---- CENA 120 din - Leto XL - Št. 3 Kranj, torek, 13. januarja 1987 IEEGLAS LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ni dovolj le dobro srce, nič fte pomaga pamet, če nimaš °bojega ^°gomir Rozman, direktor radovljiške Almi-,e> je letošnji Kraigherjev nagrajenec. Visoko in ugledno priznanje je dobil za delo v tovar-ni> ki na modnih sejmih pobira najvišja priganja. stran 3 Kropa je že prestara Že nekaj časa ni sestanka, na katerem ne bi govorili o obnovi starega dela Krope. Z malo ugodnejšimi posojili bi lahko pomagali, da bi stavbe ponovno zaživele. stran 4 Radost in breme pesmi »Srečna sem, da se zdaj, v pokoju, lahko ukyarjam z delom, ki me je vedno veselilo,« pravi Neža Maurer, ki se je lani naselila v Škof ji Loki. stran 5 Mami, spet so tu vesele zimske počitnice ... je naslov obsežnega programa počitniških dejavnosti v Kranju. Tudi v drugih gorenjskih občinah šolarjem med zimskimi počitnicami ne bo dolgčas. stran 6 j^Dražgošah proslavili 45-letnico boja Cankarjevega bataljona_ Ne bežimo od resnice in odgovornosti ^ražgoše, 11. januarja — Vsaka sodobna vojna bo nujno totalna vojna, enako strašna in Jjttičujoča za vse. Zato se mora vsak zavedati svoje odgovornosti za mir, je dejal na nedeljski proslavi v Dražgošah predsednik predsedstva centralnega komiteja Zveze komu-nistov Slovenije Milan Kučan. V snežnem metežu so v nedeljo potekale dražgoške prireditve. Na sliki od leve proti desni: pohodniki na cilju najtežjega pohoda od Pasje ravni do Dražgoš in slavnostni govornik Milan Kučan ^ilan Kuč< drrvucan Je dejal, da je bila La2goška bitka izraz vstaje slovenje tya nar°da, volja tega ljudstva pa dii naPisana v programu Osvobaja. ne fronte. Zato vstaja ni bila nika-k ^na prevara, ampak boj zoper oku-rJa in boj za boljše življenje, boj strani naprednih sil v našem bljanska banka 'zeljna banka Gorenjske skupnem narodnoosvobodilnem boju. Dražgoška bitka je bila na ozemlju, ki ga je štel okupator za svojega, zato je bil moralni poraz hujši od vojaškega. Bitka je bila izraz ponosa slovenskega naroda, njena izročila pa so pomembna tudi za današnji čas. Predsednik Milan Kučan je nadaljeval, da moramo vse, kar delamo, početi v imenu svobode in demokracije, ne pa s provokacijami in drugimi podobnimi metodami. Družba mora sprejeti argumentirano in strpno razpravo o pomembnih javnih vprašanjih. Komunisti nimamo monopola nad resnico, je dejal, nimamo edini pravice do razprave. Za nobeno pobudo ne moremo in ne smemo vnaprej reči, da je že sama po sebi dobra ali slaba. Brez razprave pa ni napredka in resnice. Kučan je govoril tudi o zadnjih razpravah o civilnem služenju vojaškega roka in dejal, da po eni strani posamezniki v mladinski organizaciji niso dovolj pojasnili svojih stališč, del odgovor- nosti pa nosijo tudi tisti, ki niso voljni sprejeti kvalificirane in argumentirane razprave. Predvsem pa moramo najti način, ki bo krepil našo obrambno moč, ki bo dajal razmere, v katerih bo imel lahko vsak dolžnost in pravico braniti domovino. Komunisti pogosto molčimo, je poudaril govornik, ko ne bi smeli, in bežimo od odgovornosti, ki je povsem naša. O vseh takšnih vprašanjih naj odloča večinsko mnenje, sprejeto po demokratični, odkriti in argumentirani razpravi. V Dražgošah smo se bojevali tudi za tisto, kar nam je tudi danes skupnega, je končal govornik. V kulturnem programu so sodelovali pevci in godbeniki iz Železnikov, na slovesnosti pa so podelili tudi pokale in priznanja najboljšim v športnih tekmovanjih. v Več o dražgoških prireditvah poročamo na športni in zadnji strani. J. Košnjek Foto: F. Perdan le\i cestarji tokrat bolje splužili ceste Plazovi in zameti otežujejo delo Kranj, 12. januarja Če smo ?a prvi sneg rekli, da je cestarje l,i komunalce popolnoma prese J^etil, pa za tega, ki je padci v so °to in nedeljo, podobnega ni mo-?°Če trditi. Cestarji so tokrat svo-|e delo bolje opravili — tudi zato, cer je bil sneg suh in ni bilo toli- o okvar na strojih. Še največ te-imajo na hribovskih cestah, Jer jim nagajajo plazovi in sne-S> Karneti. Cesta na Pokljuko je .l'a v ponedeljek dopoldne splu ena i(. (|() smučišča Zutrnik, za so bile ceste od Bohinjske 0'strice na Soriško planino, od Kf anea do Savice, od Krnice do fdnje Hadovne,razen teh pa še ,i po 5*jtateridrugi odseki ki dolini je razmeroma dobro 'P'Užena do Zalega loga, naprej W slabše. Na cesti od Sorice proti »etrovemu brdu veter sproti izni-p J(> prizadevanja cestne 'iliiz.be, r^obno je tudi na cesti proti Je- (j ''skemu, kjer pa promet poteka i ^ normamo' Cesta do preho-kjubelj je z naše strani spluže- na in prevozna, n«i avstrijski pa imajo precej težav zaradi plazov. Slabše je tokrat svoje delo opravila komunala; vsaj s Planine v Kranju je bilo na njihov račun precej kritike. Visok sneg je povzročil tudi nekaj nevšečnosti v prometu. Prometnik na kranjski avtobusni postaji Peter Sluga nam je včeraj dopoldne povedal, da avtobusi zamujajo povprečno za četrt ure, da pa so nekateri obtičali na cesti, ker se jim je preveč zgostilo gorivo. Poklicali smo tudi v osnovno šolo v Gorenjo vas. Ravnatelj Va-lentin Kokalj je dejal, da je polovica klopi /aiadi novozapadlega snega prazna. V šolo ni bilo otrok iz Stare Oselice, Sovodnja, Lučin, Javorja ter Iz vasi izpod Blegoša. V ' r.novni šoli dr. .Janeza Mene m gerjl V Bohinjski Bistrici se je pouk začel normalno, deset minut cez sedmo; do tedaj pa so pri sli v solo že tudi otroci s Koprivni-ka in z Gorjuš. V tovarni Termo pol na Sovodnju so povedali, da I« IhIo pri prihodu na delo le nekaj zamud, da pa je zamedlo — direktorja. C. Zaplotnik Vsi, ne le nekateri »Večkrat me sprašujejo, katera slovenska pletilska tovarna je najboljša, je to Almira ali Rašica,« je dejal letošnji Kraigherjev nagrajenec Bogomir Rozman, direktor radovljiške Almire. »V veselje nam je, vsej domovini je lahko v veselje, da smo vsi dobri. V naši branži imamo tovariške, lahko rečem prijateljske odnose, pomagamo si, se posvetujemo, tekmujemo, vendar ne z zavistjo in zaradi tekmovanja samega. Za slovenske pletilce je največja pohvala, da smo vsi približno enako dobri, napredni.« V mislih je imel seveda enakost v različnosti, saj je potegnil šaljivo primerjavo z gostilnami; eno odlikujejo odlični vampi, drugo golaž, tretjo dobra natakarica, vse pa so dobre, vsaka po svoje, seveda. Ali torej ravnamo narobe, ko iščemo le tovarne, ki štrle iz slabega povprečja? Prav je, da pohvalimo najboljše, ki utirajo pot drugim. Toda ne smemo si zakrivati oči pred resnico, da naše gostinstvo še ni dobro, če je dobrih le nekaj gostiln, da naše gospodarstvo še ni dobro, če imamo le nekaj dobrih tovarn. Naši pletilci so odličen primer, kako pomembna je enakost v različnosti, pa tudi odličen primer, kako to lahko vsakdo doseže sam, brez zunanje pomoči, celo ob zunanjem nerazumevanju. Mukotrpna je bila njihova razvojna pot, saj so bili kot zastarela industrija praktično odpisani. Prav ta odpisanost pa jih je še bolj prekalila v boju, postali so resnični borci, ljudje, ki znajo zagrabiti stvari na pravem koncu, ki ne jadikujejo nenehno, kako krivični so pri nas za dobre gospodarje zakoni in predpisi. Kajti krivični so, ker je premalo bobrih gospodarjev; boljši ne bodo, dokler jih ne bo več. Iz težav nas lahko potegnejo le dobri, slabi nas ne morejo. »Iz težav nas ne bo pripeljala le pamet, ki pa je revna, če nima človečnosti in srca,« pravi Rozman iz Almire. m y0ičjak Nakup novega avtomobila po načinu STARO za NOVO inf.: /064 / 74~86oH W!$3M poslovalnica v Lescah j od 7. do iS. ure^ 1 h Ocenjevanje starih vozil :15.1.,12.2..12.3.,26.3.9.4.,23.4.od 15 '7 Ob elektropeči kasnijo Jesenice, 12. januarja — Medtem ko so gradbeniki končali, deloma kasnijo dobavitelji opreme in monterji. Poskusno obratovanje po novem terminskem planu Rudisa predvidevajo za konec marca. Po terminskem planu gradnje največje slovenske naložbe, jeklarne na Jesenicah, bi morala začeti poskusno obratovati v začetku februarja letos. Hladno testiranje elektro peči s pomožnimi napravami bi moralo uspeti že januarja, vendar so nastale težave, saj Rudis predvideva končno montažo konti liva za konec marca in šele tedaj tudi začetek hladnega testiranja. V jeseniški Železarni strokovna skupina bedi nad gradnjo nove jeklarne, saj sleherna zamuda gradnjo precej draži. Problemov pri tako velikem objektu je veliko, številni pa izhajajo iz samega začetka, saj je dokumentacija za jeklarno kasnila, bila je tudi pomanjkljiva, kasneje pa so zamujali dobavitelji opreme, izvajalci pa z gradbenimi in montažnimi deli. Uvozili so že vso tujo opremo, pri domači opremi, dobavi in tudi montaži pa je nekaj zamud. V Železarni ocenjujejo kot posebno kritično dobavo opreme za konti liv, saj Ftudis-STT, še posebej Min Niš, kasnijo. Vzroki so neresni in nestrokovni pristopi k delu ter neurejeni medsebojni komercialni odnosi. Jeseniški železarji so zaradi dolgih dobavnih rokov opreme posredovali prek izvršnoga hvvUi Siov*wuj«,- a niso uspeli, saj so bile začetne zamude prevelike. Tako najbrž razen elektropeči ostale tehnološke naprave ne bodo pravočasno pripravljene za poskusno obratovanje. Železarna je za jeklarno pridobila dodatna finančna premostitvena sredstva, saj se je naložba podražila. Izredno počasi so, med drugim, dotekala sredstva konzorcija bank, saj so v Železarni kredit, ki je bil odobren že pred dvema letoma, lahko koristili šele letos novembra. D. Sedej GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 13. JANUARJA 191 PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Podeljena občinska priznanja Nujno je obdržati enotnost Ljubljana, 9. januarja — Predsednik predsedstva Slovenije France Popit in predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj sta se v Ljubljani pogovarjala s predstavniki zamejskih Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske: Sprejema pri predsednikih Popitu in Šinigoj u so se udeležile delegacije Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Narodnega sveta koroških Slovencev, Slovenske kulturnogospodarske zveze iz Trsta in prvič tudi delegacija pprabskih Slovencev. Popit in Šinigoj sta zastopnike zamejskih Slovencev seznanila s trenutnim položajem v Sloveniji in v Jugoslaviji in z našimi rjačrti v letošnjem letu. Poudarila sta, da urejevanje razmer doma koristi tudi našim narodnostnim skupnostim in da je skrb za manjšine stalna skrb Slovenije in Jugoslavije. Tako je bilo v preteklosti in tako bo tudi v prihodnje, sta dejala. Predsednika osrednjih organizacij Slovencev na Koroškem,dr. Grilc in VVieserjsta povedala, da Slovenci na Koroškem ostajajo enotni in da možnost, da bi Slovenci pod določenimi pogoji in ob zagotovilih vlade sodelovali v manjšinskih sosvetih, ne pomeni krhanja te enotnosti. Njo je treba obdržati in se zavedati, da je bila sedanja avstrijska manjšinska zakonodaja vsiljena in sprejeta brez volje manjšine, sedaj jo skušajo še spreminjati na škodo Slovencev. To se zadnje čase še posebej kaže skozi najrazličnejše pritiske na dvojezično šolstvo. Predvsem je treba Slovence in njihove organizacije vključevati v vse oblike sodelovanja med Slovenijo in Koroško ter Jugoslavijo in Avstrijo. Voditelj Slovencev v Italiji Boris Race pa je še posebej opozoril na naraščajoč pritisk neofašističnih sil, ki pridno pomagajo tistim, katerim zakon o globalni zaščiti Slovencev, ki še ni sprejet, ni po godu. Gonja se je še posebej stopnjevala ob zadnjih dogodkih z ribiči v naših ozemeljskih vodah. Vendar je upati, da bo ta problem kmalu trajno rešen. j Košnjek Pokojnine železarjev so nizke Vse nadure so vrgli v en koš Jesenice, 12. januarja — Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja železarjem ne prizna nadur, ker so vse nadure vrgli v en koš, skupnost pa upošteva le tiste, ki so opredeljene kot posebni delovni pogoj. Pokojnine železarjev so pod republiškim povprečjem, ženske pa imajo zajamčene pokojnine. Železarske pokojnine so nizke, a ne le pokojnine delavcev, ki so odšli v pokoj pred leti, ampak tudi železarjev, ki trenutno odhajajo v pokoj. Delavci ne morejo razumeti, zakaj se jim v izračun pokojninske osnove ne štejejo tudi nadure, ki jih je bilo in jih je v Železarni zaradi pomanjkanja delavcev in več dela zares veliko. Železarskim upokojencem so pokojnine realno padle precej pod slovensko povprečje (večina upokojenih žensk iz železarne dobiva zajamčeno pokojnino!), zato sumijo, da je v sistemu delitve nekaj zelo zelo narobe. Še posebej, če vemo, da dobivajo upokojenci v sestrski železarni na Ravnah dostojno pokojnino, za povrh vsega pa bodo vsi ravenski upokojenci še deset let po upokojitvi dobili iz tovarne na leto približno en povprečni osebni dohodek iz minulega dela! Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja »prizna« nadurno delo le v primeru, če gre za poseben delovni pogoj, ki ga mora opredeliti tudi samoupravni akt delovne organizacije. Poseben delovni pogoj so nadure, denimo v primerih elementarnih nesreč, po zakonu o delovnih razmerjih. Železarna vse do leta 1984 tega ni imela v aktih, po tem letu pa želi, da bi se kar vse nadure, ki jih prikazuje, štele kot posebni delovni pogoj. Na skupnosti teh nadur ne priznajo, obenem pa svetujejo, naj Železarna vendarle ravna po zgledu drugih: povsod imajo dvojne nadure. Železarna pa je dala vse v en sam koš, tako da se železarjem nadure še ne štejejo v pokojnino. Verjetno se v Železarni ne znajo dogovoriti, kaj bi bile posebne in kaj »navadne« nadure. Če zelo poenostavimo: delavec, ki popoldne ostane na delovnem mestu zato, ker se je pokvaril stroj, naj bi imel »posebne« nadure, medtem ko delovodju, ki bi ob štirih prišel pogledat, če se in kako se dela, posebnih nadur kajpada ne bi smeli šteti. Prav zanimivo je, da Železarna za vse nadure plačuje prispevke za interesne skupnosti, torej tudi za pokojninsko zavarovanje. A pokojninska skupnost pravi, da sploh ni nujno, da se plačujejo prispevki za nadure, le posebnemu delovnemu pogoju morajo zadostiti. Kljub vsemu je umestno vprašanje, zakaj ne bi Železarna zahtevala povrnitve prispevkov, če so že zakoni in predpisi taki, da se jim nadure ne priznavajo in ne štejejo v pokojninsko osnovo? Železarna problema, ki je vedno bolj hud, ne bo rešila z enkratno akcijo. Odločiti bi se moralo tak sistem delitve, da ne bodo upokojenci, ki so pustili polovico življenja v Železarni, odhajali v pokoj s tako sramotno nizkimi pokojninami. . D. Sedej Pozabljeni predmeti Jesenice, 12. januarja — V jeseniški občini najdejo vsako leto precej pozabljenih predmetov in denarja. Izkupiček od prodanih najdenih predmetov je dohodek občinskega proračuna, vrednostne papirje, plemenite kovine in devize pa dobi banka. Lani so na mednarodnih vlakih, na cestnih in železniških mejnih prehodih našli veliko ročnih ur, denarnic brez dokumentov, fotoaparatov, oblačil, obutve, raznih torb, koles in delov koles, orodja in drugih predmetov. Na licitaciji so zanje dobili 277 tisoč dinarjev, za zaplenjeno srebro 323 tisoč dinarjev, pozabljenega denarja pa je bilo za 153 tisoč dinarjev. D. S. [GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor) I > >t . ,>_1. „ «v Velika plaketa Marmorju, mala petim posameznikom Škofja Loka, 9. januarja — V spomin na slavni boj Cankarjevega bataljona v Dražgošah pred 45 leti so ljudje škofjeloške občine danes spet praznovali. V dvorani Loškega odra so se zbrali na osrednji slovesnosti ob prazniku. S svojo čestitko, v kateri je spregovoril o gospodarskih in drugih dosežkih v loški občini v minulem letu, pa tudi o neuresničenih ciljih, je predsednik skupščine Jože Albreht sklenil z besedami: »Pred nami je težko leto, v katerem se obetajo številne spremembe v življenju in delu. Spremeniti bomo morali naš način mišljenja in obnašanja, marsikaj bomo morali spremeniti tudi sami pri sebi, ker za vse le niso krivi tisti, ki sprejemajo predpise in zakone. Prepričan sem, da smo sposobni in pripravljeni sprejeti tudi nove obveznosti, če bo le dana večja beseda gospodarstvu, delavcem, če bo čim manj vtikanja od zgoraj, čim manj administrira-nja.« Na slovesnosti so podelili priznanja občine Škofja Loka za leto 1986. Veliko plaketo je prejel kolektiv delovne organizacije Marmor s Hotavelj za uspehe pri razvoju tovarne in za uspešno vključitev v mednarodno delitev dela. Malo plaketo občine Škofja Loka je prejelo pet ljudi: Pavle Hafner iz Škofje Loke za uspešno delo v turističnem društvu Škofja Loka, krajevni samo- Podeljene nagrade in plaketa upravi in na področju urbanistične urejanja Škofje Loke, Janez Kos Škofje Loke za uspešno vodenje Ce: tra slepih in slabovidnih dr. Anto: Kržišnika in za dolgoletno družbeni politično delo,Jurij Kumer iz Škofj Loke za uspešno delo pri razvoju in vi denju kmetijske pospeševalne službe občini in za uveljavljanje strokovnih! rešitev v praksi ter za sodelovanje v on ganih občinske skupščine, Peter Polaj' nar iz Železnikov za dolgoletno vodH nje in razvoj delovne organizacije NikOj Železniki in za družbenopolitično aktivnost ter Niko Sedej iz Železniko*! za dolgoletno uspešno družbenopolitifrj no delo v občini in krajevni skupnostij Železniki. Nagrado občine Škofja Loka so do li: Rafael Rihtaršič iz Škofje Loke dolgoletno aktivnost v samoupravn: organih in družbenopolitičnih orga zaci j ah Jelovice, Bojan Stanonik iz ljan za zasluge pri razvoju kraje skupnosti Poljane, zlasti na komunal] nem področju, Marija Sely Šubic-Dej brea iz Škofje Loke za dolgoletni vzgojno-izobraževalno delo in uspešnftj vključevanje šole v življenje Poljan, j Pisno priznanje občine Skofja Lok* so prejeli: Pavle Benedičič iz Martini vrha za požrtovalno delo v vaškem od' boru Martinj vrh, zlasti pri gradnji Vff munalnih objektov in naprav, Alojz Ki" sovec iz Škofje Loke za prispevek t preskrbi potrošnikov z mesom in me? nimi izdelki KŽK Kranj, tozd Mesoi*] delki Škofja Loka in Angelca Sovini Brode, za dolgoletno uspešno delo v of* ganizaciji Rdečega križa v občini. H. Jelovčan i Učitelj med inovatorji leta Škofja Loka, 9. januarja — V Škof ji Loki so za leto 1986 danes podelili dve prvi nagradi inovator leta, drugo in dve tretji nagradi ter plaketo za vzorno organizirano inventivno dejavnost. Miha Mohor Prvo nagrado so prejeli Miha Mohor iz osnovne šole Cvetka Golarja ter Andrej Peternel in Marjan Potočnik iz Inštituta Zoran Rant. Miha Mohor je dolga leta znan kot uspe- šen vnašalec novosti v vzgojnoizobra-ževalni proces v osnovnih šolah. Je eden redkih snovalcev didaktičnih pripomočkov v Sloveniji. Za pouk materinščine je zasnoval gradivo, imenovano igralne karte, in didaktično igro Vi-soška kronika. Pod njegovim mentorstvom dosega izredne uspehe literarni krožek, ki je za svoje novosti prejel že več republiških in zveznih priznanj. Andrej Peternel in Marjan Potočnik sta v preteklem letu z vrsto tehničnih izboljšav, originalnih priprav in novih tehnoloških postopkov sodelovala pri izdelavi elementov in montaži miniaturnih hladilnikov. Njuni rezultati dela pomenijo osvojitev tehnologije izdelave proizvoda ter s tem nadomeščanje uvoza in velik devizni prihranek. Drugo nagrado je prejel Ivan Žagar iz Rudnika urana Žirovski vrh. Po lastni zamisli je izdelal sistem vpihova-nja zraka v vrtine tako, da vrtalni stroj ni več odvisen od jamskih inštalacij stisnjenega zraka, mogoče pa je tudi vrtanje v večjih globinah kot doslej. Izdelal je tudi sistem strojnega vgrajevanja sider. S svojimi tehničnimi izboljšavami je rudniku prihranil 47 milijonov dinarjev. Tretjo nagrado inovator leta so si prislužili Janko Gartnar in Urban Dolenc iz Iskre Železniki ter Vinko Jereb in Viljem Kogovšek iz Alpine Žiri. Iskraša sta bila nagrajena za tehnično izboljšavo pri vlečenju okrovov in pokrovov za sesalno enoto. Z razmeroma majhnim posegom v stroj sta opravila dosedanjo nevarnost za poškodbo delavčeve roke in znatno skraj- šale čas delovne operacije. Ker gre v« like količine izdelkov, je velika tua razpozna ljudi dobre volje, a Poskuša deliti vpliv med ti-re|.^- ki nekaj znajo in imajo vo-^ J°> da nekaj narede.« *^akšna je v bistvu vloga di-*ktorja?« la'i *Seveda, poznati mora stro-ln jo imeti rad, ljudem motko Jih Kiko Pj ^ati svobodne roke, da lah-0 nekaj ustvarijo. Ljudem pokazati prihodnost in - zanjo navdušiti.« ^i! »Pomembno je zaupanje.« se- :e\ "Absolutnega zaupanja sKj^a ru, nikoli #a ne bo in prav iiL ^ko. Uspeli smo ustvariti k^^Panje, če ljudje nekaj reče-jfl lri morda, to ni čisto prav, iy'o tudi njihova obvelja. Za-Pa nimamo težav, ko je tre-"z's , delati popoldne, ponoči, ob ^. °tah. Ljudje se sami odlo- 1 4°' t0 pa -'(> velika stvar- Vsi ■^Ver pri tem ne sodelujejo, Ininu Pa« ^tji°Varn° Stt Pr"bližali lju- »P * y\ nas je veliko živega de-vs' ^e'avka mora biti prisotna t^jpo minuto, sicer izdelek ni (Lkot bi moral biti. Naši iz-ji^ s,) njihova duša, kupci k ck)bro sprejemajo, torej na-.^kleta dobro delajo. Ustva-Pri 800 ljudeh kulturo izde- ji-fit, ^Pa ni majhna stvar.« iffl dovoli le odlična obli ko- obj l"'0 pomembna je. Naša SrJ^valka je vrhunska (Vetji paberščik-Ilgo, op. p.), tu-jtj^kovnica je, osebnost, ki ^navdušiti ljudi, da polno Kh^° *n z'°^ij<) znan|e t^B. Vrst v njeno idejo. Brez EP strokovnjak ne more biti \^r: '>ri nas imamo dosti pa U"di, vendar njihovo ^ £ j<> vselej ne pride do izradi \.r nimajo srca. Imamo tu-^ ^di, ki imajo veliko srce, rj^'rriajo pameti in volje za ,W • Oboje je potrebno, prava ^ v'Jenost obojega.« juj^^® j*-' Pr' vaših izdelkih '^B'0 ''°'J pomembno, saj ^Osebno noto.« Ik..^s kip "', dramaturg in tudi naši učitelji so radi cunjice. To mi je %H }' brez tega ni zadovoljiti^!*' delu. Delavec mora ?\ Sv,»je delo rad, sicer ga kx Parno delo ob normi ubi i'1 ty l «>b'|>Stillrul govorite o kultu-**cenju in s lt-in poudar-\rJJ°rnen naših tekstilnih 11'1 ljudje niso prav nič >nl«'< eni kot v srednji fc^jf1' Celo bolf okusno. Če je ^»^L. Prijetno oblečen, je samozavesten ir» to L je pomembna stvar. Tekstilna industrija je sestavni del narodnega gospodarstva, nobeno si ne sme privoščiti, da bi jo izločilo, saj je oblačenje sestavni del kulture. Kar poglejte, kako smo Slovenci posnemali tirolske in druge noše, dokler nismo imeli svoje tekstilne industrije.« »Našim tekstilnim izdelkov torej ni treba zardevati pred svetom?« »Ne smemo seveda gledati oblačenja zgornjih desettiso-čev, temveč srednjo populacijo. Ko hodimo po sejmih, kamor pridejo vrhunski strokovnjaki z vsega sveta, nas ni prav nič sram, saj nismo slabši. Včasih me sprešujejo, če dosegamo Evropo. Jo, le ob veliko težjih pogojih.« »Pot do tega ni bila lahka?« »Almira se je prebijala iz kroga povojne revščine. Prejšnje generacije so vložile vpHto napore in žrtve. Ni še bilo mehaniziranih strojnih naprav, delo je bilo težje kot v rudnikih, saj je bilo intenzivno vseh osem ur. Vendar so znali posodobiti tovarno, kar so seveda občutili pri osebnih dohodkih. Zanje je bila značilna skromnost, zavzetost in vztrajnost, tudi človečnost.« »Govorite o navezanosti na tovarno, ki je za tekstilce že od nekdaj značilna. Morda pri vas ni v tolikšni meri, zelo pa je splahnela v velikih kranjskih tekstilnih tovarnah. Donedavna so bile »odpisane«, plače so bile zato slabe, delavke so odhajale, prišla so mlada dekleta z juga...« »Kar smo sejali, zdaj žanje-mo; kdo je bil sejalec, ne vem. Tega ne bi rad komentiral. Tekstilci smo bili od nekdaj vzgojeni za delo, nismo imeli ljudi, ki bi posegli v družbeno dogajanje, zato naš glas ni nič pomenil.« »Stvari se zdaj spreminjajo. Konec koncev sta med petimi Kraigherjevimi nagrajenci kar dva tekstilca.« »Spoznanje, da je tekstilna industrija sestavni del narodnega gospodarstva, nam pomaga, da se hitreje posodabljamo. Seveda pa je tudi pri tem potrebna pamet. Kdor je preveč zazijal, ima zdaj težave s podkapitaliziranostjo, kdor je zajel s pravo mero, lahko zdaj pod vplivom tehnike spreminja tudi stvari znotraj tovarne. Posodabljanje mora bi ti namreč postopno, ni treba, da je vsaka stvar zadnji krik tehnike — tudi juho se naprej jemo z žlico, bržkone je nikoli ne bomo z avtomatom. Postopnosti ne narekujejo le finance, potrebna je tudi zaradi strokovnega in človeškega prila gajanja novostim nasploh.