so klicali na govor dr. Ben-koviča, kateri je omenjal ptujskega Štajerea: „Proe z gifeno kroto, proč ž njim"!, da so torej tem vpili: „Ven ž njim! Ausi mit Ihnen!" ter so celo hoteli pograbiti par zborovalcev ter jih vreči ven! „Kmetska zveza" je lahko ponosna na take zborovalce! Ubogi zaslepljeni kmetski ljudje! Na Vas duševne pastirje in hinavce, ki se hli-nite kmetu, padla bo Še sveta jeza goljufanega slovenskega kmeta, in takrat Vam gorje!! Položaj v Macedoniji. S of i j a, 27. marca. Diplomatična zastopnika Avstro-0 grške in Rusije sta opozorila srbsko in grško vlado na vesti, ki prihajajo zadnje čase iz Macedonije. Pomirjevalna akcija velesil ne more imeti zaželjenega tev, ki so dozorele v tem stoletju — prodirati do reševanja skrajnih problemov; nasprotno, to je po mojem mnenju zaželjeno in potrebno." Ti Paulsenovi izreki so čisto taki, kakršne čitamo v Haecklu tudi. Svoboden polet svobodne misli so. Nasprotno pa je tisti Paulsenov stavek, ki ga teologi in za njimi naš „Slovenec" s toliko slastjo navajajo, rezko in odločno naperjen zoper Haeckla. Paulsen torej stoji očitno z eno nogo v tem, z drugo pa v nasprotnem taboru. Navada pa je, da taki možje ne uživajo posebnega ugleda ne na tej ne na drugi strani. Tudi če so filozofi, ne. Quod erat de-monstrandum! Radovedni smo, če pp tem našem odkritosrčnem „pojasnilo" „Slovenec" v svoji brezmejni smelosti še kedaj primaršira s Paulsenom zoper Haeckla! Če on pozabi, mi ne bomo! Godi se mu kakor vsem, ki se delajo učene, pa se le z nagrablje-nimi citati šopirijo kakor sraka s pa-vovim perjem. Resnica prodre ven-dar-le na dan in končni učinek je bridko tragičen, pa ne brez tiste skeleče komične primesi, ki je znak temeljite blamaže. uspeka, ker se Čimdalje bolj množe Čete srbskih in grških ustaše v. Kmetski punti na Rumun-skem. Bukarest, 27. marca. Is Plojena je došla vest, da hočejo kmetje napasti ondotna kraljeva posestva. Nemudoma je odposlan tja bataljon vojakov. * b v> Novosainistrtvo je izdalo v kraljevem imenu manifest na narod. Odpravi se daveknavino, zemljiščni davek se reformira v prilog malim kmetom. Državna posestva in posestva dobrodelnih ustanov se bodo upravljala ali v lastni režiji ali pa se dajo direktno kmetom v najem, ne pa več židovskim izkoriščevalcem. Ljudske banke se pomnože in ojaČijo, pogodbe o poljskem delu se bodo olajšale in nadzorovale, predujema za delo se ne sme vzeti več kot deset odstotkov, najemnina kmetom se zniža, obenem pa se izda tudi zakon, da noben najemnik in nobena najemninska zadruga ne sme imeti v najemu več kot dve posestvi v obsegu do 4000 ha. Ustanove se upravni uradi, ki urede zakone glede kmetskih delavskih pogodb in deželna poljedelska banka, ki bo kmetom o mogoče vala najemanje zemljišč. V Braili je zavladal velik strah, ker se je raznesla vest, da koraka 2000 kmetov proti mestu. Osrednja vlada je obveščena, da so se kmetje iz Teleormana in Vlasce združili, da gredo skupno nad Bukarešto. Na svojem pomikanju postopajo strategično. Ko pridejo do vasi, ujamejo župana in občinske stražarje, nato razderejo telefon in brzojav, nakar ujetnike zopet izpuste. Njihova četa šteje nad 4000 mož. V prestolnici je že vse pripravljeno v obrambo mesta. Pred mestom je general C r a i n i c e a n u, ki je prevzel obrambo mesta, postavil straže, ki naj kmete zlepa prigovarjajo, naj se umaknejo. Ako bi kmetje ne ubogali, sprejme jih takoj vojaški oddelek s salvo. V zbornici so bili včeraj pretresljivi prizori. V zbornico je planil posl. Voicelescu v narodni noši ter ves razburjen kričal: „Resite deželo! Propademo! Bolje je biti obešen, kakor, gledati tako usodo svoje domovine! Stotine vasi gori! Povsod rop in umor! Država se pogreza. Našim sorodnikom režejo meso s teles. Vsi smo zapadli smrti!" Zbornice se je lotilo nepopisno razburjenje. Poslanci so raztrgali vladno predlogo, s katero bi se naj dovolilo Bukareštu najeti 23 milijonov posojila G r n o v i c e, 27. marca. Puntarji so napadli posestvo kneza L a h o-v a r y a pr Mactanesticu. Zaman je poveljnik vojaškega oddelka svaril kmete. Končno so morali vojaki streljati. Obležalo je mnogo ranjenih in mrtvih kmetov. To pa je ostale pun t ar je še bolj razkačilo, da so Strahovale! dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) Med vednim bojevanjem so tekli tedni in meseci. Celo leto je že oblegal Mustafa-paša Famagusto in ni Še bil zavzel niti ene utrdbe. Toda turški topovi so bili sčasoma napravili v obleganem mestu strahovito Škodo in ustvarili razmere, ki se niso dale vzdržati. Topovi niso samo porušili premnogo poslopij, nego pobili tudi mnogo ljudi. Nastale so bolezni, ki so divjale med meščanstvom ih med vojaštvom. Pogum, s katerim se je vse prebivalstvo zoperstavljalo turškim napadom oelo leto, je začel gine vat i tudi med vojaštvom in An-tonio Bragadino je začel misliti, da bo morda ves njegov trud zaman in da napoči kmalu dan, ko se bo nad razvalinami te zadnje beneške postojanke na Cipru zasvetil polu-mesec. Ker od beneške republike ni in ni bilo pričakovati pomoči, je Bragadino na vse načine poskušal pridobiti pirate za boj zoper Turke. Ladislav Gjačič, sin piratskega kralja, je bil v njegovih rokah. Ko j prvi dan, ko je Kršan izročil Bragadinu ujetega La- dislava, je beneški proveditor začel nagovarjati svojega jetnika, naj iz-posluje, da pridejo piratje Famagusti na pomoč. Ladislav je bil pripravljen, zbrati vse pirate in priti s 300 ladjami pred oblegano mesto, toda stavil je en pogoj, ki ga Bragadino ni mogel izpolniti. Ladislav je zahteval, da mu Bragadino izroči „na milost in nemilost" — plemiča Andreja Kržana in njegovega slugo. Od te zahteve ni odnehal in kadar mu je Bragadino ponujal bogata plačila in visoka odlikovanja, se je Ladislav le zaničljivo nasmehnil in odmahnil z roko. — Svojo ženo hočem dobiti, je rekel pri takih prilikah, a ker vesta zanjo samo Kržan in njegov sluga, zato zahtevam, da mi ju darujete. Ako mu je Bragadino očital, da je vse to le pretveza in da zahteva Kržana in Tomo, da bi se nad njima maščeval, ker sta ga ujela, ni Ladislav tajil, da je to res, a vselej je izjavil, da se odpove vsakemu maščevanju, ako mu izroči Kržan Asunto. — Če mi izročite mojo ženo, pripeljem 300 piratskih ladij in se bom Ž njimi bojeval za Vas, dokler se sadnja ne potopi — drugače pa ne ganem nobenega prsta in če mi danes vzamete glavo. To je bil vedno konec vseh izjav Ladislava GjaČiča in nobeno prigovarjanje in nobena grožnja ni iz-premeniJa tega njegovega sklepa. Čim huje se je godilo oblegani Famagusti, čim silovitejši so bili turški napadi in čim bolj je pešal odpor beneške posadke, toliko silnejše je Antonio Bragadino rotil in prosil sina piratskega kralja za pomoč, a toliko pogosteje je začel misliti, da stori prav, če žrtvuje koristim svoje domovine in mesta ter njega prebivalstva — Andreja Kržana in njegovega sluga. Kržan ni o vsem tem ničesar vedel. Prišel je le redkokdaj v mesto, saj je imel sčasoma vse večje in večje težave, preskrbijo vati Famagusto z živili in dobiti novega moštva za beneško armado, zakaj čedalje mnogobrojnejša turška armada je polagoma zasedla vse važnejše postojanke na otoku in le še ^oddaljenejših dolinah in v hribih je bilo mogoče dobiti ljudi in Živil. Tudi tedaj ni Kržan še ničesar slutil, ko ga je začel proveditore iz-praševati po Asunti. Ker je Bragadino ispraše val previdno, mu je Kržan zaupal ter mu razodel, da ljubi Asunto Dali Ferro in da se hoče a njo poro- in naj vsak po svojih močeh mirno in trezno deluje za našega kandidata Ivana G rudna. VeČse bodemo pogovorili na shodih, ki jih v vsakem večjem kraju priredi nase drnstvo. Odbor političnega društva „Jednako pra vnos t" v Idriji. — Občinski odbor oMlao Dole ■asi Idrifo je v svoji zadnji seji dne 23. t. m. sklenil poslati in poslal kandidatu našega okraja gosp. Ivanu Grudnu pismo, v katerem z veseljem pozdravlja kandidaturo občana g. Grudna, poudarjajoč, da »tavi svoje popolno zaupanje v njegovo osebo. Pismo je podoisalo vseh enajst navzočih odbornikov. — Klerikalci v Kadeta* pri Zidanem mosta so imeli 94. marca shod, katerega se je udeležilo