____377    ___
O šolah na Kranjskem.
Iz poslednje seje katoliško-političnega društva se nam važno zdi povedati, kar je govoril dr. Costa o šolskih razmerah na Kranjskem. „Solsko vprašanje — je rekel po „Dan." — prihaja zmirom silniše. Do-zdaj se marsikaj ni zapazilo, ker se postave niso po črki spolnovale.    V  kratkem  se  bo to bolj na tanko videlo.
Zanimivo pa je, kako liberalci to reč na svoj mlin obračajo. Neki okrajni glavar*) je ljudi s hudo kaznijo kaznoval, ker se prav mladih otr6k prav deleč niso mogli v šolo pošiljati. Kmetje so se izgovarjali in pritoževali, glavar pa jih je zavrnil: „Kaj se pri meni pritožujete? Jaz nisem postav naredil; pojdite k svojim poslance m" itd.!
Naj pojasnim to reč. Naša šolska postava ima dva dela.   Prvi del   so poglavitna načela  za  vso Avstrijo.
*) Menda Kamniški gosp. KlančičH                   Vred.
Ta načela pa so iz državnega zbora na Dunaju/ in tam je vladala liberalna stranka, ko so se te postave delale. Zato so bili tudi naši poslanci državni zbor zapustili, ker z njegovim djanjem niso mogli zadovoljni biti. Pa ni nič pomagalo.
Drugo je izpeljevanje teh postav, ki je dano deželnemu zboru, v kterem se pa glavna načela ne smejo prestopiti. Prišle so tedaj te postave v deželni zbor. Deželni zbor je vidil, da tam je bilo nadzorstvo še sla-beje, kjer se postave niso sprejele in kocečno seje zbor na to podal, da je šolsko postavo priredil za deželo. Postava, se vL, ni bila taka, kakor je bilo treba, ker zboru so bile roke^zvezane; vender pa bi bilo mogoče odvračati najhujša, težave : ali kaj pomaga, če se postava nespolnuje? Bil je en ud zoper postavo imenovan v naš deželni šolski svet, in naša narodna stranka je v njem zgubila večino ; toraj ljudem zdaj ne more pomagati.
Kako tedaj se more reči: poslanci so krivi, ako kdo s kmetom zarad šole tako trdo dela?
Druge naredbe določujejo, doklej naj mladina v šolo hodi. Dosegli smo pri nas toliko, da jih veže dolžnost do spolnjenega 12. leta; drugod je še huje, ker celo do spolnj. 14. leta bi morali hoditi v šolo. Tudi za zidanje novih šol je zbor vstanovil, da le če bo močf zadosti, naj se zidajo. Storili smo, kolikor je bilo mogoče, da bi bilo prenašljivo za ljudi; vendar bo izpeljevanje dosti težavno.
So tudi namreč še druge šolske pritežnosti. Vsaka soseska^ mora pri davkih dajati 10 odstotkov doklade za šole. Ce soseska tega ne more, bo plačal deželni zaklad. Dozdaj deželni zaklad ni plačeval nič, prihodnje leto plača 30,000 gold.                  **¦
s—-"" Se več. V Ljubljani bodo morali samo za šole plačevati po 10 odstotkov doklade pri neposrednjih davkih. To pa samo zato, ker srenjski odbor ni mogel doseči odmenjenega posojila poldrugega milijona po loteriji.  Morda bo dežela samo za Ljubljano  morala pla-
JSati 15-20.000 gld. # In ko bi se v Uršulinskih šolah "skoraj zastonj ne učilo, bi bilo treba samo za te šole plačevati po 10.000 gl. na leto. — Zdaj pa povejte, Če se more riam^6~^itati?TT "JaT"nisem zoper šole, zoper omiko; ali vse se mora zgoditi le po moči, ne čez moč. Ce dežela kruha nima,  potem nič ne pomaga „omika".