« »V Almiri ste veliko storili pri uporabi domače volne«. »Pobudo je dala gospodarska zbornica, mi smo vložili, veliko truda, vendar so preroki in farizeji stvari zapletli. Stvar so zastavili »znanstveno«, delali so elaborate in se prerekali, kaj bi radi od teh jarcev: volno, po deset mladičev ali meso. Namesto da bi spodbudili rejce! Mi se v živinorejo seveda ne moremo spuščati. Imeli pa smo željo in nitih srno dolžnost do uporabe domače volne. Z njo smo v najbolj kritičnih časih reševali tudi oskrbo s surovinami, nismo pa bili zadovoljni z njeno kakovostjo in tudi zdaj nismo. Uporabo domače volne pa smo zadržali s centrom Grimšče, z oživljanjem ročnega pletenja, ki je v dobi najlona in perlona zamrlo. Napotke smo dali 700 ljudem. 200 jih je ostalo, in ti na leto narede okoli osem tisoč pletenin. Namen našega centra ni iskanje zaslužka, temveč spodbuda in turistična zanimivost. Ljudje radi kupujejo ročna dela. »Pred leti ste govorili o povezavi z zapuškim Suknom, kjer bi lahko predli domačo volno.« »Sest, sedem let smo se dogovarjali o sodelovanju, vendar oni drugače gledajo na te . stvari. Prisiljeni smo bili narediti svojo predilnico. Kmalu bo nared, okoli 1. maja, le še nekaj stvari manjka. Naši fantje so se zelo potrudili.« »Almira je znana tudi kot velik izvoznik. Koliko izvažate?« »Približno 46 odstotkov zmogljivosti, od tega polovico na konvertibilo, polovico na kli-ring. Izvoz na Zahod so predvsem storitve, torej čisti devizni učinek. V tej dobi 'zajedanja substance' nam pridejo kar prav, dosegamo pa dobre cene. Bolj se nam splača delati za priznane tovarne kot za velike prodajne sisteme oziroma verige blagovnih hiš.« »So storitve res drugorazredni izvoz, kakor pravijo nekateri?« »To pravijo tisti, ki stvari ne poznajo. Mislim, da so storitve enakovredne, posebno v razmerah podkapitaliziranosti. Imamo vstop v hiše, s katerimi delamo, vidimo, kako opravljajo svoje poslovne funkcije. Prav s tem sodelovanjem smo se veliko naučili, bolje rečeno, preverili, da so naša stališča pravilna. Naši izdelki pa seveda niso takšni, da bi jih delalo le nekaj tovarn na svetu; na desettisoče jih je, pomembnejše je plačilo kot izvoz pod svojim imenom.« »Prodajate tudi pod svojim imenom, predvsem v ZDA. Vaše pletenine gredo za med.« »Res gredo, toda s surovinami imamo težave. Tekstil se prodaja za pol leta vnaprej, mi pa nikoli ne vemo, ali bomo surovine dobili ali ne. S surovinami imajo težave tudi drugod po svetu, vsepovsod je nenehen boj za obstoj.« »Vam delo za priznano tujo tovarno ne kvari ugleda na tujem?« »Kje neki, saj so to priznane tovarne, kjer dosegamo dobre cene. V Evropi v zadnjih letih opažamo nov pristop, ki je posledica pritiska bančnega in drugega kapitala prek verig blagovnih hiš na tovarne. V Italiji je leta 1978 propadlo 40 odstotkov pletilskih tovarn, nakar je s konceptom lastne maloprodaje prodrla firma Be-neton, ki jih je v štirih letih postavila nazaj. Beneton ima danes 4 tisoč maloprodajnih mest, na vsaka dva delavca in pol pride lastno maloprodajno mesto. V maloprodajni mreži ima deset tisoč zaposlenih oziroma sodelujočih. Evropska industrija to posnema, v zadnjih letih se je delež verig blagovnih hiš zmanjšal s 13 na 7 odstotkov, njihov delež torej niti ni bil tako velik, kakor bi mislili. Mi imamo doma deset svojih prodajala, s specializiranimi prodajalnami pa podo-. ben dogovor kot Beneton. »Pri čemer je pomembno, kako je blago predstavljeno — kol v Grimščuh, denimo. Kako vunt gre luni prodaju?« »Zelo dobro. Lam je bila šestkrat večja kot k'to prej, če- prav so Grimšče odmaknjene. Deležni smo seveda prijateljske podpore blejskih gostincev, ki goste usmerjajo tja.« »Prodajalna je tudi dalj časa odprta.« »Odprto smo imeli do devetih zvečer, vendar ljudi ni bilo, blejski gostje so tedaj pač večerjali. Ni se obneslo, da bi čakali le enega ali dva. Tudi po svetu ni tako, vsem je jasno, kdaj so prodajalne odprte; v glavnem imajo deljen delovni čas. Lahko si nevemkakšen morebitni kupec, pa ne moreš noter, ko prodajalno zapro. Pomembne so druge stvari, Onassis je nekoč dejal, da velikih dejanj ni, samo sto tisoč drobnih je, skupaj zloženih. Pri nas ni problem to, kdaj so prodajalne odprte, problematičen je odnos prodajalk, urejenost izložb itd. Torej človeška komponenta, ki ji pravimo odgovornost. Zadnjič sem nekje prebral, da niti ne gre za odgovornost, temveč za poštenost do lastnega dela, do okolja, do družbe, do samoupravljanja. Postali smo nekakšna mani-pulacijska lažna druščina, ki si dovoljuje in poskuša vse, kako bi kdo koga okoli prinesel. To je naš osnovni problem, ki je tudi človeško moralni. Bistvo samoupravnih odnosov je vendar pošten odnos do dela, do sodelavcev, do vsega. Ko bomo to dosegli, nam bo dobro, le to nam manjka.« »Kako uspešna je Almira v primerjavi s sorodnimi tovarnami?« »V pletilski industriji smo v jugoslovanskem vrhu, v Sloveniji je vsa pletilska industrija dobra in napredna, le enkrat ima boljše čase Rašica, drugič mi. Nekoč me je nekdo vprašal, kdo je najboljši. Odvrnil sem mu, da smo vsi, da je naši domovini v veselje, kadar smo vsi dobri, ne le nekateri, drugi pa so slabi. V naši branži imamo tovariške, lahko rečem prijateljske odnose, podpiramo se, posvetujemo, ni ljubosumnosti. Seveda tekmujemo, vendar ne zaradi tekmovanja samega in brez zavisti. To je tako kot z gostilnami: ena je znana po dobrih vampih, ima druga ima najboljši golaž, tista, ki ima slabo kuharico, ima pa natakarico toliko boljšo. Tako je tudi s slovenskimi ple-tilci: vsaka hiša ima nekaj svojega, nobena pa ni slaba.« »Koliko zaslužijo vaše delavke?« »Lani smo imeli povprečje slovenske industrije, znašalo je 10.700 dinarjev, kar ni slabo. Jugoslovansko povprečje je v pletilski industriji 40 odstotkov nižje od povprečja industrije.« »Bohinjec ste. Povejte nam ob koncu, kakšni ste Bohinjci!« »Bohinjci smo svoje sorte ljudje. Kdor nas ne pozna, nas ima za nerodne, neotesane. Mislim, da so to prisrčni ljudje, včasih tudi nezaupljivi, imajo tudi svoje muhe. Beremo, da so Zoisa kot najbogatejšega Kranjca spravili na kant. Včasih nam je tudi kaj oproščeno. Saj je vendar Bohi njec, pravijo. Toda, kar ponosen sem, da sem Bohinjec, da imam bohinjske manire.« »Kakšne so?« Občutek za to, kaj je prav in kaj ni, tudi vztrajanje pri tistem, kar misliš, da je prav, ne glede na to, če drugi v tistem trenutku verjamejo ali ne.« M. Volčjak Komisija — potuha slabemu delu, izraz nemoči ali kaj? Podvigi so le dobro delo Radovljica, januarja — Primer je iz radovljiške občine. Ko je pred tremi, štirimi leti nastal zastoj pri stanovanjski in komunalni gradnji, je izvršni svet imenoval koordinacijsko skupino, v kateri so bili najodgovornejši strokovni delavci in funkcionarji izvršnega sveta, stanovanjske in komunalne skupnosti, Alpdoma, Komunalnega gospodarstva Radovljica in drugi. Skupina je pred nedavnim uspešno končala delo in povsem zasluženo tudi prejela medaljo občine Radovljica, saj je veliko pripomogla, da so bili vsi lanski in predlanski načrti v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu uresničeni v roku in v mejah predračunskih vrednosti naložb. Ob radovljiškem primeru, ki ni edini te vrste pri nas, se zastavlja vprašanje, ali ne bi morali komunalna in stanovanjska skupnost, komunalno gospodarstvo, strokovne službe, upravni organi občine in drugi, ki se vključujejo v stanovanjsko ali komunalno gradnjo, sodelovati z roko v roki, hitro obračati denar, izpolnjevati naloge, se držati rokov tudi brez kakršnegakoli »priganjača«, brez (povedano lepše) koordinacijske skupine. Mar niso takšne skupine, odbori, komisije (s posebnimi nalogami) izraz nemoči in neučinkovitosti na papirju lepo zasnovanega in natančno opredeljenega »mehanizma«, ki pa v praksi iz različnih, predvsem subjektivnih razlogov poklekne že pred malo obsežnejšo ali zahtevnejšo nalogo? Ali ne ustanavljamo takšnih odborov vedno v primerih, ko se med slabo organiziranimi službami in organizacijami ne more uveljaviti samoupravno (in poslovno) dogovarjanje, ko gre za zaplotniško razmišljanje in ravnanje, ko mnogi vidijo le drevo, ne pa tudi gozda? Večini se zdi samoumevno, da morajo komunalci in »stanovalci« (kot tudi komunalci in cestarji) sodelovati z roko v roki in da za vzpostavitev takšnega sodelovanja in za opravljanje drugih nalog ni treba ustanavljati posebne komisije. Večini je tudi dobro znano, kakšne so naloge sklada stavbnih zemljišč, kakšne naloge ima komunalno gospodarstvo, kakšne strokovne službe... Pa vendarle: ko je skupina nehala delati, se je skladnost med vsemi, ki se vključujejo v stanovanjsko gradnjo (kot smo slišali na seji občinskega komiteja ZKS Radovljica) ponovno zmanjšala. Spoznanje, da vse te organizacije, skupnosti in službe ne morejo samodejno delovati brez »priganjača«, je v občini tudi privedlo do razmišljanja o drugačni organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje — o takšni organiziranosti, pri kateri bodo podvigi, kakršni so uspeli skupini, nekaj navadnega, vsakdanjega. Žal takšni podvigi niso nič drugega kot dobro, strokovno, učinkovito in zagnano delo — to, kar bi moralo biti pravilo, a ne izjema. C. Zaplotnik IZ GOSPODARSKEGA SVETA Rekordna proizvodnja letal Za izdelovalce letal v svetu je bilo lansko leto rekordno: prodali so 799 letal v vrednosti 35,5 milijarde dolarjev. Leto prej so jih, denimo, prodali le za 23 milijard dolarjev, kriza pa je zanje trajala vse od leta 1979, ko so prodali 751 letal. Najslabše je bilo v tem času leta 1983, ko so prodali le 232 letal v vrednosti 7,34 milijarde dolarjev. Razlogov za lanski rekord je več. Najprej ta, da so morali letalski prevozniki zamenjati veliko starih letal z novimi. Drugi pomemben razlog pa je brez dvoma povrnjeno zaupanje v letalsko industrijo. Strokovnjaki namreč napovedujejo, da v tej industrijski veji najmanj pet let ne bo recesije, letalski promet v svetu pa naj bi se povečeval po 5 do 7 odstotkov na leto. V EGS o turizmu Evropska gospodarska skupnost bo letos prvič razpravljala tudi o turizmu. Pred kratkim je bila imenovana posebna komisija, ki ji predseduje Italijan, njena naloga pa je, da pripravi gradivo za odločitve, s katerimi bodo urejali turistični promet znotraj skupnosti. Menda je že pripravljen in lahko kmalu pričakujemo razpravo. Z zanimanjem jo čakajo tudi naši turistični delavci, saj so z vstopom Španije in Portugalske v Evropsko gospodarsko skupnost tam vsi naši največji turistični konkurenti. IZ PE10VHIH KOLEKTIVOV Nova Elanova jadrnica E — 43 Po desetih mesecih trdega dela v Elanovi prototipni delavnici je nared nova jadrnica E —43. Avtorja sta spet brata Jakopin, svoje so dodali še pri oblikovanju pohištva. Jadrnica Elan 43 je največji in najdražji projekt, ki so ga doslej uresničili v begunjskem Elanu. Dolga je 12,99 metra, široka 3,99 metra, težka 7,6 tone, motor ima 43 konjskih moči. Nepozna-valcem to seveda ne pove dosti, zato velja reči, da je v novi jadrnici enkrat več vloženega dela, enkrat več predelane plastike, enkrat več predelanega lesa in enkrat več opreme kot v dosedaj največji Elanovi jadrnici E —31. Torej je to resnično velik dosežek, nova jadrnica pa je prava lepotica. Seveda pa jih zdaj v Elanu čaka najtežje delo: izdelavo novih jadrnic bodo morali uvesti v redno proizvodnjo. Osvojen je šele prototip, čaka pa jih še čim bolj kakovostno izdelovanje jadrnice E —43. To pa bo zahtevalo zavzetost vseh, ki bodo pri tem sodelovali. M 0 V 0 S T Elektronska kontrola gum Francoska firma Michelin je razvila edinstven sistem za kontrolo pnevmatike na vozilih. Elektronski sistem je dobil ime MTM (Michelin Tire Monitor). Omogoča kontrolo vseh gum na vozilu, uporabili pa so najsodobnejše elektronske module. Kontrolo napravijo, ko vozilo stoji, kot tudi tedaj, ko vozi, to pa velja celo za rezervno gumo. Šofer je obveščen, takoj ko notranja temperatura gum izgubi normalno raven. Zanimivo je, da so poskusi pokazali, da kar 80 odstotkov gum ni napolnjenih tako, kot >e potrebno, s prostim očesom pa tega dostikrat ni moč opaziti. @SSSISS3MSICaAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 13. JANUARJA J 9| KRATKI PO GORENJSKEM Priznanje ob prazniku — V počastitev krajevnega praznika je bila v četrtek, 8. januarja, v kulturnem domu v Železnikih slavnostna seja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti so podelili tudi več priznanj. Gabrijel Benedičič iz Studena, Franc Čufar iz Češnjice, Nande Koblar iz Smoleve in Tomaž Markelj iz Železnikov so dobili priznanja krajevne skupnosti, Lojze Tolar, Frančiška Grošelj in Moški pevski zbor Niko Železniki, ki ga vodi Franc Cufar, pa priznanja krajevne konference socialistične zveze. Skupnost borcev Gorenjskega odreda je podelila priznanja nekaterim družinam z območja krajevne skupnosti. Dobile so jih domačije: pri Jurju v Draboslovici, Planšakarjeva domačija na Jesenovcu in Brdarjeva, Potokarjeva, Zejcova, Motarjeva, Kovavčeva ter Markotova iz Podlonka. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Prešernove brigade in godbeniki.— A. Ž. Zelena luč za zasebne trgovine Jesenice — Že letos bodo v Kranjski gori začeli graditi nov trgovski center z 2200 kvadratnimi metri površine. Predračunska vrednost objekta je 970 milijonov dinarjev. Naložbo bo uresničila ABC Pomurka, temeljna organizacija Golica Jesenice, ki bo poskrbela tudi za obnovo nekaj drugih trgovin na Jesenicah. V centru II nameravajo adaptirati trgovino, ki meri 380 kvadratnih metrov, se končno lotiti obnove tržnice, nove samopostrežne trgovine v soseski MIŠ II z 260 kvadratnimi metri in trgovine v Smokuču. Zeleno luč bodo dali tudi zasebnim trgovinam v krajih, kjer družbeni sektor zanje ne kaže zanima- nJa D. S. ? i 40> Zlata poroka na Orehku pri Kranju — 26. decembra 1986 sta praznovala zlato poroko Jožica in Jože Hobič z Orehka pri Kranju. Mama Jožica je bila doma iz Grahovega pri Cerknici, oče pa je bil Benditov iz Malenskega vrha.Pri obeh je bilo doma malo kmetije in po deset otrok.Oba sta se zaposlila v kranjskih tovarnah, spoznala sta se 1935. leta, stanovala pa sta na Orehku. Skupaj sta zgradila hišico in se 1936. leta poročila v svoje. Skromno se je živelo včasih, a sta bila oba pridna. Vedno sta redila po kakšnega prašička, koze so imeli in Hobičev a ta je bil daleč naokoli poznan po svojem osličku. Nič hudega ni v življenju, če si navajen skromnega in če znaš prijeti za vsako delo, pravita. Vsi trije otroci so študirali. Se vedno sta zelo delavna. Če ne delaš, si bolan, pravi ata Jože. Da bi bila le še zdrava, si želita, pa da bi bilo otrokom dobro. — D. D. Kdaj pločnik na Hrušici? Zlato poročenca Ivana in Franc Kremsar iz Kokre — Aprila letos bosta praznovala 75. rojstni dan: Ivana petega, Franc pa dvanajstega aprila. Lani 22. novembra sta po 50 letih skupnega življenja drugič stopila pred matičarja in potrdila zlato poroko. Prvič sta se poročila v Kokri in slavila na Francetovi domačiji pri Kobolovih, drugič pa potem v Kranju in v Kokri. Franc je bil gozdni delavec in je že od 1970. leta upokojen, Ivana pa je bila ves čas gospodinja in mati, ki je skrbela za štiri otroke. Najtežje, pravita, je bilo takoj po poroki pa tja do konca vojne. Najlepše pa jima je zdaj. Živita sicer samo s Francetovo pokojnino, vendar, kot pravita, če imaš manj, znaš zato bolje gospodariti. Ob otrocih, ki so sicer že vsi pri kruhu, in ob petih vnukih ter enem pravnuku jima ni dolgčas. Ivana še kar gospidinji, zdaj pa hčerki pomagata tudi pri gradnji. Čeprav malo pozno se čestitkam ob njunem jubileju pridružujemo tudi v uredništvu. — A. Z. Hruška —Ob gradnji karavanškega predora so na Hrušici nastali precejšnji problemi. Pešci so namreč v stalni nevarnosti, ker v naselju ni pločnikov. Zato je krajevna skupnost dala pobudo, naj se zgradijo pločniki, tovorni promet pa preusmeri. Delavci Kovinarja zdaj že gradijo prvi del makadamskega pločnika in vodovodni priključek za trgovino, medtem ko bodo drugi del pločnika za pešce do vrtca zgradili predvidoma do marca letošnjega leta. d s PISALI STE Strinjam se z vsebino »Decembra ste obširno pisali in prikazali, kako nastaja poltednik Gorenjski glas. Lepo ste pisali tudi o težavah in tudi o tem, zakaj naročniki ne dobe pravočasno želenega in pričakovanega časopisa. To se dogaja tudi pri drugih časopisnih hišah in v tem pogledu uredništvu Gorenjskega glasa ne gre zameriti, saj se V tej časopisni hiši trudimo po vseh svojih močeh in za morebitni izpad sami največkrat niso nič krivi. Osebno se z dosedanjo Glasovo vsebino kar strinjam. Že celih dvajset let sem občasni dopisnik za ta časopis za območje Gorij in včasih pa gledam tudi na Bled. V zvezi s tem ne moti in jezi, da uredništvo krajša moje dopise in velikokrat ne izpadejo pri bralcih tako, kot v dopisu želim. Zato tudi večkrat slišim opazke, kot da sem nezmožen dopisnik ali kaj podobnega. Prenehali ste tudi objavljati daljše zapise o ljudeh, ki so bili v Caau NOV in v povojnih letih zelo aktivni v ivojih delovnih organizacijah in v družbenopolitičnih prosvetnih organizacijah. Včasih ste takšne dopise objavljali, danes ne več?! O takih ljudeh, ki jih je smrt že iztrgala iz naših delovnih okolij, ho-xe človek nekaj zapisati o njihovem lelovanju za časa živlirr: V preteklosti je izhajala v Glasu rubrika Naši kraj} in ljudje, ki jo je vodil že pokojni novinar Trilar in se je v njej lahko pisalo o naših starih običajih, planinah in planšarstvu. Tudi jaz sem precej pisal o tem, ko pa je bila ta rubrika ukinjena, sem se preusmeril v pisanje o vsem, kar se v Gorjah m bližnji okolici dogaja, v to pisanje pa me je usmeril takratni urendik tov. Albin Učakar in tudi novinar Andrej Žalar, ki še sedaj vztraja pri Glasu. Obema sem zato tudi hvaležen. V tistih časih smo imeli dopisniki vsakoletno pomenkovanje z uredništvom, danes tudi tega ni več, čeprav so bila taka srečanja in spoznanstva zelo dobrodošla in poučna, pa je pač tako, da nam denar povsod kroji delo! Moj, že pokojni oče je bil naročnik Glasa vse od njegovega nastanka, za njim sem postal naročnik jaz; to sem še danes in mislim, da je to pravi poltednik za Gorenjsko. Pravo je reklo V vsako gorenjsko hišo Gorenjski glas. Pozdravljam tudi obljubo, da boste v prihodnje objavljali podlistek in skandinavsko križanko. Mnogo sreče pri prihodnjem delu in vsem v uredništvu sreče polno, »urno delavno in zdravo leto 1987. Jože Antbrožič Krajevna skupnost Kropa Kropa je že prestara Kropa, 12. januarja — Že nekaj časa ni bilo sestanka, na katerem člani sveta krajevne skupnosti ne bi razpravljali o možnostih za obnovo starega dela Krope. Z malo ugodnejšimi posojili bi lahko pripomogli, da bi lastniki modernizirali vsaj notranjost stavb. Pomanjkanje vode ob lanski suši je precej razburilo prebivalce v dolini Lipnice. Kroparji so zdaj zadovoljni, saj vedo, da dodatnim zajetjem Kroparica ne bo postala smrdljivi kanal, v dolini pa bo tudi dovolj vode za vse. Potreb in želja v krajevni skupnosti brez dodatnega zbiranja denarja ne bodo rešili kar tako. »Čeprav nas od blizu in daleč, tudi z onkraj meje, hodijo ljudje gledat kot zgodovinski spomenik in žive fosile v njem, se mi v Kropi prav nič bolje ne počutimo,« je že pred precej leti rekel nekdo od domačinov na pogovoru o obnovi starega dela Krope in možnostih za takšne spremembe, o modernizaciji, ki bi dovolila vsaj sodobnejše življenje. Od takrat do danes se Kropa ni kaj dosti spremenila. Le še bolj se je postarala. In če pogledamo, kdo še živi v starem delu Krope, lahko ugotovimo, da je že kar preveč stara. Ta stara Kropa z novim naseljem na Stočju in z bodočim na Brezovici pa je danes zaključena celota in krajevna skupnost s tisoč prebivalci, med katerimi pa ni niti enega pravega kmeta. Veliko jih je zaposlenih v sami Kropi, kjer so kar tri delovne organizacije, Plamen, Iskra (del) in UKO. Če bi sodili po tem, koliko organizacij in društev je na tem majhnem območju krajevne skupnosti, potem kar težko verjamemo, da ne morejo najti skupnega jezika, bolje povedano — moči, da bi življenje v tem »zgodovinskem spomeniku« vsaj malce posodobili. »Že nekaj časa v Kropi ni sestanka ali seje krajevne konference socialistične zveze, na kateri člani sveta krajevne skupnosti ne bi govorili o možnostih za obnovo starega dela,« ugotavljata predsednik sveta Ignac Blaznik in predsednik komisije za kulturo pri krajevni konferenci SZDL Jožo Galič. »Morda bi že z malo ugodnejšimi posojili lahko pripomogli, da bi lastniki modernizirali vsaj notranjost stavb. Zunanjost pa bo najbrž še nekaj časa čakala na obnovo, ker se občinski denar zdaj usmerja v obnovo starega dela Radovljice.« Vodstvo krajevne skupnosti skupaj z organizacijami ob reševanju komunalnih problemov dobro so- Ignac Blaznik: »Veliko nam pomagajo delovne organizacije, pa tudi obrtniki, predvsem brata Rajgelj.« Jožo Galič: »V svoji organizaciji mladi niso aktivni, v športnem društvu pa zelo. 'Srce kulture v Kropi je Moški pevski zbor, ki je lani pod vodstvom Egija Gašperši-ča praznoval 25 — letnico. Hkrati pa je bila to 100-letnica petja v Kropi.« deluje z delovnimi organizacijami. Nič manj zgledno ni sodelovanje s sosednjimi krajevnimi skupnostmi v dolini Lipnice. Odkar so redni sestanki vodstev delovnih organizacij in krajevnih skupnosti v dolini postali pravilo, so se že lotili nekaj skupnih programov. Uspeh pa je tudi, da so se Kroparji končno znebili očitka, češ da so tisti, ki zavirajo preskrbo s prepotrebno pitno vodo v dolini. Ob lanski suši so na hitro dodatno zajezili Kroparico in ji odvzeli 20 litrov vode na sekundo. Ugotovili so, da se ji prav nič ne pozna in da se zaradi tega ni spremenila v smrdljivi kanal. Zdaj je pri odvzemu 10 litrov pitne vode dovolj. Kroparji so končno prišli do pravega podatka, Komunalno gospodarstvo Radovljica pa bo tudi lahko dokončno rešilo problem. V Plamenu so obljubili, da bodo letos uredili bajer v Kropi. Kljub pomoči delovnih organizacij pa so v programu krajevne skupnosti za to srednjeročno obdobje nekatere naloge, ki jim brez dodatnega zbiranja denarja sedanje vodstvo ne vidi rešitve. Če bo Plamen izpolnil obljubo in bo letos uredil bajer v Kropi in potem tudi trg z okolico , še vedno ostanejo v programu ureditev stopnišča proti župnišču, povečanje pokopališča, ureditev številnih hudournikov, obnavljanje javne razsvetljave in dokončna ureditev krajevnih poti, ki jih tudi ni malo. »Že pred desetimi leti se je izkazalo, da le s samoprispevkom lahko nekaj naredimo,« pravi Ignac Blaznik. »Takrat smo na ta način zgradili športno in otroško igrišče, dogradili pretvornik za televizijski program in ene najlepših poslovilnih vežic v občini. Novo vodstvo — kmalu bodo volitve — bo moralo resno razmisliti, kako se lotiti sedanjega programa. Anketa, ki smo jo pred nedavnim naredili med krajani o možnostih za novi samoprispevek, ni dala rezultatov. Morda pa bi zbudili zanimanje za dodatno zbiranje denarja, če bi v program zapisali tudi odločitev za kabelsko televizijo. Slednja postaja zadnje čase vse večja želja in o njej se že precej govori.« Zgolj kabelska televizija problemov in želja po sodobnejšem življenju v Kropi prav gotovo ne bo rešila. Hitrejša, predvsem pa programsko natančna opredeljena rešitev nekaterih večjih problemov pa bi nedvomno lahko marsikaj poživila. Danes si v Kropi in v dolini želijOi da bi čim prej prišla na vrsto posodobitev šole, da bi uredili cesto v dolini, dobili bencinsko črpalko in spet zobno ambulanto, ki so jo nekdaj že imeli. Morda potem ne bi bilo več.toliko težav s kadri v vod; stvu in organih krajevne skupnosti in organizacij kot jih je zdaj, ugotavljata Ignac Blaznik in Jožo Galič. In morda bi se celo laže sporazumeli, kako se lotiti drugih nalog-A. Žalar Natančna merila za razdelitev denarja Kranj, januarja — Letos bodo v kranjski občini namenili iz proračuna nekaj manj kot 120 milijonov dinarjev. Razdelili ga bodo na osnovi natančnih meril, ki so nekoliko spremenjena. Za uresničitev letnih programov krajevnih skupnosti bodo namenili 16,6 milijona dinarjev, za administracijo v krajevnih skupnostih 80 milijonov, za vzdrževanje prostorov 12,7 milijona, za investicijsko vzdrževanje prostorov 4 milijone, sredstev za amortizacijo pa se bo nabralo za 6 milijonov dinarjev. Številke povedo, da gre pri proračunskih sredstvih za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti največ denarja za plačilo administrativnega dela, kar je seveda razumljivo. Pa tudi to je razumljivo, da v marsikateri krajevni skupnosti administrativno delo opravljajo brezplačno in ta denar porabijo za druge stvari. Pri razdelitvi 80 milijonov dinarjev, ki so namenjeni plačilu administracije, so letos nekoliko spremenili merila. Krajevne skupnosti so razvrstili glede na število prebivalcev v sedem skupin. V prvo sodijo najmanjše: Jo.