kakih 60 oseb, mož, žensk, otrok in beračev. Na Čelu tej ogromni množioi sta bila domači župnik in kaplan, bivši poslanec P o v š e in klerikalni general Rižnar. Govoril je g Po vse, ki je na dolgo in na široko razpravljal o svojem poprejšnjem delovanju v drž. zboru in obetal ljudem, če ga zopet volijo, z'ate gradove. — Protest zoper novi volilni red za deželni zbor goriški. Občinski odbor v Kobaridu je sklenil naslednji protest: Občinsko starejsin -stvo trga Kobarid soglasno protestira proti tako krivičnemu razširjenju volilne pravice, kakršna je bila z ozirom na dvetretjinsko večino slovenskega prebivalstva dežele sprejeta v letošnjem zasedanju deželnega zbora. Občinsko starejšinstvo ni načelno proti razširjenju volilne pravice na dosedaj brezpravne elemente, če se to uredi tako, da bodo Slovenci primerno številu zastopani na podlagi enake in splošne volilne pravice. Naroča se županstvu, da ta protest prijavi na pristojnem mestu. — Aktualnost celovškega „Mira*1 se kaže v tem, da je uredništvo priobčilo dne 24« t. m. poročilo o „senzacionalnih svinjarijah", ki so se razpravljale pred celovško sodni j o dne 8. t. m. Vsled naše dobrohotne notice o tej nemarnosti je postal urednik v svoji onemogli jezi — otročji in netakten pa tudi — nedosleden, ker bije m notico, v kateri napada naš list in našega vestnega so-trudnika, — samega sebe po zobeh. Odreka „ svinj arijam", ta beseda mu posebno ugaja — važnost in aktualnost, a pri tem jih popisuje sam. dasi pozno, prav na Široko in debelo ter namigava v svoji skrajno smešni in otročji jezici, da je „neki koroški Slovenec", ki ga ima za pisca dotične naše notice, hodil — čujte! — na nemške predpustne plesne zabave — o groza! . . . Sapienti sat! — Kov atentat na slovenski jezik« Goriški nadškof je pred kratkim izdal okrožnico, v kateri prepoveduje pri pogrebih peti v cerkvi pesmi „Jamica tiha**, ssV Dalje v p ril o is 1. "&s9 čiti, čim bo papež ujen zakou z Ladislavom Gjačičem razveljavil. Povedal je Bragadinu vse, zamolčal mu je samo eno — kje da se mudi Asunta. Cim bolj je Bragadino poizvedoval po Asunti, toliko trdovratneje je Kržan molčal o skrivališču svoje neveste, dasi tudi zdaj ni slutil, kake zahteve je Ladislav UjaČič stavil in kaki temni naklepi so se porajali v duši proveditorja Bragadina. Bilo je koncem julija 1471. Fa-magusta že ni bila več podobna mestu, nego še velikanskemu kupu razvalin. Samo kamenite utrdbe so bile še v dobrem stanju in močne, kajti prebivalstvo je moralo sproti popravljati vsako škodo, ki so jo povzročile turške krogle. Živila so se delila samo še enkrat na dan in da bi bilo kar najdalje mogoče ž njimi izhajati, je Bragadino, ker ni mogel nobenega moškega pogrešati, prisilil vse ženske, brez ozira na stan in imetje, da so morale loviti ribe tako-rekoČ v ognju, ker so turške ladje neprenehoma streljale na dotične čolne. Sila je bila velika. Samo strah pred smrtjo, le bojazen, da pokoljejo Turki vse, je dajala prebivalstvu še toliko notranje moči, da je kljubovalo Prilog« „Slousaieni Birtai" it 71, iza 28. Marca 1907. .Blagor muu in „Nad zvezdami"*. Ako se te pesmi žele peti na grobu pokojnikovem, se mora dobiti za vsak slučaj posebej do volj enj e dotiČnika, kamor spada pokopališče. Ta odredba je atentat na slovenski jeziš:. Nedolžne pesmioe, v katerih se pokojnikovi duši želi mir in pokoj v tistem smislu, v kakršnem mu gazeli rimsko katoliška cerkev v svojih molitvah, posebno v znanem nRequiem aeternaniu, pesmice, v katerih se izraža upanje, da se snidemo po smrti v nebesih s pokojnikom, so prepovedane od goriškega nadškofa. Zakaj so prepovedane? Ker SO Slovenske! Ven iz oerkve slovenski jezik, zaprimo vsa vrata pred njim, to je geslo latini-z a t o r j e v , ki se drugače v potu svojega obraza hlinijo, da bi dokazali, kako iskreno ljubijo slovenščino, kako jo povsod negujejo in ščitijo. Pravimo: Kdor zamet uje ma-terni jezik, pa bodi tudi rimsko katoliški nadškof, izdaja svoj narod in je hlapec tujcev! Goriškemu nadškofu Sedeju se gotovo ne bi podrl njegov nadško-fovski stolec, ako bi se pele omenjene pesmi v cerkvi, kot so se doslej, a strupena rimska sovražnost do vsega, kar je slovensko, mu narekuje, da prepoveduje slovenskim pogrebcem v materinem jeziku želeti ljubljenemu pokojnikupokojin mir! Sramota za takega cerkvenega dostojanstvenika ! — Brežiške narodne razmere. Piše se nam : V Brežicah „ deluje" že dolgo let neki možek, ki je v zadnjem času obesil si na vrat politični-strankarski zvonec in postal eden glavnih delavcev za Kmetsko zvezo. Pravzaprav je tako neznatna in zakotna osebica, da ne bi zaslužila, imenovana biti v javnosti. Pa ker že toliko na solnce sili in ker ne da miru za kulisami, naj ji bo teh par vrstic posvečenih: Po temnih dneh v mladosti — zakrij si Slovenija oči — vstopi ^nadebudni" mladenič v pisarno uglednega moža v Brežicah. Po do-brikanju in prilizovanju pridobil sije tekom let toliko zaupanja, da so se morale stranke najprvo pri njem oglašati. S krutim nastopanjem in surovim obnašanjem je zasejal med ljudstvom sovraštvo do sebe in do pisarne, 8 čimer je pač slabo povra-čeval svojemu gospodarju dobrohotno naklonjenost. Ljudstvo tudi govori, da je v nekaterih stvareh, ki se tičejo njegove stroke, posebno brihtna glava. Kakor je postal v vztrajni službi preširen, postavil se je že na političnem polju, kajti ptič zleti iz gnje-zda, ko mu zraste perje. Podal se je na žurnalistiko, ki mu je tako srečnih plodov donesla. da se še danes nekdanji urednik nekega uglednega štajerskega lista hvaležno spominja trimesečnega riče ta, v katerega ga je ta politični učenjak pripravil. Potisnil je svojega šefa, ki ni bil aavaet aa tako nevarna podjetja, v kot in sačel je sam voditi politične vajeti oreških Slovencev. Vodil jih je tako spretno in tako umetno, da so le po njegovi krivdi propali v volitvah aa okrajni zastop in izgubili okrajni šolski svet za celih devet let. V tem si je omenjeni gospod pač ustvaril večni spomenik, ki bo še poanejšim rodovom kazal, kako se mora stroka in politika razumeti. Tudi v posojilnico je našel ta junak svojo pot. Ta zavod mu je posebno prirastil na srce. Pa kratki so bili slave dnevi, le eno leto je trajalo njegovo absolutistično kra-ljevanje; nproč je doba zlata, zaprta posojilniška so vrata." Sladka se mu je zazdela služba posojilniškega tajnika. Obljubil je vsem maščevanje in smrt, ki mu ne privoščijo tega. Dobil je novega šefa. Sladka prijatelja sta si; drug drugemu desna roka, in tako složno in skupno kakor prava bratoa delata v neusahljiv prid in korist slovenske postojanke v Brežicah. Razdor in prepir v lastnem taboru, udrihanje po lastnih osebah, intrige za hrbtom, uničevanje zaupanja in osebnega ugleda, blatenje in sramoten je v časopisih, tako da narodni nasprotniki od veselja poskakujejo in pravijo, da imajo sedaj v Brežicah „Schonzeit," so uspehi takega odu-ševalnega dela. Čez trupla svojcev je pot do boja proti narodnim neprijateljem po mnenju brežkih politiko v-modrijanov. Zastrupiti mir in družabno in družbinsko življenje — je njihova deviza. — Kregarjev shod na Opekarski cesti. Kakor smo že poročali, je priredil snoči klerikalni kandidat pasar Kregar zaupni shod v Kotni-kovi gostilni na Opekarski cesti. Z njim bi moral priti tudi klerikalni prorok Janez Evangelist Krek. Toda prišla je na vabilih določena ura, a Kreka ni bilo, samo Kregar je oblastno sedel v mali sobici ter si jezno vihal J brke, ker je došlo njegovih zaupnikov toliko, da jih je lahko preŠtel na prstih svojih rok. Ko sta prišla Še trnovski kaplan Kbhler in znani M o-škerc, je bila družba kompletna in natakar Kotnik je otvoril shod. Kre-garju je bilo v mali sobioi pretesno, zato je zahteval, naj se v bodoče pri takih prilikah, kadar bo on govoril, odpro vrata v vežo in okna, da bi njegov fulminantni govor slišali tudi drugi, ki niso prišli v zborovalno sobico. Nato je jel prodajati svojo modrost in vezati tiste otrobe, ki jih je že tolikokrat vezal, a še nikdar ne zvezal. Ko je začel udrihati po socialno demokratskem kandidatu Kopaču, se je oglasil neki bivši železničar Albreht, ki je Kopača zagovarjal zato, ker je bil on prav štirinajst dni kasneje odpuščen iz službe kakor Kopač. Dasi je bil mož sprva hud, se je kasneje vendar potolažil in se celo Kregarju ponudil, da mu pre- turškim napadom. Mestni velikaši so proveditorjuBragadinu opetovano prigovarjali, naj se pripravi na kapitulacijo. Vse gorečnejše so ga prosili, naj ponudi Turkom kapitulacijo s pogojem, naj prizanese prebivalstvu in mu pusti vsaj življenje. Antonio Bragadino je imel na vsa taka nagovarjanja in siljenja le en odgovor: — Nikdar! Zastava sv. Marka se ne bo dobrovoljno umaknila polu-meseou. V dnevih te velike sile za Fa-magusto je dobil Andrej Kržan pismeno naročilo, naj pride čim prej v mesto. Odzval se je takoj temu povabilu in kmalu je stal v prostorni pritlični sobi, kjer je prebival Antonio Bragadino in ki je bila Še edini po-rabni prostor v nekdaj ponosni kraljevsko opremljeni palači. Bragadino, ki je bil sicer vedno miren in hladno preudaren, je bil ta dan vidno razburjen. Pojasnjeval je Kržanu obširno položaj Famaguste. Ponavljal se je pogostoma, kakor bi sproti pozabljal, kar je že povedal, zlasti je vedno in vedno dokazoval, da na pomoč od beneške republike še nekaj mesecev ni upati, niti od kake druge države ter da mora zaradi tega občni koristi vsak posameznik doprinesti tudi največjo žrtev. — Menim, da kakor jaz, je vsak posamezen vojak pripravljen žrtvovati imetje, kri in življenje za republiko beneško, se je oglasil Kržan, ko je Bragadino iznova začel govoriti o potrebi požrtvovalnosti. Na vojaštvo in prebivalstvo se lahko zanesete. Nobena žrtev ni prevelika, da se obvaruje Famagusta. Bragadino je položil Kržanu roko na ramo, mu pogledal globoko v oči, in potem s slovesnim poudarkom rekel: — Veseli me, plemič Kržan, da sem to slišal iz Vaših ust, zakaj usoda Famaguste je v Vaših rokah. — V mojih rokah? je v brezmejnem začudenju vprašal Kržan. Kako je to mogoče? In ne da bi Čakal odgovora, je dostavil: Pripravljen sem storiti vse, kar je v mojih močeh, da rešim Famagusto. — Če je tako, plemič Kržan, potem vrnite Ladislavu GjaČiču njegovo Ženo. Pri teh besedah je Kržan skoro omahnil. Kri mu je sastala in gledal je Bragadina, kakor da bi ne verjel, da je prav slišal. — Sedite, prijatelj, in poslušajte me do konca, je čez nekaj hipov iz-pregovoril Bragadino in potisnil Kržana nazaj na stol. Uvideli bodete, da je moja zahteva upravičena. (Dalje prih.) skrbi 40 volilcev, če mu kapi »nov gvantu. Če se je kupčija med Kre-garjem in Albrehtom posrečila, ne vemo. Najbrie bo Kregar šaman ra-čunil na 40 voliloev, Albreht pa na nnov gvant". Ko se je Kregar izklo-basal, je nastopil kaplan Kbhler, ki je naznanil, da bo na Veliko noč dopoldne ob desetih govoril „naš kandidat" Kregar, ter jel deliti med navzoče listke, s katerimi se Krakov-Čani in Trnovčani vabijo na nedeljski Kregarjev shod; pridušal je navzoče, naj agitiraj o* za nedeljski sestanek, ter jih rotil, naj dobljene listke ne prično preje razdeljevati, kakor v soboto, češ, da ne bodo nasprotniki prehitro zvedeli o nameravanem shodu. S tem je bil konven-tikel končan. Zborovalci so se Kregarju v obraz smejali, ko je vezal otrobe, in neki hudomušnež ga je celo vprašal, Čemu se že sedaj tako napihuje, ko je še vendar časa dovolj do 14. maja, ko se bo tako ali tako razpoČil. Kregar ni na to nič odgovoril, samo srepo je pogledal, si zavihal brke in izginil v temno noč s Kohlerjem, Gostinčarjem in Mošker-cem. V ponedeljek namerava kandidat pasar govoriti svojo „programno besedou pri Marčanu na Rimski cesti' pri „medvedji pojedini". — Ureditev plač poštnih uslužbencev. Včeraj je bilo obelodanjenih več odredb trgovinskega ministrstva glede ureditve plač poštnih uslužbencev, ki ne spadajo pravzaprav k pravim državnim uradnikom. Ti poštni uslužbenci so poštarji, poštni ekspedijenti, poštni oficijanti, poštne oficijantinje in poštni mehaniški pomočniki. Pri poštarjih se zvišajo krajevne doklade in sicer znaša to zvišanje splošno 100 K, v krajih nad 80.000 prebivalcev pa 165 do 180 K, kar odločujejo službena leta. Poštni ekspedijenti dobe 60 K letnega po-boljška. Poštni oficijanti, oficijantinje in mehaniški pomočniki dobe zboljšanje v dvojnem oziru. Pomaknite v v višji plačilni razred ali na višjo plačilno stopinjo se izvrši že po treh in ne kakor doslej po štirih letih. Plača se zviša: poštnim oficijantom na Dunaju in drugih doslej obstoječih krajevnih razredih za 60 do 100 kron, mehaniškim pomočnikom povprečno po 80 K, izmed poštnih ofici-jantinj pa dobe le one zvišano plačo, ki so v nižjih službenih razredih in od pomaknitev v višje razrede oziroma stopinje nimajo nobene koristi. Za poštne oficijantinje se je ustanovil poleg tega še en službeni razred s primerno zvišano plačo. — Državnozborskl handidatje za mesto Gradec so sledeči: 1. okraj profesor in deželni odbornik dr. Hof-mann-Wellenhof, 2. okraj železniški minister dr. pl. Derschatta, 3. okraj pozlatar Jos. Hackl in 4. okraj dr. Alfred Gurtler. — Iz ffOZdarskO SlnibO. Gozdarski praktikant Vladimir Šuklje je imenovan za gozdarskega nadzor-niŠkega komisarja II. razreda. — Banket na čast hrvatskim profesorjem, ki so predavali v „Akademiji", je bil dal v nedeljo zvečer gospod župan Hribar. Povabljen je bil ves odbor „Akademije". Na banketu sta bila odlična gosta: gosp. dr. Franjo pl. Marko v io, ki je tisti večer predaval o Gregorčiču, ter gosp. dr. Janeček, ki je imel drugi dan zadnje predavanje v tej sezoni. Gosp. župan se je s toplimi besedami zahvalil hrvatskim učenjakom, ki so v pretekli sezoni predavali v Ljubljani, zahvalil se je zagrebškemu vseučilišču, ki nam jih je poslalo ter posebej še dr. Marko vicu, ki je ravnokar duhovito govoril o našem Gregorčiču! Nazdravil je gospod župan tudi dr. Janečku. Na banketu so govorili: dr. Markovič, dr. Janeček, dr. Ravnihar, dr. IleŠiČ in Pavel Grošelj. — Kašo ženstvo in našo društvo« nSplošno slovensko žensko društvo" obstoja sedaj že šest let. V tem času je izpodbilo že marsikak predsodek ter si pridobilo skoraj v vseh krogih ljubljanskega občinstva najtoplejše simpatije. Okrog društva so zbrane agilne delavne moči, ki se popolnoma zavedajo svoje resne naloge. Tu se zbirajo Slovenke vseh slojev, tu j e do br o došla vsaka slovenska ženainvsako slovensko dekle! To bodi povedano enkrat za vselej. Društvo deluje skromno in brez bučne reklame ter ni nikdar razpošiljalo kakih posebnih vabil k vstopu v društvo. Vsaka za- vedna Slovenka se pač sama zaveda, da je njena dolžnost in njena potreba, vstopiti v vrste »Splošnega slovenskega ženskega društva", kjer je sprejeta vsekdar prijateljsko in kjer ima priliko delovati v prid slovenskega naroda. V slogi je moč in le z združenimi močmi je možno kaj doseči. Vse one Slovenke, ki še niso Članioe društva, lahko pristopijo v društveni knjižnici na Rimski cesti št. 9 ob ponedeljkih in četrtkih od šeste do osme ure zvečer. — članarina snaša 2 kroni, vpisnina 40 vinarjev. — Slovenke in Čekinje. Dasi češka pravzaprav ni tako daleč od nas, se Slovenke in oehinje skoraj nič ne poznamo. One ne vedo ničesar o nas in me skoraj ničesar o njih. Bolj so nam tuje kot n. pr. Nemke, dasi so hčere bratskega naroda. Že davno bi se bile morale seznaniti Slovenke in Čehinje; bilo bi to zlasti za nas velike koristi in velikega pomena, češka žena si je stavila veliko nalogo, zaveda se svojih dolžnosti, ki jih ima izvrševati med svojim narodom, ve, da je mogočen steber, na katerega se naslanja velik del društvenega življenja v kulturnem, političnem in socialnem oziru, ve, da je in mora biti zvesta to variš i ca moža, kajti le mošt v o in ženstvo združeno more doseči zares velike cilje ter dovesti narod do visoke kulture in do blagostanja. Mislim, da bi se zato mogli moški in ženske pri srečnejših, vztrajnejših in mnogoŠtevil-nejših Cehih prav mnogo učiti. Posebej pa naj bi slovensko ženstvo napelo vse moči, da pohiti v čim največjem številu o priliki vsesokol-skega zleta v zlato Prago, kjer nas bodo Čehinje sprejele s sestrsko ljubeznijo ter nam pokazale, kako velik je njih delokrog in kako uspešno je njih delovanje. Tako lepe prilike ne