št, Kokra, Podblica, Poženik, Šenturska gora, Gorenja Sava, Struževo, Trstenik in Te-netiše, ki bodo prejele po 635 tisoč dinarjev. V drugo spadajo Grad, Veleso-vo, Zalog, Golnik, Gorice, Jezersko, Duplje, Podbrezje, Bela, Voglje, Trbo je, Žabnica in Olševek - Hotemaže, ki bodo prejele po 952.500 dinarjev. V tretjo spadajo Orehek - Drulovka, Čirče, Besnica, Brnik, Cerklje, Predoslje in Visoko, ki bodo prejele po 1,27 milijona dinarjev. V četrto spadajo Mavčiče, Preddvor, Britof, Voklo in Bitnje, ki bodo prejele po 1.587.500 dinarjev. V peti skupini je krajevna skupnost Kranj-Center, ki bo prejela 1.905.000 dinar jev. V šesti jih je spet več, in sicer Stra-žišče, Primskovo, Zlato polje, Naklo, Kokrica, Šenčur, Planina, Huje in Bratov Smuk, ki bodo prejele po 3.722.000 dinarjev. V sedmi skupini pa je Vodovodni »tolp, ki bo prejel 7.444.000 dinaj rev. število prebivalcev bodo upoštevali tudi pri razdelitvi sredstev, ki so name njena uresničitvi letnih programov krajevnih skupnostih, saj je od števila krajanov odvisna razvejenost krajevne samouprave in delegatskega sistema. Sicer pa so merila stroga tudi pri tem, kako so v krajevnih skupnostih sestavili programe dela. Za manj zahtevne- ga bodo krajevne skupnosti prejele 20 tisoč dinarjev, za povprečne po 40 soč dinarjev, za zahtevne po 60 tisoči narjev in za zelo zahtevne po 80 tU dinarjev. Če programa ne bodo sest* le, tudi denarja za njegovo uresniči* ne bo. m. V Imate konjička? Od mišk do Barbapape Marico Hrovatinovo iz Kranja smo včasih poznali predvsem po vo-zlanju. Izredno lepe makrameje je razstavljala tudi na razstavah Hor-tikulturnega društva Kranj. Na zadnji razstavi ročnih del v kranj-skem domu upokojencev pa je navdušila i mehkimi igračami. Blizu 50 jih je naredila, od njenih priljubljenih mišk, pujskov, krokodilov, muck in pajackov do vse Barbapa pine družine. Kmalu bo 50 let, odkar je sešila prvo mehko igračko za prijateljičinega sinčka. Od takrat že vsa leta razveseljuje otroke ob rojstnih dnevih in ob novem letu. Mehka igrača je nadvse prijetna in če jo sešiješ iz pravih, privlačnih barv, se bo otroku priljubila za vse otroštvo. Tudi vse letošnje igračke je razdala, tako da nam je ob našem obisku pokaza la le krpice iz Tekstilindusa, iz katerih je te dni začela urezovati nove igračke. Vse življenje je delala v Tekstilindusu in če zaprosi za vzorčne krpice, ji nikoli ne odrečejo; in za to jim je zelo hvaležna. Marica je tako navdušena nad izdelovanjem mehkih igrač, da bo z nekaj dno:1 ^ mi aktivistkami v krajevni skupnosti Center v Kranju organizirala W i j čaj za izd«»k)vanje lutk iz blag i di v domu po poskušala k dolu pri-^ vabiti so druge žene: ene bi ureztrk valo, druge Hvale... Takšno delo b*L bila odlična terapija in marsikom^ L bi pregnalo dolgočasje. Tudi kak-r šen dinar se da prislužiti na ta n»' j. ■D. Dolenc Jj __A čin TOREK, 13. JANUARJA 1987 KULTURA 5. stran (mmmmmmGiAS Neža Maurer, pesnica RADOST IN BREME PESMI Skofja Loka — »Srečna sem, da se zdaj, v pokoju, lahko ukvarjam z delom, ki me je vedno veselilo,« pravi Neža Maurer, ki se je lani, potem ko se je upokojila kot profesorica slavistike in novinarka, naselila v Škof ji Loki. Še vedno piše pesmi za otroke, zanje je dobila več slovenskih in jugoslovanskih priznanj, prevaja in piše prozo. Toda vse doslej izdane zbirke pesmi (za odrasle) zgovorno kažejo, katere vrste ustvarjanje ji je najbližje: že naslednji mesec bo izšla njena nova, že peta pesniška zbirka. sed in misli, le-te pa morajo ven, k ljudem. »Na samotno pot grem, ki ne pelje nikamor. Sreča in nesreča na poti mi bosta legali k nogam — srca se ne bosta dotaknili.« ... občutljiva, čuteča, razmišljajoča pesnica, ki ne zna ujeti in zajeziti v verz trepetanja nemira in želja v sebi, določiti zvena kriku v samoti in spoznanju drsenja v končno svobodo zunaj obstajanja..., je o Neži Maurer zapisal kot predgovor k njeni zadnji pesniški zbirki Tone Pavček. Toda svet, ki ga nosimo v sebi, ni tak, da bi ga lahko pozidali in obvarovali pred surovim realnim svetom. Slutnje, vizije katastrofe, ki pehajo svet sedanje atomske dobe na rob preživetja, Nežo Maurerjevo vznemirjajo, plašijo... »Tolste zvezde se ogledujejo v možganskih zavojih. Zdaj, zdaj me bo posrkal ognjen vrtinec. Odnesel me bo v črno nebo.« Pesnica se odziva na dogodke, na svet, ki vsak dan bruha katastrofe, na vzklike, ki jih proti nori dirki kličejo ljudje. Odzivati se, pomeni živeti polno, radostno in boleče obenem. In Neža Maurer se vedno odziva, v pesmih se odkriva, živi. O sebi pravi, da je pesnica, pa čeprav se ukvarja tudi s prevajanjem (kot slavistki ji niso tuji slovanski jeziki) in tudi s prozo. Toda svojo prozo — kljub sicer obsežnejšemu zbranemu gradivu sta izšli šele dve knjigi (Zveza mora ostati in Čukec) — uvršča vedno na konec; poezija je vendarle njena prva govorica. Na ta način, s pesmimi, se je odzvala tudi na selitev v Škof jo Loko, kjer jo-po rodu iz z vodo skopih Savinjskih hribov — navdušujejo vode obeh Sor. Skoraj tako, kot jo že vse življenje navdušujejo slovenske skale, kjer preskušaš telo in duha in odhajaš bogatejši; tako nekako, kot če doži-viš pesem, jo kališ v sebi, nosiš v sebi ves bogat in obremenjen obenem, dokler je ne vržeš v svet in ostaneš sam, razbremenjen, pripravljen na novo kal. L. M. Kako enostavno bi bilo razlagati *J*t in ljudi v njem, če bi bili vedno ^dovoljni le s sliko in zvenom, morij z besedami, ki nas oplazijo tako ^jmogrede, zapuste v nas občutja in . lse. o katerih pravzaprav niti ne Verno, da so površni, »enoaimenzio-?^ni«. Doživetje je srečati Nežo Maurer, ko bere otrokom »naš mu-°ek se na svatbo štima, pa neveste J^fiia,« ko vsa žareča od veselja sliši 11 vidi v otroških očeh in glasovih ^eha za cele koše, za tukaj in za 0lria. Ali je ta žena res prava Neža J^urer? Tista, ki ima prav taKo ve-,e\)e v očeh in na obrazu, ki^ma ra-P zareče barve na sebi in okoli se-v?' tako kot vsi ljudje, ki imajo radi rljenje zaradi radosti, ki jim ga le . Pnnaša? Po knjižnicah pesmi za °ke (Sončne statve, Kam pa teče • v?d&, Kako spi veverica, Kostanjev [ J*r&tek, Kadar Vanči riše, Beli muc, i j Revizijski otroci) bi mislili, da tako ■ jpt-e otroške pesmi nastajajo samo . ^dem, ki znajo ustvarjati vedrino irirf6 *n za druge vedrino vseh štiri-/ dvajset ur na dan. i w Preenostavno bi bilo, morda tudi predolgočasna takšna neprekinjena vedrina, igrivost, smeh in razigranost. Tako kot dnevu sledi noč radost zamenjata skrb in žalost, tudi groza, tako kot vzgibu srca stopajo po sledi strah, tesnoba, brezupje, bolečina, razočaranje. Ob Drevesu spoznanja: nobenega jabolka ni več na njem. Ljudje pa smo še zmerom lačni. Ti verzi so iz pesniške zbirke Drevo spoznanja, ki bo izšla naslednji mesec, odkrivajo pa Nežo Maurer s strani, ki smo jo morda doslej manj poznali. Vsaka nova pesniška zbirka pomeni nov odtenek k podobi pesnice, ki se je začela z verzi predstavljati dokaj pozno. Pa vendar so štiri pesniške zbirke (Skorja dlani in skorja kruha, Ogenj do zadnjega diha, Čas, ko je vse prav in Tej poti se reče želja) dokaj velika pesniška bera za tako »pozen začetek.« Toda pozen ali zgoden — ta dva pojma sta v pesništvu lahko povsem nepomembna — končno gre pri kovanju besed v verze vedno le za valovanje, vzbur kanost pesniškega jaza, ki enostavno postaja pretesen za kipenje be- V galeriji Mestne hiše PORTRETI IN OBRAZI 1 t,^ranJ — Več kot osemdeset razstavljenih fotografij, ki jih je pripravil Kabinet slovenske fotografije, je nekakšen v"erez portreta v sodobni slovenski fotografiji. Na razstavi se s portreti in obraz predstavlja devetindvajset avtorjev, J m*d njimi nekatera najbolj znana imena slovenskih fotografov, kot so Stojan Kerbler, Joco Žnidaršič, Tone Stojko, Marko Aljančič, Tone Marčan in drugi. Avtorja Toneta Marčana je pritegnila upodobitev ženske, ki nedvomno kaže določeno starostno obdobje; naslovil jo je CAS IN PODOBA. i* f^binet slovenske fotografije pri iskem muzeju Kranj je znova ^rftvil (p0 lanski razstavi Čas, v m> .ern živimo) zanimivo razstavo. l^'.'^Va z gradivom osvetljuje me 3^ v ?-načaj portretnega upodabljali^ ^venski fotografiji. Tako raz-kot katalog pomenita nadalje-lt-^ Pred leti začetega objavljanja ^tsu41 ° P°samezmn vejah foto-5*Pr0i- 8a upodabljanji Zbrano in '^^'.dopolnjevano gradivo naj bi ^C-' sl,l-''l" teme] 1 i 1 in ob-'X fin c, Jsi prikaz razvoja fotografije |; ženskem. l' 'NJok11^001 opredeljujemo le tisto rVs *®v> ki prikazuje človeka kot bl^to*' tloJ°čeno osebnost, kol sa-Hlfvpif11 pojav, kot individuum, ki lt\t '-»oti drugačen od ostalih. Von- bgi^jk'jenci so,na razstavljenih to tf)t hJ^h predstavljeni predvsem i^«niPadniki določt>ne8a sP°la ;,i Jskega obdobja, kot anonimni gačei ^iVl ^e tuk*nm upodobitev na ki razstavi sorazmerno malo. -V>lj( Včasih zadostuje fotogrufu za opredelitev upodobljena osebe sumo ime, drugič pa so u podobi jenci povsem neopredeljeni. Primer takšnega portretu je fotografija NOVI KOCK, 1982, avtorja Božidarja Dolenca nosilci raznih poklicev, kot prebival ci neke pokrajine ali kraja. Zelo pogosto so pri upodobljencih prikazana najrazličnejša telesna in duševna stanja. Dostikrat zadostuje fotografu za opredelitev upodobljene osebe le njeno ime, nemalokrat so upodo-bljenci povsem neopredeljeni, včasih pa je identiteta celo zastrta z ma sko. Med prave potrete, upodobitve znanih osebnosti, opremljene z imeni, sodi le manjše število fotografij. Vzroka ni težko odkriti: fotografi so se pri iskanju modelov raje odločali /a fiziognomično ali kako drugače zanimive predloge kot pa za foto grafsko nemalokrat manj privlačne portrete sicer pomembnih ljudi. Značilna za tak pristop je tudi ugotovitev, da so celo znane osebnosti na fotografiji postale anonimne. Fotografijo slikarja Franca Šubica — Ajda je na primer fotograf označil z imenom Mesija, Neco Falk z naslovom Čudoviti svet glasbe, portreta Božidarja .lakca je avtor poimenoval z Dvojnim portretom in označbo Med oboževalkami. Med skupinskimi upodobitvami so tudi primeri tako imenovanega dvojnega portreta: upodobitev iste osebe v dveh različnih položajih, soočenje upodobljenca z njegovo upodobitvijo na sliki ali fotografiji. Skupinski upodobitvi z več upodobljenci sta na razstavi le dve: Znidaršičevi Borci za severno mejo in Pegamov Žalostni zbor. Prve enakopravno povezuje skupna bojevniška preteklost, druge poklicna dejavnost. Poleg tega, da so anonimni, je njihova upodobitev predvsem odraz določenega stanja in ne izrecne želje po portretiranju. Po svojem stilnem značaju kaže večji del predstavljenih upodobitev vsaj po oblikovni plati izrazite realistične tendence. Vendur se v realisti čno sceno zelo pogosto vključujejo močni razpoloženjski, nemalokrat poetični poudarki, ki pa skoraj nikoli ne vodijo do oblikovnih preobrazb. Cene Avguštin KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Gorenjski kraji in ljudje v stari fotografiji. V Mali galeriji je na ogled razstava Portreti in obrazi v sodobni slovenski fotografiji. V galeriji Prešernove hiše so na ogled slike iz starih gostiln. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Stara Kranjska v litografijah. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik iz slikarske kolonije sozda Slovenske železarne 86. SKOFJA LOKA — Danes ob 17. uri v knjižnici Ivana Tavčarja vodi uro pravljicTinka Štukl. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo ob diapozitivih Franc Pi-sanec predaval o Avstriji in Švici. V četrtek ob 18. uri bodo v okviru Foto-kino kluba predvajali diapozitive na temo Gorsko in travniško cvetje. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples je odprta razstava del akad. slikarja /vete Šubica. ŠKOFJA LOKA — Pevski zbor Lubnik in ZKO Škofja Loka prirejata v petek, 16. januarja, ob 20. uri koncert Komornega pevskega zbora RTV Ljubljana, in sicer v osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku. Vstopnice so na voljo uro pred koncertom v šoli. DVA KONCERTA Kranj V kranjski glasbeni šoli se ta teden obetata kar dva koncerta. Danes, v torek, ob 18. uri, je na sporedu večer s kljunasto flavto, v katerem nastopajo učenci kljunaste flavte iz razreda Mojce Zaplotnik. Kot gost večera bo nastopil prof. Klemen Ramovš. Jutri, v sredo, ob 19.30 pa bo v dvorani glasbene šole nastopil violon-čelist Vladimir Kovačič. Na sporedu koncerta sta dve Bachovi suiti-št. 3 v C. duru in št. 5 v C-molu. _NOVA LOŠKA GALERIJA_ Škofja Loka — Kar pet let so si člani združenja umetnikov loške občine prizadevali za lasten razstavni prostor. Možnost se jim je končno nasmehnila na Mestnem trgu, od koder se je izselil Indok center. Podobno kot se je likovnikom zapletalo s samim prostorom niti pri odprtju razstavne galerije ni šlo povsem gladko. Napovedano je bilo namreč za minulo sredo, vendar bo veliki dogodek ta četrtek, 15. januarja, ob 18. uri. Umetniki imajo pač svoje muhe, bi lahko rekli za nenadno odpoved sodelovanja Franceta Miheliča, s čigar deli so Ločani nameravali pospremiti slovesnost. Zdaj bo v novi galeriji prvi razstavljal Franc Novine. Prostor je velik približno šestdeset kvadratnih metrov in ga je bilo treba zaradi spremenjene namembnosti precej predrugačiti. Člani združenja so precej delali sami. Prek petsto neplačanih ur so žrtvovali za svoj kotiček, v katerem bodo zdaj lahko prirejali vrhunske likovne prireditve. Razstavni program so namreč zasnovali zelo ambiciozno, tako rekoč od Prevodnika do Picassa. Za program bodo skrbeli sami. Prostor bo odprt povprečno po štiri ure na dan. Razstavna galerija je vsekakor velika pridobitev, na eni strani za združenje loških umetnikov, ki se jim je tako razširila možnost za lastna razstavljanja in za srečevanja z drugimi velikimi umetniki, na drugi strani pa galerija vnaša tudi svežino v nekoliko umirjeno razstaviščno dejavnost tisočletnega mesta. Domačini in gostje, ljubitelji likovne umetnosti, bodo torej imeli mesto več, ki se jim ga bo splačalo obiskati. Na galerijskih zidovih bodo videli čisto umetnost. O »umazanem« denarju ne bo sledu. Pomeni, da galerija ne bo tudi prodajna, o čemer se je slišalo. Škoda, vendar ne toliko za večino loških likovnikov, ki imajo očitno že dobro utečene lastne komercialne poti, kot za človeka, ki kupuje umetniško delo. V galeriji bi lahko izbirali med več avtorji, se svobodneje odločali za nakup oziroma brez občutka nekakšne prisile odšel praznih rok, če ne bo našel nič všečnega. H. Jelovčan Pred januarskimi koncerti JAZZ IN ROČK Ljubljana — Beograjska televizijska revija Studio izbere vsako leto v posameznih glasbenih zvrsteh najuspešnejše glasbene sestave in posameznike. Tiste, ki so prejeli oskarja popularnosti, kot se nagrada imenuje, bo razen v Beogradu in Zagrebu moč videti in slišati tudi v Ljubljani. Zavod Tivoli namreč pripravlja njihovo predstavitev danes, 13. januarja, ob 20. uri v hali Tivoli. Pred mikrofoni bosta tudiRiblja čorba in Plavi orkestar. Festival Ljubljana pripravlja v četrtek, 22. januarja, v Viteški dvorani Križank večer šansona z gostiteljem Arsenom Dedičem. V istem večeru bodo prišli na svoj račun tudi ljubitelji Videosexa. Njihov koncert je predviden za srednjo dvorano Cankarjevega doma. Živahno pa bo tudi v gorenjski metropoli. Kljub ljubiteljev glasbe pripravlja kar dva koncerta. Prva bo v Delavskem domu nastopila že ta četrtek, 15. januarja, ob 20. uri mlada ljubljanska jazzovska zasedbo Miladoj-ka vouneed. Samo šest dni kasneje bodo v istih prostorih in ob istem času na odru koncertne dvorane glasbeniki kvarteta Toneta Janše, v drugi polovici večera pa še Dixieland band Kranj, ki je navdušil z izrednim majskim koncertom. Še nekaj vesti o koncertni ponudbi za februar. V Ljubljani bo 1. februarja koncert VVishbone Ash in Alvina Leeja, predvidoma 13. februarja pa legendarnega ansambla Deep Purple. V Kranju v tem mesecu pričakujemo nastop benda The Dots (New York, zda), dogovarjajo pa se tudi z Kkatarino Veliko iz Beograda. Vine Bešter MLADI GLASBENIKI Škofja Loka — V kapeli puštalskega gradu so v počastitev letošnjega škofjeloškega občinskega praznika nastopili učenci in učitelji glasbene šole Škofja Loka. V Quantzovi sonati za tri flavte sta, žal, namesto treh napovedanih nastopili le dve (iz razreda d. Ažman). Mlado violinistko Jeleno Brvar je v Tartinijevi Sarabandi spremljal pianist M. Arnejšek. Solopevka Alenka Mezek iz razreda V. Mlejnikove je odpela dvoje samospevov W. A. Mozarta (Sanje in Cloi). Na kljunasti flavti je imela Nataša Struc v Handlovem Prestu kar malce preveč poustvarjalne smole, da bi lahko prikazala kaj več, kot je. Tudi harmonikarju Roku Kranjcu tokrat v zahtevni skladbi F. Fugazze Preludij in fuga ni šlo tako od rok, ko smo sicer vajeni z njegovih nastopov in tekmovalnih rezultatov. Pianistkama (Maja Nastran in Andreja Markun) pa je v igrah Chopinovega Nocturna v cis-molu in prvega stavka (Allegro moderato) Sonate v Es-duru F. J. Havdna veliko bolj po-nagajal klavir kot pa njuna igra. Kitaristi iz razreda u. Lovšina (J. Milj-ković, u. Rakovec in d. Kokal) so se za nastop združili v kitarski trio in odigraji Faberjevo štiristavčno Partito. Zanimivo delo z razigranimi kitaristi je učinkovalo hkrati resnobno in praznično zanimivo. Mladi trobentač Matej Rihter iz razreda I. Maroševiča pa je sklenil škofjeloško glasbeno predpraznovanje s Purcellovo Melodijo. Prav njegov nastop je bil najvrednejše dejanje te najmlajše škofjeloške glasbeniške populacije in hkrati vrh tega zglednega nastopa. FK GLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 13. JANUARJA 19] Gorenjskim šolarjem med letošnjimi zimskimi počitnicami ne bo dolgčas Sneg v pravem času, veliko prireditev in drugih možnosti za razvedril Kam med počitnicami? ■m M Mateja Egart z Jesenic, učenka 8. razreda: »Vsa leta preživljam zimske šolske počitnice na snegu, če ga je na naših smučiščih le dovolj. Tako bo tudi letos, ko se bom z očetom hodila smučat na Vogel. Tam mi je še najbolj všeč, veliko bolj kot na drugih gorenjskih smučiščih. Kadar pa mi je doma le preveč dolgčas, kaj preberem ali pa grem v kino.« Jana Ravnikar z Jesenic, učenka v osnovni šoli Prežihovega Voranca: »V šoli nam vsako leto pripravijo zimske smučarske tečaje, vendar se ponavadi ne prijavim. Veliko raje se odpravim na smučišče, večinoma v Mojstrano, kar sama ali s prijateljicami. Tako bo tudi letos, če bo le dovolj snega. Drugače bom počitnice preživela kar doma, prebrala kakšno knjigo ali se odpravila v kino.« Vesna Kova-čič z Jesenic, učenka 8. razreda: »Teden dni šolskih počitnic bom preživela na smučarskem I tečaju na Za-'^^BM^^I trniku, kamor jiH^^I^^H^^^H se pravili vsi tečajniki iz naše šole. Zvečer pa me bo najbrž precej »vleklo« v osnovno šolo Toneta Čufarja na Jesenicah, kjer bodo plavalni tečaji. V naši šoli bazena nimamo, zato je za nas plavalni tečaj kar privlačna možnost, ki jo bomo izkoristili.« • Ilija Stjepa-novič iz Lesc, učenec petega razreda: »Med počitnicami bom hodil s prijatelji drsat na Jesenice ali na Bled, kakšen dan bomo šli smučat v Kr-pin v Begunje ali na Krvavec, malo pa se bom tudi učil. Je že tako — v šoli se dobijo tudi slabe ocene. Oči in mami bosta tudi v času šolskih počitnic hodila na delo, zato bom moral včasih popaziti tudi na mlajšo sestrico.« • Simona Zajec iz Lesc, učenka šestega razreda: »Udeležila se bom petdnevnega tečaj a drsanja, ki ga bo v dvorani na Bledu priredila naša šola. Ostale dni bom doma. Igrala se bom s prijateljicami, kakšno knjigo bom prebrala, pa bodo počitnice mimo.« • Milan Der-link iz Hlebe, učenec drugega razreda: »Kaj bom delal med počitnicami? Najraje se ne bi nič učil, vendar ne vem, če me bodo doma pustili ven, ne da bi vsaj malo pogledal tudi v zvezke in knjige. Hodil se bom smučat na hrib v bližini Hraš ali v Krpin v Begunje in drsat na Bled. Rad bi se udeležil tudi smučarskega tečaja. Naravnost še kar dobro peljem, medtem ko mi zavijanje še ne gre najbolje.« Zatrniška smučarska šola je pripravljena na počitnice Na Barjanco po desetih urah učenja Zatrnik, 9. januarja — Na Zatrniku, kjer premorejo štiri vlečnice in sedežnico, 44 hektarov urejenih smučišč in blizu 14 kilometrov smučarskih prog, je v petek vijugalo več sto gostov blejskih hotelov iz Velike Britanije, Nizozemske, Italije, iz Hongkonga, iz Srbije in Hrvaške in nekaj tudi z Gorenjske. Prevladovali so tečajniki in manj vešči smučarji, ki pa se niso kaj dosti pritoževali nad precej zaledenelimi smučarskimi programi. Sneg, ki je padel v soboto in nedeljo, je veliko izboljšal razmere na smučišču in je »prišel« kot naročen za številne šolarje, ki bodo že ta konec tedna oblegali zatrni-ško smučišče. Naj takoj povemo, da so cene smučarskih kart na Zatrniku v primerjavi z najdražjimi gorenjskimi središči nižje"za najmanj tisoč dinarjev. Dnevna karta za odrasle stane tri tisočake, za otroke dva, prav toliko pa stane tudi poldnevna. Z Bleda bo vsak dan vozil na Zatrnik tudi smučarski avtobus. Za zatrniška smučišča je znano, da so kljub razgibanemu terenu zelo primerna za uit nje prvih korakov na snegu in za izpopolnjevanje smučarskega /nanja. Matjaž Konda, ki je sicer vodja smučarske šole na Zatrniku, je bil v petek prezaposlen, ■., i |.,i ■>■ <\,-\ i <■, I- i ph nu|iiu potrebuje, Turizem je nizkoakumula-tivna dejavnost, zato je treba v njej pametno načrtovati, če hočeš živeti... Kranjskogorci zatorej ne morejo nuditi velikih popustov domačim turistom, ki prihajajo v zimskih poči tnicah s svojimi šolskimi otroki. Tudi zunajpenzionska ponudba ne more znižati dokaj visokih cen. Če lahki> prodajajo, je cena primerna, kar navsezadnje kaze tudi dober izkupiček Šolarji, ki bodo nu začetnih in nadaljevalnih tečajih v Kranjski gori, so pri žičničarskih vozovnicah že deležni popustov, ce prihajajo v skupinah. Ugodili so vsem, ki so prosili. Vaditeljem svetujejo, naj otroke vozijo na smučišče v Podkorenu, kjer so z,u zučetnike zelo primerni tereni. Ze po tradiciji pričakujejo največjo gnečo pri prvih vlečnicah, ki imajo dolgo sidro, ki ga žičničarjem ni treba več »podajati«. Seveda pa še vedno pomagajo začetnikom in manjšim otrokom. Šolarji, ki bodo počitnice preživljali v Kranjski gori, bodo lahko kupili čaj ali osvežilne pijače v manjših kioskih na smučišču. Caj stane 200 dinarjev, toliko so tudi druge pijače, medtem ko je vroča hrenovku po ton dinarjev. Cene torej niso pretirunc, znatno nižje kot po restavrucijuh in hotelih v Kranjski gori. q g^|^ moral plačati za 4 —dnevni tečaj 1.000 dinarjev. ZTKO bo v času pO tnic omogočila šolarjem tudi cene$ drsanje na Bledu. Počitniški programi so obse: pestri, zanimivi. Ce bo komu ob ti velikih možnostih za razvedrilo dolgčas, naj to pripiše sebi za uho- Otroci so raje doma Borut Chvatal, ravnatelj os vne šole Franceta Prešerna Kranju, je povedal, da se b otroci vključevali predvsem v d javnosti, ki jih za počitnice prt pravljata mladinska organizacij' in zveza društev prijateljev mU dine. V šoli bodo sicer med pod' tnicami delovali krožki, organih rali bodo tudi podaljšano bivanji če bo treba, vendar pa sodeč rt izkušnjah iz prejšnjih let velikj udeležbe ne pričakujejo. Otropj gredo raje drugam ali ostane« doma, saj se šole, preprosto povfl dano, »najedo« dovolj že v drugih mesecih. Šolarjem dali precejšnje j popuste I V največji osnovni šoli heroja W čiča v Tržiču pravijo, da se je de A za smučarske tečaje na Zelenici {( javilo veliko več šolarjev kot min] leta. Prijav je že sto in več, tudi obeh manjših tržiških osnovnih Petdnevni tečaj na smučišču niča stane 20.000 dinarjev: za voz, smučarsko vozovnico, tren vodstvo in čaj. Tržiška temeljn lesnokulturna skupnost k tej prispeva 5.000 dinarjev, tako d ne starše tečaj 15.000 dinarjev, enolončnice ni zraven, ker bi h ceno — tako pravijo — precej čala. Za mlade Tržičane so pripravila di vrsto drugih rekreacijskih dej nosti, predšolski otroci pa bodo na vrsto februarja. V jeseniški občini stane naj smučarski tečaj 14.000 dinarjev, čničarji in prevozniki so dali na otrokom precejšnje popuste. šT)lski otroci bodo šli na sneg ie arja. Šolarji bodo smučali na smučiščih v zgornjesavski d Podmežaklo bo drsanje za polo Ceno, v Mojstrani pa je vstop ni sališče prost. Med počitnicami boj gometni turnir, mladi strelci W streljali z zračno puško v dolavsfc domu na Javorniku in v Mojstra!1 osnovni šoli Toneta čufarja bo 1 valni tečaj, knjižnica bo trikrat I pravila uro pravljic. Planinci V odšli v vsakoletno planinsko I člani likovne sekcije bodo v maljj karski šoli, na ogled otroških predstav pa vabi tudi Kinopodj1 Kranj. D. S C. Zaplot Izposojevalnici