bo kmalu zopet, kot ob vsesokolskem zletu, ko bode veljala vožnja v Prago in nazaj v III. razredu 20 K 50 vin. Slovenke, ne zamudite te prelepe prilike, pohitite koncem junija v po-sete k ljubim sestram čehinjam. Če se oglasi zadostno število Slovenk, namerava „Splošno slovensko društvo " aranžirati sestanek češkega in slovenskega ženstva. Oglase sprejema odbor nSpl. slov. žensk, društva" v Ljubljani. — Društvo slovenskih učiteljic je imelo včeraj popoldne prav izborno obiskan letošnji občni zbor v mestni dekliški osemrazrednici. Zborovanje je otvorila predsednica gdč. Drollova, ki je najprisrčnejŠe pozdravila zboro-valke, zlasti pa okrajnega šolskega nadzornika g M a i e r j a. V nadaljnem govoru je poudarjala, da ne more poročati veselih poročil. Prošnja za izboljšanje plač učiteljicam čaka še vedno rešitve, dočim so se duhovnikom in učiteljem zvišale njih boljše plače. Tudi še ni rešena prošnja za brezplačno ali vsaj znižano oeno v bolnišnici za učiteljice. Da bodo slovenske učiteljice dosegle to, kar jim po vseh pravicah in postavah gre, se morajo organizirati v močno falango. Potem bo imelo njih društvo moč in splošen ugled. Ko se je predsednica spominjala umrle članioe gdč. H a činove, ki jo je pobrala učiteljska bolezen, j etika, so se zborovalke vzdignile s sedežev. Nato je gdČna. Mehi e t o v a obravnavala priro dopisno sliko nKrt" temeljito in vestno ter žela zato splošno priznanje in pohvalo. O delovanju društva je poročala tajnica gdč. Miklavčičeva. Šibala je brezbrižnost nekaterih učiteljic, ki ne pristopijo k društvu. 380 je vseh učiteljic na Kranjskem, članic je pa ko-maj tretjina. Misel na ustanovitev zavetišča za učiteljice in zdravljenje na jugu se ne more uresničiti, ker se učiteljice ne brigajo za svoj lastni prid. Govornica je priporočala zboro-valkam spis gdčne. Zupančičeve glede organizacije hrvatskih učiteljic in poživljala svoje koleginje, naj bi se vendar združile vse. Govorila je nato, kako povsod po svetu ženstvo vstaja in z uspehom zahteva svojih pravic. Zakaj bi slovenske učiteljice zaostajale za njim? (Hrupno odobravanje). O denarnem stanju je poročala blagajničarka gdč. Maroutova. Vseh dohodkov je bilo 324 K 30 vin., stroškov pa 226 K 84 vin.; torej je prebitka 97 K 44 vin. Skupno denarno premoženje društva znaša 1292 kron 36 vin.; rezervni fond ima 858 kron 68 vin. Poročilo se je odobrilo, ker so preglednice računov našle vse račune v redu. Pri nasvetih in predlogih se je vnela živahna debata o potrebi večkratnih sestankov učiteljic. Izražala se je želja, da bi se ustanovili jourfizi ne samo v Ljubljani, ampak tudi v drugih krajih ob železnicah, da bi se kdaj priredil kak koncert v prid društva. Splošno se je poudarjalo, da se malo stori za osebno korist. Ko se ni nobena zborovalka več oglasila k besedi, je zaključila gdč. predsednica zborovanje, zahvalivši se gdč. Mehletovi aa njeno vzorno sestavljeno obravnavanje ter gospem in gospodičnam poverjenicam, ki pomagajo odboru pri njegovem težavnem poslu. — ppProsvetl11 so darovali vrsto lepih knjig gg.: phil. Breznik J. ia Kamnika, Jo sin £., ces. kr. deželni blagajnik iz Ljubljane, Štele I. ia Kamnika, dr. Volčič £., o. kr. de-želnosodni svetnik iz Novega mesta. G. Jo sin E. je podaril društvu tudi 2 K v knjižniŠke namene. Imenovanim gg. darovateljem izreka odbor iskreno zahvalo. Vivant sequentes! — Državni uradniki, profesorji in učitelji dobe s 1. aprilom t. 1. nekaj izboljšano plačo. Ali ne bi bilo umestno, da bi se mi spomnili pri prejetju ob tej priliki naše pre-koristne družbe sv. Cirila in Meto d a in darovali vsak po eno ali kdor more tudi po dve kroni? Posnemajmo vrle brate čehe, ki pri vsaki taki priložnosti mislijo na svojo Šolsko družbo. — Gospa Danilova, odlična in za razvoj slovenske drame prezaslu-žena igralka, je dobila povabilo na gostovanje v Zagrebu. Nastopila bo dne 6. in 7. aprila. Veseli nas, da je toli izborna umetnica slovenskega gledališča dobila priliko, pokazati svoje zmožnosti na zagrebškem gledališču. — Javno predavanje. V petek ob 8. uri zvečer bo predaval g. Ant. Chraska v zimski dvorani „pri Ma-liču" (Hotel Stadt Wien) o temi: ^Kristusova smrt na križu." Bode se tudi pelo. Vstop prost. — V pokritje deficita prt „Olasbeni Matici" je poslal g. Leo Rogl znesek 12 K, katerega je nabral v lovski družbi, spominjaj oči se rajnega g. Ivana Seuniga. — Za pisarniške ollcljante so vsled naredbe skupnega ministrstva z dne 24. t. m. imenovani vsi v državnih uradih (sodnih, finančnih in političnih oblastvih), stalno nameščeni sedanji pisarniški pomočniki, drugo provizorno pisarniško osobje obojega spola pa pisarniškim pomočnikom. Obenem so se zvišali tudi službeni prejemki, in sicer: oficijantom za letnih 80 K, pisarniškim pomočnikom pa za 30 vin. na dau. Zvišali so se tudi pokojninski nastavki. Trud, ki si ga je za to akcijo naložila velika stanovska organizacija, se je s tem šele malo poplačal ter bode treba še velike požrtvovalnosti, da se stališče državnega pomožnega pisai niškega osobja uredi zakonitim potom, saj nas vlada sama po izjavi ministrstva priznava uradnikom, a le iz ekonomičnih ozirov države ne dovoli naših opravičenih zahtev. Da se to dosedaj še ni moglo doseči, je bila kriva deloma dosedaj še pomanjkljiva organizacija, deloma še neorganizovani kolegi, ki se, dasi so deežni vsega dosedanjega stanovskega izboljšanja, še ne zavedajo velike potrebe skupne stanovske organizacije. Vsak kolega naj stori svojo dolžnost ter takoj pristopi k organizaciji, kajti le na ta način je upati, da se doseže zaželjeni cilj. Pričakujemo pa tudi od naših bodočih po« slanoev, da se resneje kot dosedaj zavzamejo za uresničenje naših zahtev, mi pa bomo znali ceniti njih naklonjenost — ob času volitev. „Deželno društvo državnih pisarniških oficijantov in pomočnikov za Kranjsko v L j ubij an i". — Shod Interesentov pri Sv. Lu ijL V ponedeljek 25. t. m. se je vršil ob 1. uri popoldne v dvorani gostilničarja Vuge shod interesentov za železnično progo Vrhnika-Idrija-Sv. Lucija, ki ga je sklical konsorcij za gradbo te proge. Na shod je došlo premnogo ljudstva, vse občine na Goriškem, ki jih zadeva nameravana železnična zveza, so bile zastopane po svojih starešinstvih, obilo je bilo ude-ležnikov iz Gorice in Goriške sploh. Izmed članov konzorcija so bili navzoči predsednik ljubljanski župan Ivan Hribar, G. Jelovšek z Vrhnike in notar A. Pegan iz Idrije, od strani dež. odbora goriškega deželni odbor-profesor Berbuč, dalje so bili na shodu poslanca dr. Treo in dr. Gregorčič in mnogo drugih odiičnjakov z Goriškega. Zborovanje otvori predsednik konzorcija župan Hribar, zahvali prisrčno zborovalce za udeležbo in predlaga za predsednika shodu deš. odbornika Berbuča, kar se z odobravanjem sprejme. Dež. odbornik se iskreno zahvali za izkazano mu zaupanje, naglasa važnost zborovanja, imenuje za zapisnikarja Josipa Novaka iz Idrije in poda besedo županu Ivanu Hribarju iz Ljubljane. Župan Hribar v početku daljšega zanimivega poročila o dosedanjem delovanju konzorcija poudarja, da je gradba železnioe iz Vrhnike mimo Idrije do Sv. Lucije edino gospodarska zadeva in je pri tem vsaka politika izljučena, to mu je dolžnost poudarjati, ker se je od neke strani hotelo to zadevo spravljati v zvezo s političnimi vprašanji. Inicijativo aa shod so dali ldrijčani, hi jih železnica najbolj interesuje, hoteli pa so tudi prizadeti kraji na Goriškem čuti, v kakem stadiju se nahaja gradba proga z Vrhnike preko Idrije do Sv. Lucije. Konzorcij za izvršitev predpri-pravnih del za gradbo te proge se je konstituiral 1. 1901 in je že 1. 1904 predložil načrte za delno progo Vrh-nika-Idrija železniškemu ministrstvu, ki pa je izjavilo, da bi bila zgradba te proge, ki bi stala 12 milijonov kron, predraga. Med tem se je gradila druga železniška zveza s Trstom po Soški doli u i in nastala je misel, zvezati postajo Sv. Lucija na novi progi čez Idrijo z Vrhniko, in ker so se še drugi krogi zavreli za tako progo, je bilo tej tudi železniško ministrstvo bolj naklonjeno. In dasi bi bila železniška zveza mesta Idrije nedoglednega pomena za erarični rudnik, vendar konzorcij ni našel pravega muevanja za gradbo železnice v Idrijo pri poljedelskem ministrstvu, ki ni hotelo dovoliti niti male podpore za napravo načrtov. Za progo do Sv. Lucije pa se je zanimal goriški deželni zbor odnosno odbor, posebno odbornik prof. BerbuČ, ki je obljubil konzorciju svojo pomoč. Konzorcij je nato vložil prošnjo za izvršitev predpripravnih del od Idrije do goriške meje, goriški deželni odbor pa za progo od Sv. Lucije po idrijski dolini mimo Želina do kranjske meje. Po mnogih osebnih in pismenih urgencah pri različnih uradih je železnično ministrstvo predkratkim podelilo tako konzorciju kakor deželnemu odboru goriškemu koncesijo za napravo načrtov od Idrije mimo Želina do Sv. Lucije. Letos se bo torej že pričelo z napravo generelnih načrtov in upa. da se bo našlo potrebne podpore pri lokalnih faktorjih. Občine, ki bodo z nameravano progo prizadete, pa naj s prošnjami za železuico podpro prizadevanje konzorcija. Končno prosi, da se priglasi za besedo, kdor ima kako željo ali želi pojasnila. Z navdušenim odobravanjem je bilo vzeto na znanje poročilo župana Iv. Hribarja. Dež odbornik Berbuč opozarja na dosedanje marljivo in uspešno delovanje konzorcija, predlaga, da se mu izreče in zlasti njegovemu predsedniku županu Iv. Hribarju najsrčnejša z?hvala. Predlog je bil soglasno s frenetičnim odobravanjem sprejet. Na želje zborovalcev predlaga poslanec dr. Treo sledečo resolucijo: „Shod interesentov za zgradbo železnice Ilrija-Sv. Lucija izreka nujno potrebo, da se nameravana železnica izpelje od Idrije po idrijski dolini mimo Želina do Sv. Lucije z vpo-števanjem nadaljevaoja Sv. Lucija Tolmin-Kobarid-Bovec.u Resolucija se soglasno sprejme. Ker se ni nihče oglasil več za besedo, se predsednik dež. odbornik Berbuč zahvaljuje sklicateljem shoda in vsem udeležnikom s proŠDJo, da vsak v svojem krogu po svojih močeh deluje na to, da bo čim preje stekla nova železnica, ki donese dotičnim pokrajinam boljše blagostanje, deluje pa se naj brez hrupa, mirno in vztrajno. Nato zaključi pomembno zborovanje. — Roditeljski večer« pravzaprav roditeljski popoldan je bil dne 19. t. m. v smledciški šoli v kranjskem šolskem okraju. Šolska soba drugega razreda je bila prepolna — došlo je bilo na ta popoldan blizo 200 staršev domačega in pirniškega šolskega okoliša in nekaj tovarišev-sosedov. Ta roditeljski popoldan je priredil Andrej Rape, ondotni naduČitelj, ki je pojasnil poslušalkam in poslušalcem pomen takih večerov ali popoldni, razložil v razumljivih slikah, kaj je vzgoja. Govor so poslušali roditelji z vso pozornostjo ker je bil ves jako zanimiv, dovolj poljuden in govorniško popolnoma gladek. — Čebelarski shod. Dne 25. t. m. se je vršil pri g. pl. Premersteinu v Jeličnemvrhu čebelarski shod, ta-koreko«r; z namenom ustanoviti v našem okraju podružnico osrednega čebelarskega društva. Radi tega je prišel iz Ljubljane g. nadučitelj Likozar, ki je v daljšem govoru spodbujal udelež nike tega shoda k ustanovitvi podružnice, poudarjajoč, da bi bila ta velikega pomena za povzdigo čebeloreje tu pri nas. Na shod je prišlo od blizu in daleč nad 50 čebelarjev. Uspeh, ki ga je imel govor g. Likozarja, je bil ta, da se je še isti dan ustanovila podružnica, koje predsednikom je bil izvoljen g. Kajetan pl. Premerstein, doČim se je cstali odbor sestavil iz sledečih članov: Fran Nagode, podpredsednik, Štefan pl. Premerstein, tajnik in blag8Jnik ter Rafael GostiŠa, Ivan Rupnik, Martin Felc in Janez-PauŠič. Poudarjati se mora tudi, da je bil shod, katerega se je udeležilo nad 50 čebelarjev ter pristopilo nad 20 teh k podružnici, vsekakor impo-zanten in priča, da je v našem okraju čebeloreja precej razvita, priča pa tudi o naših naprednih čebelarjih. — Za „Sokolski dom" v Žireh so darovali: gospe Amalija Sile in Jerica Kavčič po 5 K; Ivana Kavčič 40 h. Jera Kavčič 1 K. Gospodične Ivanka Tuš ar, Mici Oblak, Zofija Božič po 2 K. Gospodje: Andrej Demšar 5 K; Anton Koleno 1 K, Matevž Demšar 50 h, Ivan in Ignacij Tušar skupno v znesku 49 h. — Vsem cenj. darovalcem izreka odbor najpresrčnejšo zahvalo. — Velik gozdni požar. 23. t. m. ■i je 76Ietni delavec Jernej Sila is Razdrtega pri Senožečah hotel v gozdiču na Nanosu speči krompir. Vsled burje se je pa ogenj razširil in uničil okoli 60 oralov gozda. Škode je 6700 K. — Prod i Bita I Ia Savinske doline se nam piše: Adlatus in pri-ganjaČ celjskega Goriška, znanega bojevitega celjskega vikarja, pobiČ Schoff, postaja Čimbolj predrzen. Ne bi se brigali aa to človeče; a ker je uslužben v „Zvezni trgovini" v Celju, torej pri narodnem podjetju: zato pač dalje ne moremo in ne smemo molčati, marveč na glas povemo, da ne trpimo, da bi tak fant, kakor je Schoff, poštene narodnjake izzival in se udinjal kot agant-hujskač med narodom našim. Kakor slišimo, se je v Savinski dolini že pričela akcija, ki stremi po tem, odločno zahtevati, da se Schoff iz narodne trgovine odslovi g tu sem ne spada politično rovanje po žanru GoriŠkovem! Dotle pa, da se to ne zgodi, si bodo narodni odjemalci že vedeli oskrbti svojih potrebščin drugod, nego v „Zvezni trgovini14. — Ljudsko knjižnico v Celovcu namerava v kratkem osnovati akademično društvo „Prosveta". V ta namen je daroval tamošnji odvetnik dr. M u 11 e r več prav lepih knjig. Zato mu izreka odbor iskreno zahvalo z željo, da bi „ Prosvetni knjižniški fond za Celovec" našel obilno podpornikov. — Pravica z zavezanimi očmi. Na pustni torek so napadli goriški Lahi Slovence na Travniku v Gorici. Napad je bil dobro premišljen in zasnovan v goriški „Gin-nastici" prejšnjo soboto na veselici povsem irredentistiČnega značaja. A kaj se je zgodilo? Kaznovana sta bila dva napadena Slovenca, napadalcem se pa ni zgodilo nič! Visoki vladi so bili dogodki v nGinnastikiu najbrž le nedolžna igrača! — Konec poštnik homatil v Gorici« Po zaslugi raznih nemških učenih glav so bile v Gorici zadnje mesece poštne razmere v takem žalostnem položaju kot kje v centra'ni Afriki. Pošiljatve so romale semintja, predno so dospele na svoj cilj. Teh homatij je pa zdaj konec, ker je poseglo vmes trgovinsko ministrstvo na predlog tržaškega poštnega ravnateljstva. Dostavljanje pisem je odvzeto poštnemu uradu Gorica 4 (državni kolodvor) in je poverjeno poštnemu uradu Gorica 2 (TekaliŠče Fr. Josipa.) — Značilno« Dobili smo v roke letak, tiskan v nKatoliški tiskarni4, v katerem čitamo: „V Istri pri Buzetu se nahaja slovensko hrvatska ob čina Sočrga. Šteje šestnajst vasi in okoli tisoč prebivalcev. Ljudstvo je ubogo, najubožnejše v vsej Istri. Iz med 134 kmetovalcev ni enega, ki bi mogel živeti od svojih pridelkov. Mnogi iščejo dela in zaslužka v Trstu, drugi berač i j o, da se preživijo, ostali pa doma trpijo in pred časom umirajo za pomanjkanjem. Hiše so take, kakor drugod navadni hlevi. V 57 hišah ni najti ene postelje, ene mize, enega stola, v enih in istih prostorih prebivajo ljudje in živali." Res skrajna beda mora vladati med prebivalstvom v Sočrgi in kdor Čita uvodne stayke na imenovanih letakih, kjer je v preprostih, a živih besedah izražena neizrečna beda, ki mori ljudstvo v Sočrgi, bi si gotovo mislil, da se s temi letaki hoče apelirati na človekoljubnost in usmi-Ijenost slovenskega naroda, naj bi z gmotnimi prispevki vsaj kolikor toliko skušal olajšati obupni položaj trpečih slovenskih rojakov v Sočrgi. Kaj Se! Na letakih je podpisan duhovnik A. J. Budin. S tem je že povedano vse. Ljudstvo v Sočrgi trpi in pred časom umira za pomanjkanjem, ljudje žive tam kakor živali, toda duhovnik Budin ne nabira milo darov, da bi olajšal bedni položaj teh trpinov, marveč zbira prispevke za razkošno cerkev, ki bo stala več tisoč kron! „Zaupajoč v božjo previdnost, začeli smo zidati novo cerkev. Dne 27. januarja nam je strašna burja odnesla skoro polovico cerkvenega krova in poškodovala cerkvena okna. Poleg te nesreče imamo 17.875 K 50 vin. dolga." Ljudje božji, ali ni to višek brezvestnosti in farške borniranosti ? Ljudje mrjo gladu in pomanjkanja, ginejo v blatu kakor živina, a pop, mesto da bi jim skušal pomagati v bedi in jim olajšati neizreČno trpljenje, mu gradi razkošno