smučarske opreme v Kompasu in pri zasebniku Kranjska gora, 12. januarja Pri današnjih cenah smučar* opreme marsikdo pomisli, & , ne bi bolj splačalo, da bi si dni, kolikor običajno trajajo carski nadaljevalni in zače čaji, kar izposodil smuči, srn ske čevlje in palice. V Kranjski gori sta dve iz jevalntci, ki imata enake iz jevalnine V središču Kra gore je zasebnik, ki razen m že novih smuči ponuja tudi mo. Gostom ustrežejo tudi v lu Kompas. Za izposojene smuči je nu dan plačati 1.500 dinarjeV-i z posojene smučarske čevlj* 750 dinurjev. Torej je izposoja iima na dan 2.250 dinurjev v t TOREK, 13. JANUARJA 1987 KRONIKA 7. STRAN (MffloMIEIIGLAS Gorenjske avtobusne postaje so slabe in tudi precej nevarne Ogledalo kraja in kulturnosti ljudi J^anj. januarja — Ko potnik stopi iz avtobusa in se sprehodi po avtobusni postaji, že si ustvari prvo sodbo o kraju i a o kulturnosti ljudi. Prav zato je še posebej pomembno, da so avtobusne postaje dobro urejene. Za gorenjske, žal, to ne velja. Vse po vrsti, razen izjem, so slabe. Pa ne le to: nekatere med njimi so zaradi prostorske utesnjenosti že postale nevarne za potnike in avtobusne prevoznike. Ob konicah se namreč potniki dobesedno pomešajo z avtobusi in v takih trenutkih je že majhna nepazljivost dovolj za nezgodo. Bled: še dobro, da je blizu več gostinskih lokalov Blejska avtobusna postaja v torek, °- januarja, okrog devetih dopoldne, kotnikov na postaji je malo, v čakalni nikogar, verjetno tudi zaradi nje-nega izgleda ne. Ena od sten je popacana z odtisi čevljev. Zdi se, da so novoletni srboriteži tekmovali med seboj, kdo bo više vzdignil nogo in od-tlsnil na steno lepšo »rožo«. Druga stena je popisana s stihi v bolj ali manj pristni slovenščini. (Moški) Potniki izpovedujejo na steno svojo 'Jubezen ali se na vso moč hvalijo — s? ve, s čim. V čakalnici so sicer klo-P*> vendar je bilo tisto torkovo dopoldne v njej ob na stežaj odprtih ratih tako hladno, da verjetno prav ^komur ni prijalo sedenje v neogre-sfnemv Prostoru- Nekaj posebnega so ""anišča. Na moškem je preprosto spisano »moški sekret«, v njem pa jjjne luči in ne papirja, zato pa je to-iko več pornografskih risbic in stilov, v čakalnici ni ure in tudi sicer se v njej ni prijetno muditi. Še dobro, da je blizu več gostinskih lokalov. Če je postaja še primerna za vsega vajene domačine, sem prepričan, da se boljši blejski gostje ne bi mudili v njej niti minuto. Čeprav mnogi trdijo, da je avtobusna postaja ogledalo kraja, za Bled na srečo to ne velja. Radovljica: zadovoljni potniki Radovljiški avtobusni postaji se pozna, da jo je Alpetour lani obnovil in razširil. Potniki, predvsem starejši, jo hvalijo že zaradi tega, ker lahko na toplem in v lepo urejeni čakalnici v sede počakajo na prihod avtobusa. Kranj: stoj in čakaj Za kranjsko avtobusno postajo je že dolgo znano, da začasna lokacija ne ustreza več zahtevam sodobnega in varnega potniškega prometa, vendar pa se je doslej o tem samo govorilo in le govorilo, bolj malo pa storilo. »Začasnost« lokacije se podaljšuje iz leta v leto in kot kaže, bo tu tudi ostala. Umakniti se bodo morali drugi. Četrtek, 8. januarja, dvajset minut čez dve. Ljudje hitijo vsevprek, avtobusi prihajajo in odhajajo kot po tekočem traku. Gneča je velika, šoferjem v teh trenutkih ni lahko. Paziti morajo na potnike, ki se v boju za sedeže poženejo k vratom, še preden avtobus ustavi; paziti morajo na ljudi, ki brezglavo tekajo (ali se majejo) po postaji, na druge udeležence v prometu, na taksiste .. . Zjutraj od petih do sedmih in popoldne od enih do treh se najbolj nazorno pokaže, da je kranjska postaja že zdavnaj pretesna za vse večji potniški promet. »Čakalnica? Jaz sem kar zadovoljen. Tu sem na toplem, lahko si naročim sendvič, čaj, kavo, kozarec vina, imajo shrambo za prtljago in še telefon je pri roki. Edino, kar me moti, je to, da v čakalnici ni niti ene klopi. Vsaj za starejše, za invalide in tiste, ki morajo na avtobus čakati dlje časa, bi jih morali nekaj namestiti. Zunaj so, a kaj — le kdo bo v tem mrazu sedel tam,« se je vprašal upokojenec iz Radovljice. Škofja Loka: sedež na toplem se prileze Na škofjeloški avtobusni postaji sem se mudil ob pol treh popoldne, ko so se ljudje vračali z dela. Gneča je bila velika, potniki so hiteli, mudilo se je tudi avtobusnim prevoznikom. Na videz je vse skupaj izgledalo nevarno, vendar dobri poznavalci razmer pravijo, da se doslej hujša nesreča še ni zgodila. V čakalnici, kjer šo nameščene klopi in radiatorji je bilo toplo in snažno. Janez Bizjak, ki je čakal na avtobus za Kranj, je dejal, da je zadovoljen, ker lahko na toplem, sede in v miru čaka na avtobus. Bolj kot v čakalnici je bilo živahno v bližnjem bifeju in v okrepčevalnici, kjer je mogoče že z nekaj stotaki za silo potešiti lakoto. Ogledal sem si tudi moško stranišče. Pregovor, da po najbolj intimnem kotičku v hiši spoznaš gospodarja, je tudi v škofjeloškem primeru obveljal. Stranišče je bilo, vsaj tokrat, še kar v redu, čeprav ne povsem brez napak: školjka je brez pokrova, ob cevi je v zid skopana luknja . .. C. Zaplotnik KLICAJ ZA VARNOST NESREČE Padel pod tovornjak Kovor, 5. januarja — 60-letni Janko Dobre iz Kovorja je stal ob lokalni cesti v Kovorju št. 46, kjer je bil parkiran tovornjak, last gozdnega gospodarstva. Ko je voznik Danilo Meglic iz Žiganje vasi začel z vzvratno vožnjo, je Dobre-tu nenadoma spodrsnilo in je padel pod sprednje levo kolo tovornjaka. Poškodbe so bile tako hude, da je na kraju nesreče umrl. je povzročil za najmanj 10 milijonov dinarjev škode; kolikšna pa bo škoda zaradi zastojev v proizvodnji, še ni znano. Čelno trčenje šest ranjenih en mrtev, Požar v Železarni v^rTe' JanuarJa — Gorenjci sicer • a°- kje so Lesce, in jih tudi zasu- *ma tabla z označbo kraja oh cesti . I*da proti Lescam ne bo zmed- Pa vseeno: narobe svet ni niko-lr v ča TO jih ze več ni. B)^' V Čast. Tabla kaže Lesce tam, - C. Z. Jesenice, 10. januarja — V obratu za aglomeracije v jeseniški Železarni so v soboto zašli žareči drobci iz zmesi rude in koksa, pražone v peči in nato dro-bjjene, na enega izmed transportnih trakov, ki so sestavljeni iz več plasti vlaken in lepila. Trak se je vnel, ogenj se je razširil tudi na druge trakove, zgorelo je več kritine, poškodovan pa je tudi del električne instalacijo. Požar Cegelnica, 9. januarja — 25-letni Edo Cof od Sv. Duha pri Skofji Loki je na hitri cesti Podtabor—Kranj v bližini Cegelnice zapeljal z avtom zaradi utrujenosti na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je iz ljubljanske smeri pripeljal z osebnim avtomobilom 37-letni Janez Drnovšek iz Izlak pri Zagorju. V silovitem čelnem trčenju je umrl sopotnik v Cofovem vozilu Antpn Čufer iz Eorm, težje sta bila ranjena Marija Logonder iz Form in Liljana Cof od Sv. Duha, lažje pa Matjaž Cof, prav tako od Sv. Duha, sopotnica v Drnovškovem vozilu Silva Drugovič iz Ljubljane in oba voznika. Gmotne škode na vozilih je bilo za 2,5 milijona dinarjev. Srečno in brez poškodb j^^fažgoše, 1 L januarja — Čeprav jj y soboto in v nedeljo snežilo, so i lroditve Po poteh partizanske Je-taI'C° mm''e srečno in brez nesreč, 0 za tekmovalce kot za druge udeležence prireditve. Cesta do Dražgoš je bila plužona, prav tako pa tudi najpomembnejše vaške poti. Slabša pa je bila cesta od Škofje Loke do Železnikov oziroma Češ- ,tra^evnm skupnostih, predvsem podeželskih, orjejo sneg kar W». s traktorji, lako so vaške ceste * islili tudi v nedeljo v Druzgo- ''»to: F. Perdun njice, saj je bila dopoldne na njej' kar debela plast snega. Na račun kasnega pluženja te ceste je bilo slišati med udeleženci prireditve v Dražgošah precej pripomb. Pohvaliti je treba udeležence prireditve v Dražgošah in okolici, ker niso bili gluhi za opozorila, da se je treba vremenu in razmeram primerno opremiti. Zdravnikom in reševalcem ni bilo treba posredovati, so povedali zastopniki organizatorjev po končani prireditvi, prav tako pa tudi ni bilo treba resneje pomagati nekaterim udeležencem, ki so opešali zaradi težkih razmer na tekmovališčih. Ne moremo pa razumeti nekaterih voznikov, ki so z letnimi gumami silili na cesto in želeli priti celo do Dražgoš. Par jih je obtičalo sredi vzpona in morali so nazaj. Najvztrajnejši so morali odnehati šele na opozorilo miličnikov, ki so upravičeno spustili proti vasi samo vozila, ki so bila primerno opremljena in ki so imela v Dražgošah tudi kuj iskati. J. K. Ledene pasti Zimski mraz je pritisnil, živo srebro je bilo minuli teden tudi čez dan krepko pod ničlo. Jezera že zamrzujejo, na bajerjih, kakršen je, na primer, v Bobovku, je led že par tednov, privlačne ledene ploskve so nastale tudi na novemKranjskem jezeru in še kje. Led je vabljiv, še zlasti za otroke, a hkrati tudi nevarna past za vse, ki ne znajo trezno presojati o debelini ledu in o njegovi trdoti. Prijetno drsanje, igranje hokeja ali zabavno lovlenje po ledu se z nepremišljenim ravnanjem lahko spremeni v človeško tragedijo, v nesrečo . .. Zakaj pišemo vse to? Zato, ker se bodo konec tega tedna tudi na Gorenjskem začele počitnice, ker bo gotovo precej otrok dopoldne ali popoldne brez nadzorstva — in navsezadnje, ker se mladi ne bodo mogli »upreti« vabljivim zaledenelim jezerom, bajerjem, potokom. C. Z. Z izvijačem do kave, vode, mila ... Kranj, januarja — 27-letni Ljubče Krstov iz občine Kočani, 30-letni Šalih Veseloski in 26-letni Binaki Ka-lač, oba začasno prijavljena na Jesenicah, so lani v noči na 12. julija popivali na Jesenicah, v restavraciji Deteljica v Tržiču in v Klubu 2 v Kranju, nato pa so se odpeljali na Golnik, kjer sta Kalač in Krstov z izvijačem odprla vhodna vrata Živili-ne trgovine in iz nje odnesla kavo, moške nogavice, cigarete, čokolado, cedevito, milo, salamo, vodko, drugo blago in še nekaj gotovine, vse skupaj vredno nekaj več kot .89 tisoč dinarjev. Pri tem ju je zalotil varnostnik, vendar sta mu ušla. Kot se je izkazalo kasneje, je Krstov 11. julija vlomil tudi v stanovanjsko hišo Bernarde Beravs na Blejski Dobravi in iz nje odnesel radio, vreden 30 tisočakov. Podoben »podvig« mu je uspel tudi na Jesenicah, kjer se je splazil skozi okno v notranjost stanovanjske hiše Borisa Glaviča in iz kuhinjske omare vzel 140 tisoč dinarjev gotovine. Temeljno sodišče v Kranju je Kr-stova obsodilo ne eno leto in osem mesecev zapora. Veseloskemu je zagrozilo z zaporno kaznijo enega leta, če bo prej kot v treh letih storil novo kaznivo dejanje, Kalaču pa z enako kaznijo, vendar s preskusno dobo pet let. Denar je mamljiv Kranj, januarja — Temeljno sodišče v Kranju je obsodilo 27-letno Marinko Logar iz Pšenične Police pri Cerkljah na štiri leta zapora, ker je na drzen način, s pripisovanjem številk in pologov, spreminjala saldo v hranilnih knjižicah Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske in poštne hranilnice, zavajala bančne in poštne uslužbence ih dvigovala denar, za katerega ni imela kritja. Sodišče je pri višini kazni tudi upoštevalo, da je temeljno sodišče v Ljubljani že pred tremi leti zagrozilo Logarjevi za podobna kazniva dejanja z desetimi meseci zapora, če bo prej kot v petih letih ponovno stopila na kriva pota. Logarjevo je lani denar spet zmamil. V hranilne knjižice Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske in poštne hranilnice (imela je kar štiri) je pred dejanske zneske vpisovala različne številke in na ta način zviševala saldo. Pred znesek 33.000 dinarjev je, na primer, vpisala številko 1, s čimer je »stanje« na knjižici popravila za 100.000 dinarjev. V drugem primeru je sama vpisala polog 90.000 dinarjev, v tretjem je pred dejanski znesek 100 dinarjev pripisala še številko 100. Logarjeva je med 27. januarjem in 2. julijem lani kar 23-krat dvignila denar v enotah pošte, Jugobanke in Beograjske banke v Kranju, Komendi, Cerkljah, Ljubljani, Šenčurju — skupno 510 tisoč dinarjev več, kot je dejansko imela denarja. En poskus ji je spodletel, in sicer na pošti na Planini. Uslužbenka je opazila, da je knjižica ponarejena, vendar pa je Logarjeva še pred prihodom miličnikov odšla. Ne splača se pobegniti Kranj, 7. januarja — 22-letni Jeseničan se je v sredo zvečer peljal z osebnim avtomobilom brez registrskih tablic po avtomobilski cesti Kranj —Ljubljana. Pri bencinski črpalki v Voklem ga je