cerkev, ki stane stotisoČe! To je nezaslišno, nečuveno ! Slovenci, aii se vam ne gabi tako brezvestno postopanje, ali boste darovali v take svrhe ?! Ne! Darujte, nabirajte obilne prispevke, toda ne za zgradbo cerkve, nego da vsaj nekoliko o 1 a j Sate bedo ljudstva, ki mrje gladu in p o manj kanj a! Razkošno cerkev pa si naj zgrade Budin in njegovi duhovni sobratje sami! — Neumnost v dvajsetem stoletju. Zgodilo se je v Ljubljani v znani trgovini sledeče: Neka ženska si izbere dve košari. Ko vpraša po njih oeni, ji odgovori prodajalec, da stane ena 60 kr., druga 8 kr., torej skupaj 68 kr. Ženska: „Toliko pa že ne dam." Prodajalec: „Koliko pa daste?4 Odjemalka: nCe hočete 70 kr." Prodajaleo: „Ne 70 kr., temveč samo 68 kr. hočem." Ženska: „Ne dam, pa ne dam ved kot 70 kr." To se je ponovilo petkrat, ako bi ne obveljala ženskina volja, bi se bila kupčija razdrla. — Taka je neumnost nekaterih ljudi v 20. stoletju. — Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 10. do vštetega 17. marca 1907: 78 volov, 11 krav, 5 bikov, 1 konj, 125 prašičev, 110 telet, 33 ko-štrunov in kozlov in 137 kozličev; zaklane živine se je vpeljalo: 5 prašičev, 37 telet, 30 kozličkov in 217 kg mesa. — Iz Gradca je včeraj dospel sem z neprostovoljnim spremstvom znani 91etni begunček Ivan Mihelič, ki je, kakor smo že poročali, že 16-krat pobegnil od svojih staršev iz Ljubljane in si je v zadnjem času ogledoval zeleno Štajersko, ko ga pa je noga prinesla v Gradec, so ga prijeli in poslali zopet nazaj. Dečka so sedaj oddali k Salezijancem na Rakovnik. — Delavska gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 6 Slovencev, v Heb je pa odšlo 150 Hrvatov. — Izpubliene in najdene rečL Posestnik Ivan Grad je izgubil 601i-terski sodček. — Ga. Kamila Rosner-jeva je izgubila do 30 K vredno zlato podolgasto brožo. — Sprevodnik električne cestne železnice Ivan Oswald je našel konjsko odejo in jo oddal na magistratu. — Gdč. Pavlina Ellerjeva je izgubila srebrno ovratno verižico, vredno 10 K. — Nažla je F. P. pri „Mestnem domu" srebrno žensko uro z verižico. Izgubiteljica jo dobi na Ambroževem trgu št. 6. — Jugoslovanske vesti. „Slovenski Jugu v Belgradu. Našemu listu je došlo več vprašanj s strani naročnikov „Slovenskega Juga", ako je ta list prenehal izhajati, Češ, da ga že več nego mesec dni niso dobili. Tudi naše uredništvo ga že dlje časa ni prejelo, iz česar bi skoro sklepali, da je „Slovenski Jug" res prenehal izhajati. V interesu stvari prosimo izdajatelje lista, naj nam pojasne, ali je „Sloven>ki Jugu definitivno prene hal izhajati, ali se je izdajanje samo začasno ustavilo. Odkrito povedano, nam bi bilo zelo žal, ako bi se neugodna vest o prenehanju „Slovenskega Juga" uresničila, ker bi s tem zelo trpela jugoslovanska ideja, katere najnavdušenejši boritelj je bil „Slovenski Jug"! Ali res ni v vsej Srbiji nikogar, ki bi finansiral to za vse ju-goslovanstvo, a zlasti za Srbijo vele-važno podjetje?! • Najnovejše novice. Izredno zasedanje bolgarskega sobranja se je včeraj na knezov ukaz zaključilo. — Škandali newyorške policije. Državni pravdnik je za plenil tajni fond 82 000 dolarjev, iz katerega je hotela policija plačati vsakemu senatorju po 6000 dolarjev, da bi odklonili zakon proti najnovejši korupciji v policijskem zboru. Izkazalo se je namreč, daje mnogo policajev v zvezi z zloglasnimi hišami, roparji in igralci. Vsak policaj je moral plačati v tajni fond 20 dolarjev. Posledica razkritja bo, da se ves policijski zbor razpusti. — Turški sultan je podelil kralju Petru red nišan-iftihar z bri-ljanti, princema Gjorgju in Aleksandru pa Osmanje red prve vrste z bri-ljanti. — Povodom 2 6 letnice vladanja cesarja Viljema se priredi leta 1913. v Berolinu svetovna razstava. • Doktorat za časnikarje, časopis „British AVeekli" poroča, da je vseučilišče za zapadno Pennsvlva-nijo ponudilo nekaterim odličnim londonskim časnikarjem, kakor so: Cle-ment Shorter, T. Stead in M. Bell naslov „doktor literature". Shorter je ponudbo s primernim spoštovanjem odklonil. Književnost in umetnost. — 0 prvinak in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudnino-znanstva in hriboznanstva. S posebnim ozirom na hranitbo pitomih rastlin spisal Frančišek Št up ar, tajniški pristav c. kr. kmetijske družbe kranjske. Ljubljana. 37 podob. 144 strani. Že zdavnaj se je v kmetijsko - strokovni literaturi živo čutila potreba po knjigi, ki bi kmetovalcem podajala vsaj najvažnejše nauke iz kemije. Kmetijski pouk, in sicer usten, v časopisih in v knjigah, se je zadnji Čas tako lepo razvil in je obrodil toliko sadu, da vedoželjni kmetovaloi z veseljem segajo po poučnih strokovnih spisih, če jih le morejo dobiti. Pogosto pa se čujejo tožbe, in tudi Časopisi so pisali o tem, kako jako se čuti nedostajanje sioer poljudne, a vendar toliko temeljite knjige o kmetijski kemiji, da bi se kmetovalec mogel ia nje naučiti vsaj temeljnih pojmov. — Zgoraj omenjena knjiga je odpomogla temu nedostatku. Knjiga sicer ni obširna, vendar obsega vse, kar je kmetovalcu treba vedeti, posebno glede rastlinske hrane. Knjiga bo koristila onim kmetovalcem, ki so spoznali, da dandanes ne zadošča, da bi bil kmetovalec samo delavec, marveč mora biti preudaren, ki se ne zadovoljuje s tem, da bi videl le posledice, ampak hoče poznati tudi vzroke; služila bo pa tudi učiteljem, ki poučujejo kmetijstvo, in učencem kmetijskih šol. Knjiga stane 1 K 50 v, po pošti 1 K 66 v. — Sonata za klavir. Zložil Vjekoslav Rosenberg - Ružič, založil L. Schwentner. Cena 3 K, po poŠti 3 K 10 v. To je ponatis v „Novih akordih" objavljene skladbe. — Ivan DeliCZS Totes Wasser. Ein Roman aus Habsburger Landen. Laibach. Druck und Oommissionsver-lag von Ig. v. Kleinmavr & Fed. Bamberg. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred dele!« nim sodiščem. Otrok ponesrečil. Jožefina Bratovž, posestnica v Podberju, mati enega otroka, 2I/2 leta stare Ivane, je pustila dne 30. prosinca t. 1. to deklico na stolu na ognjišču, kjer je gorel odprt ogenj ter šla v hlev živino opravljat. Ko je prišla Čez kako Četrt ure nazaj, videla je, da se je otroku vnelo ob ognju krilo, ter je bil otrok po eni strani opečen. Pogasila je ogenj, toda otrok je po preteku 5 ur vkljub zdravniški pomoči umrl. Mati je bila obsojena na 5 dni strogega zapora. K r i d a. Adolf Bauman, gostilničar v Kranjski gori, je prevzel go-stilno3v najem. Ker je imel premalo obratnega kapitala in izkušenj pri kupčiji, zabredel je v dolgove, ter znaša primanjkljaj 1849 K 26 v. Obsojen je bil na 5 dni strogega zapora. Stražnika so se lotili. Dne 7. prosinca t. 1. zvečer razbijali so fantje France Sedlar. Tomaž Eržen in Miha Bizjak, vsi iz Britofa, po nekem plotu v Kranju, kjer jih je zasačil domači stražnik v družbi nočnega čuvaja. Po brezuspešnem opo-minjevanju, da naj mirujejo, napovedal je stražnik s sekiro obroženemu Sedlarju aretacijo, a naletel je na hud odpor, tako da je bil primoran rabiti sabljo, katera niu je pa iz rok odletela. Stražnik se je nato obrožil s Sedlarjevo sekiro. Zdajci sta pa priskočila Eržen in Bizjak Sedlarju na pomoč, in podrla stražnika na tla, Tomaž Eržen mu je vzel sekiro, in proti stražniku dvakrat ž njo zamahnil. Raztrgali so mu tudi službeno čepico Obdolženci so le deloma priznali svoje dejanje. Sedlar in Eržen sta bila obsojena vsak na 6 mesecev, Bizjak pa na 3 mesece težke ječe. Skrajna lahkomiŠljenost. Ivan Kociper, učenec trgovinske šole v Ljubljani, je stanoval pri g. Josi-pini Deu Dae 12 svečana je Kociper iz predala pisalne mize svoji gospo dinji izmaknil 5 italijanskih srečk rdečega križa, en zastavni list glaseč se na 5 srečk avstrijskega rdečega križa, 2 srbski srečki in še neki zastavni list. Obdolženec je vse te reči prodal in nato iz Ljubljane pobegnil. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 28. marca. Skupni finančni minister Burian ja da nes odpotoval v Opatijo Sofija 28. marca. Otroci umor jenega ministrskega predsednika Petkova doba 10000 frankov pen zije. Morilec, ki ima jst'ko, je tako slab, da bo gotovo v enem tednu umrl. Bukarešt 28. marca. M ni strski predsednik Stourdza je v poslanski zbornici izrekel pre pričanje, da se kmalu posreči zatreti kmetsko vstajo. V Bukareštu samem, v BrajH in v Galacu vlada popoln mr, a pun t pojema tudi v Moldaviji. Bukarešt 28. marca Vojaštvo postopa z najkrutejšo brez obzirnostjo proti kmetskim pun t ar j em. Na različnih krajih so se vnele prave bitke, pri katerih je bilo ustreljenih na stotine kmetov, a tudi precej vojakov in oficirje \ Punt kmetov divja še najbolj v okrajih Jesvo in Treva, kjer se kar vrste požigi in ro panja. Petrograd 28. marca. Umor glavnega urednika „ Ruskih Vedo-mosti" in Člana dume, dr. Jollosa, vzbuja nepopisno senzacijo. Sodi se, da je izvršil umor kak član v službi reakcije stoječe črne tolpe, toda sodna preiskava ni mogla &e ničesar dognati. Dr Jollos je do bival pogostoraa grozilna pisma, kakor jih dobivajo tudi drugi uredniki, a vzlic vsem svarilom se ni dosti menil zanje. Tudi „ob sodbe na smrt" je dobival, ša ko je bil v Berolinu in tudi zdaj v Moskvi in Petrogradu. Jollos je zapustil troje otrok. Pariz 28. marca. Ministrski predsednik Clćmenceauin vojni minister Picquart obiščeta v kratkem Špansko. 1C48 -1 ZapopoAlte neskončno f|ii|! I P I\\\M ir^PSitf važnost prav I i P !l »m\y3Bw^ posebnega *ilHi!il!l!l!lii!ifUiMLUiW^^^^ učinka Odola: Med tem ko druga nstoa in zobca Čistila uč nkujejo samo ti■»ti mali hip, ko se izplakujejo usta, ima Odol izrazito trajen učine'*, ki se razteza še daleč Čez čas, ko .-.iiio si čistili zobe. 0 tem poznejšem in trajnem aČioku so se napravili prav zanimivi znanstveni poizkusi, ki so dokazali soglasno, da ta spec fična lastnost Od >la zabranjuje razvijanje gnitja v ust h in zatorej deluje proti razpadanju zob, Kdor Odol rabi dosledno vsak dao, po sertaojem stanju zuauosti najbolje neguje zube in usta; Umrli so v Ljubljani. Dne 22. marca: Avgust PolaSek, poštni sluga, 32 let. Rimska cesta 23, j etika. Dne 24. marca: Fr. Kadunc vrtnar, 48 let, Gradišče 10. jetika. — Anton Artel, profesor v pok., SI let, Gregorčičeve ulice 11, Insufflen. cordis. Ivan Nograšek, delavčev sin, 2 leti, Karolinška remija 8, Meningitis. — Al. Terdiua, ▼rtijar, 22 let, Pred igriščem 3, jetika. Dne 25. marca: Josip Kovač, žel. uradnik, 5G let, Martinova cesta 1, kap. — Milan Bo stič, strnžcev sin, 1«? dat, Rožne ulice 27, živ-ijeaske slabosti. Mar. Urman, stražnikova Žena, y& let, Radeckega cesta 11. Dem. paralvtica. Dne 26. marca: Franja Steffel, gostij aj 81 let. Sv. Petra cesta 24, ostarelost. — Kristina Cvar, trgovčeva sirota, 14 let, Breg 16, jetika. Dne 27. marca: Fr. Okorn, trg. pomočnik, 20 let, KonjuSne ulice H, jetika. V deželni bolnici: Dne 19. marca: Ana Majer, delavka, 67 let, pljučnica. Dne MO, marca . Doroteja Lederer, delavka, 18 let, jetika. Dne 21. marct: Anton Kadunc, dninar, 30 let, kron. vnetje ledvic. Dne 23. marca: Ivan Božič, učitelj 30 let, jetika — Ivan Planinsek, lajnar, 16 let, Gan-graena pulm. — Marja Florjaneie gOitija 4U 1., Fractura coll. Dne 24. marca: Fran Ogarevc, delavec, 60 let, pljučnica. — Martin Lamovc, delavec, 26 tet, srčna hiba Mihael Gorjanc, Eidarjev sin, 5 mes. — Marija Knaus, gostija, 1» let, jetika. Dne 25. marca: Ignacij Capuder, dninar, 60 let, pljučnica. Meteorolojlfoo porodio. 7istu» nad morjem 061 Srednji »rećni tU* 78« 0 mm s a Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm A o* C u o. > Is Vetrovi Nebo 27. j f>. .v. 743 5 30 si. jv«h. Jasno 28 \% aj. .42 9 0 1 brei vetrno jaano : 2. pop. 740 4 1J7 ' al. Ivih. ikor jaano Srednja včerajšnja temperatura: —4*3° nor-male: 6 H\ — Padavina v mm 0.0. D67+.8/B Borzna poročila „Krodttna banka v LJubljani". (Jndnl kuni dan. bone 28 avatr kronska reata. . „ alata » . . 4«f, igJiikM kronska renta . p zlata . . eoaojtta eei. Krenjak« ^ . pcaoJUe metla SpUet 4«,;«4 , . ladar »om.-eerc ieteaaiiko poaaJBo 1902 . . . eeSka det. banka k e. #A4 „ a , ft. e. aeat pisma ga!, ael. hi potočne banke . . * k0m k' *" * *' aa*t 'eiaeia hment tast. pisma ogr. «•■*. ttei. hranilnic* . . • t1 .V. *• P*«- •fr- WP *5n V")* obL ogr lokalni« le-letaic d. dr. ... d** ©01, čeekt ia«. banke . Tr»t-Poreč..... r, prior dolenjskih tel. t psior. jtfi kup. / , 4* ,S »v^fr. po«, na iei.p. e. , od L \m* ... . dztk« ...... , tem. kroa. ^1. •mintt* ] ogrske'kip. banke w smtke a fr*. iee-— _ teroke...... Saarlttia . . . Šredtevt . • • • feomošfee » • • • Krakovske v . . - Uott§toabo • • * - Avatr. rdeč. krita . • • . C?/. , w • • • • Rucrotfove . . » . Dnnaleke bom. v • • « IMeatk kž.ie idieHiict . . . i Uržavne f€le*aice. . . Avstr.-ogrske »anlnc 4aWi a v str. kreditne baake . . Ofirtke „ B Zimosteoake » • • rVcmogokop v Maatu (BrHan) Alphisfee ntentan .... Prafibe M. tad. dr. . . . g:n^M»ra*yi..... Yrb«v©ij«fce prot«. Avsir. orrošoe to« £ jtk* aiadkam Andto frank: i marca 1907. Dmm 1 98 46 tU, 98 «6 9995 100 16 *8 6 96 80 116 80 11' - 94 30 94 60 lit 9 > 11210 98 50 U9 50 104 50 10160 9985 10086 99*45 100 45 99 75 100*76 99 20 99 70 10O— 100 81 106-80 106 80 100*— 101- 100-— 100-60 10O— 100-20 100-- 100 80 100-— 101- 99 90 ^98 75 99 75 303 50 305-60 99 50 100-tO 16125 163 25 260 - 80*— 141 50 16160 265 - 276 - Z2 — 2P2 — 246 - 266 — 97 — 106 — 184 — 185 — 21 15 23 15 435 50 «45 50 80 90 88 - 96 - 66 60- 45 75 47 76 8675 28 75 56 61 84 60 00 50 482- 492 - 144 75 145 75 665 00 666 50 1765 — i775 — A74 60 675 60 798 50 79*50 ?«3 50 *»2 90 7*5 — 7 SO — 6y5 — 596- 2600' 510 — 553 25 554-25 2J9 — 872 — 642 - 547 — 138 - 140 — 11 36 11*40 J 19 17 19-19 2352 tS 60 8415 24 22 118 05 ?82i »560 95 70 j 8-62 2-63 L 4-84 titn© oeno v BudšmpoSti Dne 28. marca 1907 Titrmlsi- " - -niča aa april e oktober m april . maj aprtt BlomttV Brez kupčije, trdno. Rž (cm Otte as 60 fej K 791 • . B 60 , . 8*i& 50 , . 6 56 ■ 60 r » 6 36 W 50 . „ 6-49 U 60 , 7 80 Zahvala. 2a rse izkazano srčno sočutie porazom bolezni in amrti nalega ljubega soproga, odnosno očeta, brata in •raka, gospođa ANTONA ART6L e. kr. proi. v p. kakor tadl za spremstvo pri prgrebu, izrekamo rsem sorodnikom, prijateljem in saaueeiB srčno zahvalo Pos r»ej pa se *o zahvaljujemo blag gospoda Fr. Lerei, c. kr. deželnemu šolskemu nadzornik«, blag. gospodu profeiorju Filipskemu z Dunaia, bla» gosp dr. De teli, c. kr. ravnatelju in gosp prof. Markiču iz Novega mesta ter rele« gg profesorjem ljubljanskim aa časteče spremstvo. V Ljubljani, 2?. marca*1907. || 1061 Žalujoči ostali-tl Dobre mizarje za pokiStvena dela in dva učenca npiejme takoj FRANC BRECELlflK, Rosengasse ste v. 142, Lienz na Tirolskem. i<>62 Pripravna, svetla ob za piaarno v pritličja ali v I. nadstropja SO išče takoj ali b 1. majem na Da najtki cesti ali blizo pošte. Pooadbe pod Pisarna" na uprava. „Slov. Naroda*1. 1044-1 Mlad tri. Piči vešč maoafaktaroe ia mestne stroke, ieli premeniti alaibo do 1. aprila. Ponudbe se prosijo pod „For- M , posto rostante Loi pri 1054—1 Mlad nora* v«*A&, seli tekom lfjB4 t (Temeni đopiai pod „Ivesi Ili* aa uprav- niitvo „81ov Naroda. In prodajalka mm trgovino e mešanim blagum SO OprofaVO. ^________ Kje, pove npravniitvo "*wSlov. Narodau. I0lo«3 Slama v balah se po nizki ceni prodaja. JVtartinova costatO. h47 14 Sprejme se takoj hišnik ki zna tudi nekoliko vrtnarUra. % Vpruša naj se pri Antonu Za- panBf ^ »stil ni čar j u na Starem trgu StOV* I9m_1043-1 Lepa priložnost! Naprodaj {o v lepem prometnem kraju na Gorenjskem tictsb pstitoa z vsemi koncesijami, zvezana S vino mešanega blaga. Ceno in drnge podrobnosti pove lastnik, naslov pa npravnistv-t „Sl<>v/. Naroda1*. 1063—1 Ura z verižico za samo K 2'—. Zaradi nakupa velike množine ur razpošilla šle -cuska razpošijjalnica: prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo 9%. 9--kakor tudi 3letno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prnako-ftlealjaka razpoalllevalnlca F. WINDI3CH v KrakoTu *J'38. XB. Za neugajajoče denar nazaj. 1047 Za velikonočne praznite! priporočam slav. občinstva izvrstne praske $njati vsak dan svete, kilo po 2 K 60 v. S spoštovanjem 1040—1 J. C h a I upnik prekajevalec me x. Jakove pastile olajšujejo kašelj, razkrajajo 25 JB Ko' >—\ 2 v IT < Oj e H1 ^ 2. 5 »Ri 1 SkaU|lca 20 n, ll atatljlc z kroni $'i Karo^ila izvrSnje tožno po povzetju lekarnar Piccoli Uabllima, Dunnlsha cesta. M zemljišče kupčijo vsake vrste kakor tvornice, hiše, vile, zemljišče, pensionate, graščine, mline, opekarnice, hotele, gostilnice, kmetska posestva rad prodal hitro in dlakrotno ali rad najel nanja posojilo, naj se le najprej zaupno obrne na prve vrste strokovno strogo reelno in največje podjetje (Internaz. Geschafts-Courlr) v Građen, Ellsobethstrasse 6. Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrske in po sosednih drsa vab. Uradnik te takoj na mesta in če je treba brez plačnega obiska zaradi natančnejše do menitve in ogledanja, prosimo za ta kojdnje obvestilo. 63 36 Zahvala. Povodom bolezni in prebridke izgube našega preljubega sina, oziroma brata, gospoda Antona Kocjana izražalo se nam je vsestransko toli presrčnega tolažilnega sočutja, da je nam nemogoče, se vsakemu posebej in dostojno zahvaliti. Bodi torej tem potom vsem sočustvujočim sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito za toli časteče spremstvo dragega rajnega na zadnjem potu naj-iskrenejša zahvala. Posebno in presrčno zahvalo pa izrekamo blag. gospodu poslancu Robiču za posredovanje sprejema pokojnika v graško bolnico, blag gospodu dr Rosini za izredno naklonjenost napram rajnemu ter blag. gospodu Vekoslavu Bahovcu za iskreno prijateljsko sočutje, dalje velečastitemu gospodu priorju čč. oo. usmiljenih bratov za oskrbo v bolnici in tolažbo ob bolezni, Častitemu gospodu superiorju o. Gottfriedu za skrbipolni trud glede pogreba in groba na centralnem pokopališču, vsem cenj. gg. zastopnikom čitalnice, pevskega in bralnega društva „Maribor", slov. trgovskega kluba iz Maribora ter visokospo-štovanim damam in ožjim prijateljem rajnega iz Maribora za časteče spremstvo in poklonjene mnogobrojne prekrasne vence. Iskrena hvala vsem! , ..^ . ^ ^ k 1045 V Ljubljani, dne 28. marca'1907. Žalujoči ostali osumi rr nt n mune, častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji uradniškega društva dajo po najugodnejših pogojih tudi na vračila na dolge obroke osebna posojila. Agent so izključeni Naslove koozorcijev naznanja brezplačno centralno vodstvo uradniškega društvena Dunaju, Wippiingerstrtsse 25. 31— «3 — , . 1 1 _ 1 ■ ■ »i m p. .■ 1.. So takolson nastop so iaeota 2 brusača sa bratenje img. 1027-2 Ponodbe ne: Sadik S. lissl v Saralovn. Meblovani sobi! Dve skopni skoraj nanovo oprem-li«nš sobi a porabo klavirja ao Od- daata v Milini franciekaneke majhna; to trgovina, ^Ponudbe podjMa\. D."„aa uprava. Slov. Naroda1*. . "999—4 Dalje ao Isoe kaka ^pofli Dr. 100 JORLI |t JMisMlmivtJIl slev ta« ski romaa stdss]tslL Cena vezani knjigi B krone. Zalotila: 985-6 Ig. pl. Klelnmayr Sl Fed. Bamberg v Ljubljani. ■sTT Hnllga ao dobi tndi v vsaki večji bnkvami. ~*M Dvorski trt $L 3 pod ,j8rodno tavamo". Od 24. marca do 50. marca 1907: Mosebkn dolino Razstava so. suknje o Trlerju. Oetenovljeno tno len jsea U\ J - Telefon «. 154. - ^1 -.lili tRKOSUKARJA, SLIKARJA U N*ri50V IN QRDOV 1» f BKATA EBERL Plohe!! hrastove, debele 8 cm, dolge 2 60 m do 3 m, Široke od 16 cm naprej, knpn{e po najnnodnelaih eenaJa proti takojšmemn plaeiln parožaga DEGHENGHI Ljubljana. SB4 3 Ceo. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odkod iz Ljubljane jot. teL: 7*10 zi-it t*i Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice. Praga. 7*17 i Hitroj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. tiso »»•-•* >i idne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Ct>rka c. i-r. drž. žc!.. Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomosr. Breger.c. i os oopoici «. ''Vivoni vlzk v smeri: Novo mesto, Straii-Topiice, Kc^evje. 4 OO pop - d e. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7*08 *.«*6~r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. IO-23 ponoći Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano fni. teL: 7 09 zjutraj Osebni vlak iz Trbiža. 8 AA ziutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta. ilis oredooldne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. ^-"^2 popo>ine Osebni vlak iz Straže- teeSce, Novega mesta, Kočevja. 4'30 poDOidn«. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž i_ Trsta e. kr. drž. ž. 8-35 i ■ će r. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 845 z-t>čt»'. Osebni viak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel , Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. 11*34 ponoći. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-0S popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 (O zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 oonoći Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in ie ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 849 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10 59 predpoidne Mešani vlak iz Kamnika. 6 io zvece-. Mešani vlak iz Kamnika. 9 55 ponoć*. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn. St. 1283. Razglas. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v pokritje potrebnih deak za leto 1907 konkurenčno razpravo. Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovaoa z 1 krono, in opremljene s pobotnico o, pri kaki c. kr. blagajni vloženi 10°, varščini, zraČuojeoi do zaal« Ženi vtoti te dobave, naj imajo na zaoanji Htraai kuverte napis: MPonodba Z« dObOVO deak k Številki 1283 OZ 1907" in se morajo najdalje do 10. aprila 1907,11. ure dopoldne vložiti pri podpisani c. kr. tobačni tovarni. Potrebujejo se sledeče množine in sicer: 4 m dolge, 14 mm debele mehke deske; 4 m dolge, 20 mm debele mehke deske 1.000 kosov iy cm široke 1.000 kosov 19 cm široke 1.000 H 21 1) TJ 1.000 TJ 21 TJ ?» 4.000 n 23 ti TJ 2.000 TJ 23 T» T» 3000 n 25 n TJ 1.000 T) 25 TJ T» 2.000 D 27 n TJ 1.000 TJ 27 Ti TJ 2.000 TI 29 TJ TJ 1 000 TJ 29 TJ TJ 1.000 TJ 31 TJ TI 1.000 TJ 31 1» *J 1.000 n 33 r> T) 1.(00 T» 33 TJ r» 1.000 TJ 35 n T) 1.000 TJ 35 TJ n 1.000 n 37 TJ TJ 1.000 TJ 37 TJ TJ 1.000 n 39 TJ n 1000 n 39 TJ T» 18.0U0 12UUO tobačna tovarna v Ljubljani dne 18. sasca 1907. Moller, c. kr. ravaatetj. ■atraravaaj« aa pravio« 4» 4ivft4w*a. 99 *r ■ ei I o ni ne) 2evarevelRa a a a k e v w^w en m teodl: S4,788.ea7-76 K. tzpleeone odikodoloe le taopftalfje 87,176. Fo volikoeti druga vzajemna zavarovalnica na&e držav ■ TNtfiHl o§*>« aaik»»BTg 8 v oje Častite odjemalce in slavno ohčioiitvo menta Ljubljane vljudno opozarjati, da pošiljam priljubljeno . ' . mengeško :.Wno-mnrtno;. in bovonko pivo y (zadnje je temno) v zabojih pol 25 pollitrekih steklenic s patentnim ali probkovim zatvorom, zaboj po K 4-50 razen nedelj in praznikov, vsak dau na dom. Prijazna naročila sprejemajo se v moji trgovini, ŠpitaJske ulice tta 9 (tudi teleiomčno, št. tele tona 138). Proseč mnogobrojnih naročil beležim z odličnim spoštovanjem 971 — 3 J. Buzzolini izdelovatelj salam in kranjskih klobas na par in trgovec z jestvinami. Obenem priporočam svojo veliko zalopo velikonočnih gnjati prasket graške in domače kakovosti po najnižjih cenah. trgovina s papirnim in galanterijskim blagom J. TONI Ljubljana Sv. Petra cesta št. 31 priporoča 837 6 svojo zalogo pismenega, pisarniškega, ovijalnega In barvastega papirja ter kuvert razne oblike in velikosti. Trgovske knjige in vse šolske potrebščine. Albumi za slike in razglednice ter poeziie. Denarnice, listnice in ročne.torbice. UeliKe izbiro velikonoč. Inumet. razglednic. ************** na Kongresnem trgu štev. 8 priporoča za Veliko noč nosato izbrano zalogo pirhov, velikonočnih zajcev, atrap in različnih bonoonje', dalje vsak dan sveže pince, tituli, orehove, mand jeve in rozinove potice, prežce, šartelj, torte, najfinejše pecivo in bonbone. 998 -3 F. M. NETSCHEK c. kr, dvorni dobivatelj ,PM veliki tovarni1 fttsljtva cesta 3 £JUBEJ#Jf* Sv. petra cesta 37 priporoča svojo ravnokar došlo velikansko zalogo spomladanske konfekcije za gospode, dame, dečke in deklice. }Cajnižje cene. postrežbo solidna. 906—7 A. LUKIC, poslovodkinje. os 13^ RasIlinsKa mast yegetal '•Najčistejša kakovost Dobi sc povsod VREDNOSTNI DODATKI NAV5EH ZAVOJIH Glasna zaloga „Vegetala": BERNHARD SCHAPIRA, Duna], 111 Z. »DerbTM. Pre