ustavljala patrulja kranjske postaje prometne milice, vendar mladenič na znak miličnikov ni počakal, temveč je z nezmanjšano hitrostjo odpeljal naprej. Ves čas je vozil tako, da ga patrulja ni mogla prehiteti. Na cestninski postaji Torovo je, ne da bi plačal cestnino, švignil mimo blagajne in nadaljeval divjo vožnjo. Miličniki pa za njim. Na križišču avtomobilske in Celovške ceste v Ljubljani so pobeglega voznika ustavljali ljubljanski miličniki, vendar se tudi tu ni menil za njihove znake, ampak je zavil desno proti Kranju. Na ravnem delu ceste med Jeprco in Mejo sta miličniški patrulji le prehiteli hitrega Jeseničana, ena po desni in druga po levi strani, in ga poskušali prjsilitiit postanku. Mladenič je na hitro ustavil, pretaknil ročico v prestavo za vzvratno vožnjo in poskušal pobegniti, pri tem pa je trčil v miličniško vozilo in povzročil skupno za 150 tisoč dinarjev škode. Divja vožnja se je še razmeroma srečno končala — le z nekaj zverižene pločevine in brez poškodb, lahko pa bi se precej drugače. Primer, ki smo ga navedli, je znova pokazal, da se bežati ne splača. Če bi, denimo, Jeseničan, upošteval znake miličnikov in ustavil že v Voklem, bi bila kazen kljub temu da je vozil z avtom brez registrskih tablic, precej manjša, kot bo zdaj. C. Z. Kokrica 9. januarja — Več kot poldrugo leto je že minilo, odkar so na Kokrici odprli novo samopostrežno trgovino. Čeprav se je že tedaj vedelo, da bo veliko ljudi prečkalo cesto Kranj—Kokrica—Predoslje prav na mestu, kjer je speljana k trgovini pot za pešce, so prehod začeli urejati šele pred kratkim. Prehod je že osvetljen, pešci pa pogrešajo še oznako (zebro) na cestišču. — C. Z. glas 8. stran ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 13. JANUARJA 19 Kranjski obrtniki navdušeni športniki Kranj, januarja — Kakšno zanimanje za vse vrste športa vlada med kranjskimi obrtniki, najbolje pokaže obisk v stavbi združenja: na vrhu stopnic stoji visoka omara, polna pokalov. Najbolj množično se udeležujejo smučarskih in strelskih tekmovanj. Februarja 1986 so posebej za obrtnike organizirali tečaj smučanja na Krvavcu, ki se ga je udeležilo 17 tečajnikov. Lani so na Kokrici prvič priredili občinske obrtniške teke na smučeh. Tekmovalcev je bilo sicer le 15, vendar vsak začetek je težak. Za naslednje srečanje na tekaških smučeh pričakujejo vsaj dvakrat toliko tekmovalcev. Zato pa je bila udeležba na družinskem obrtniškem veleslalomu na Jezerskem toliko boljša, saj so samo tekmovalcev našteli 184. Kranjski obrtniki so se udeležili tudi tekmovanja gorenjskih obrtnikov v veleslalomu na Kobli in ekipno zasedli 1. mesto, na republiškem tekmovanju -obrtnikov v veleslalomu na Starem vrhu pa so bili ekipno 4. Septembra so se udeležili tudi športnih iger, ki so bile organizirane v okviru celjskega sejma obrti — tudi tu so ekipno dosegli 4. mesto. Kranjski obrtniki so tudi odlični strelci: maja lan so priredili tradicionalna tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka za memorial Franca Grašiča; ekipno so zasedli 1. mesto in si že drugič zapored prislužili prehodni pokal Zveze obrtnih združenj Slovenije. Med kranjskimi obrtniki je tudi veliko zanimanja za hojo v hribe — ena najbolj številčnih je sekcija prijateljev Jošta. Tu imajo »joštarji« posebno knjigo, kamor se vpisujejo, v prvih dneh novega leta pa na Joštu prirede srečanje in razglase tudi najboljšega »joštarja«. D. Dolenc Letos že 22. zimski pohod na Stol Jesenice, 9. januarja — Naslednji mesec bodo spet oživela pobočja Karavank. V dneh od 20. do 22. februarja bo vsakoletni, tokrat že 22. zimski spominski pohod na Stol. Bistvenih novosti ne bo. V petek bo najprej pohod šolske mladine do Valvazorjevega doma, v soboto in nedeljo pa pohod drugih udeležencev na vrh Stola. Če bodo neprimerne vremenske razmere, bo pohod po spodnjih planinah. Zimski pohod na Stol v spomin na bitko jeseniške čete 20. februarja leta 1942 je že vrsto let ena največjih planinskih in družbenopolitičnih manifestacij na Gorenjskem in v Sloveniji. Doslej se je 21 pohodov udeležilo že 51.690 planincev in drugih ljubiteljev gora. Kljub priljubljenosti in uspešnosti pohoda pa imajo organizatorji finančne probleme. Za lanski pohod so porabili 63.600 dinarjev, pred letošnjim pa imajo tako rekoč prazno blagajno. Glavni stroški pri pohodu so značke in plakete za pohodnike, prenos opreme do Valvazorjevega doma in delo tehničnih služb. Številni planinski delavci in borci že vrsto let sodelujejo pri pohodu za skromne dnevnice, čeprav morajo tri dni delati od jutra do večera, včasih tudi hudem mrazu in globokem snegu. Do letošnjega pohoda si bodo denar spet skušali zagotoviti na najrazličnejše načine. Večjo pomoč pričakujejo predvsem od stalnih pokroviteljev ter od delovnih in drugih organizacij. j Rabič Podelili Gregorčičeve plakete Jesenice, 10. januarja — Telesnokulturna skupnost Jesenice vsako leto podeljuje Gregorčičeve plakete za izjemne dosežke na področju telesne kulture in športa. Poimenovane so po športniku in narodnem heroju Jožu Gregor-čiču-Gorenjcu. Letošnje plakete so prejeli: Janez Košnik za dolgoletno požrtvovalno delo pri razvoju planinstva v jeseniški občini, Vlado Petrič za tekmovalne dosežke in organizacijsko delo v krajevni skupnosti Rateče, Franc Sajbic za pomoč pri razvoju smučanja v Kranjski gori in smučarske opreme v svetu, Branko Su-vak za dolgoletno aktivno delo pri razvoju nogometa na Jesenicah in Vinko Valentar za izjemne dosežke na športnih tekmovanjih. Na krajši slovesnosti je udeležencem in športnim delavcem spregovoril predsednik skupščine telesnokulturne skupnosti Jesenice Janez Poljšak. Med drugim je poudaril, da je plaketa, poimenovana po jeseniškem športniku in narodnemu heroju Jožu Gregorčiču-Gorenjcu, simbol vztrajnosti, požrtvovalnosti, nesebičnosti in junaštva. To pa so odlike in vrline vrhunskih športnikov in dolgoletnih najzaslužnejših telesnokulturnih delavcev. Na Jesenicah pode-lujejo Gregorčičeve plakete od leta 1968. Doslej so podelili 103 plakete za izjemne dosežke, ki imajo trajnejšo vrednost za razvoj telesne kulture v jeseniški občini. • J. Rabič Kegljači na ledu tekmujejo Jesenice, 10. januarja — Kegljači na ledu z Jesenic, Bleda, iz Rateč, Kranjske gore in drugih krajih nadaljujejo s tekmovanji in turnirji. Največ turnirjev je bilo v dvorani Podmežaklja, med njimi največji decembra za 31. pokal mesta Jesenic. Nastopilo je 19 ekip iz Avstrije ter domače ekipe z Bleda, iz Rateč, Kranjske gore in z Jesenic. Zmagala je avstrijska ekipa Lanz-maier Inzing pred jeseniško ekipo Ambrožič. Jeseniške ekipe so začele uspešno nastopati tudi zunaj meja. Fkipa Vatrostalna se je udeležila velikega turnirja v Avstriji, na katerem je nastopilo 51 ekip. Razdeljene so bile v tri skupine, Vatrostalna pa je v svoji skupini v močni mednarodni konkurenci zasedla zelo dobro četrto mesto. Nastopila je v postavi: Milenkc Peric, Ivan Malek, Mil .n Čop, Rudi Šapek in Roman Leban. Kegljači na ledu pa se pripravljajo tudi na letošnji najpomembnejši tekmovanji. Marca bo v Berlinu v ZRN evropsko moštveno prvenstvo, novembra pa v Brixnu v Italiji svetovno prvenstvo v kegljanju na ledu. j. Rubič Kranjčani uspešni v Avstriji Kranj, 10. januarja — V Celovcu je bilo mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih, ki se ga je udeležilo 85 tekmovalcev iz Avstrije in Jugoslavije. Največ uspeha so imeli skakalci Iskre Delte Triglava iz Kranja, Alpine iz Ži-rov in Bleda. Med mlajšimi pionirji C so bili najboljši Peter Zamik in Klemen Vrhov nik (Iskra Delta Triglav) in Rok Mareš z Bleda. Med mlajšimi pionirji B so bili najuspešnejši člani Iskre Delte Triglav Gorazd Bertoncelj, Uroš Rakovec, Tadej Žvikart, P. Pfajfar, D. Kern in E. Vesel. Med mlajšimi pionirji A so bili tudi najuspešnejši člani Triglava Gregor Martinjak, Rok Polajnar, David Mesec in Urban Simčič ter Franc Urban z Bleda. Med starejšimmi pionirji je zmagal Andraž Kopač iz Žirov pred Tomažem Knafljcm (Triglav). Jožetom Veharjem (Žiri) in članoma Triglava Marjanom Jagodicem in Boštjanom Zupanom. Med mlajšimi mladinci pa je zmagal Primož Kopač (Alpina Žiri) pred Matejem Oblakom (Alpina Žiri) in Primožem Triplatom z Bleda. J. Grilc Hokej na ledu Poraz Jesenic in zmaga Kranjske gore Gorenjke Jesenice, 8. januarja — V devetem kolu drugega dela v prvi zvezni hokejski ligi so Jesenice na domačem ledu izgubile z beograjskim Partizanom. Kompas Olimpija je bila v gosteh boljša od Crvene zvezde, Kranjska gora Gorenjka pa je na Jesenicah visoko premagala hokejiste Bosne iz Sarajeva. S to zmago so se hokejisti Kranjske gore Gorenjke odlepili od zadnjega mesta. Poraz Jesenic je bolj tragičen, saj so si zdaj že skcaj zaprli vrata na finalne tekme za naslov državnega prvaka. Izidi - Kranjska gora Gorenjka : Bosna 12:2 (2:0, 8:0, 2:2), Jesenice : Par tizan 3:4 (2:1, 0:2, 1:1), Crvena zvezda : Kompas Olimpija 0:2 (0:0, 0:2, 0:0). D. H. Zmagovalci, teritorialci Radovljice. Za patrulje so tekli Jože s tekmovanja ekip ZSMS in ZRVS. Na sliki ekipa Mari Cigler, Marjan Burgar, Tine Zupan, Joža Šolar, Ivan Piber, Pred ciljem Cveto in Dušan Podlogar. Izidi športnih tekmovanj Po poteh partizanske Jelovice Zmagovalci so bili vsi Dražgoše, 11. januarja — Vsi udeleženci športnih tekmovanj na jubilejni 30. prireditvi Po poteh partizanske Jelovice zaslužijo priznanje, ne glede na to, na katero mesto so se uvrstili. Razmere za nedeljska tekmovanja so bile težke, saj je stalno snežilo, povrhu vsega je bril tudi veter, pa tudi mraz ni štedil. Udeležba na športnih tekmovanjih je bila kljub slabemu vremenu dobra. V soboto je bil za Kamnitnikom nad Škof jo Loko v organizaciji Smučarskega kluba Alpetour smučarski biatlon na 10 kilometrov v okviru Jugoslovanskega smučarskega pokala maršala Tita. Biatlon je uvedla Smučarska zveza Jugoslavije na pobudo Sveta Dragoviča, Sinka Braca in Miloša Rutarja. To je bila že šestnajsta zaporedna prireditev, in tokratna je bila dobro zastopana, saj ni bilo le tekmovalcev Vojvodine in Kosova. Geslo tekmovanja je bilo Razvijajmo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Tekmovanje je bilo vzorno izpeljano, na njem pa sta bila razen drugih gostov tudi predsednik Smučarske zveze Slovenije Janez Zaje in predsednik prireditvenega odbora Po poteh partizanske Jelovice Janez Lušina-Mali. Zmagal je Primož Krajšek, član prve slovenske ekipe, pred Ko lan-dom Turšičem, članom druge slovenske ekipe, Mladenom Grujičem iz ekipe Bosne in Hercegovine, Brankom Trstenjakom, članom ekipe VP 1098 Kranj, in Boštjanom Lekanom iz prve slovenske ekipe. Skupno je na 10-kilometrski progi startalo 32 tekačev. Ekipno pa je zmagala prva slovenska ekipa (Primož Krajšek, Boštjan Lekan, Tomo Golob) pred drugo slovensko ekipo (Metod Močnik, Janko Paternoster, Roland Tur-šič) ter Bosno in Hercegovino (Mladen Grujič, Tomo Milosavljevič, Mi-lomir Lučič). Četrta je bila VP 1098 Kranj, peta Srbija, šesta Hrvaška, sedma Crna gora in osma Makedonija. V Kropi je bil start tekmovanja ekip ZRVS in ZSMS. Letos je bila udeležba skromnejša, saj je nastopilo le 24 moštev. Žal je bila z Gorenjske samo ekipa Škofje Loke, iz drugih občin pa ekip ni bilo. Zmagala je ekipa občine Ljubljana Vič-Rudnik pred občinama Maribor-Pesnica in Murska Sobota. Škofja Loka je bila četrta, Krško peto, občina Maribor-Tabor šesta, Domžale sedme, Slovenske Konjice osme itd. Športno društvo Iskra iz Železnikov je priredilo tekmovanje najmlajših v veleslalomu. Tekmovalo je nad sto mladih. Pri predšolskih ciciban-kah so bile najboljše Saša Gortnar iz Selc ter Jana in Marija Habjan iz Dražgoš. Med mlajšimi cicibankami so bile najhitrejše Urška Hafner iz Selc pred Ano in Andrejo Lotrič iz Dražgoš. Pri starejših cicibankah so bile najboljše Mojca Nastran iz Že- leznikov, Urška Čadež iz Selc in Ani ta Lušina iz Dražgoš. Med predšol skimi cicibani je zmagal Peter Rako* vec iz Selc pred Alešem in Tomažem Burnikom z Blejske Dobrave. Med mlajšimi cicibani je slavil Matej De* beljak iz Selc pred Mohorjem Srni* dom in Matejem Habjanom iz Želez* nikov. Pri starejših cicibanih je zrna* gal Boštjan Rakovec iz Selc pred Urošem Mohoričem iz Železnikov ifl Milanom Vizjakom iz Železnikov. Na Jelovici, v izredno težkih raZ" merah, pa je bilo 16. odprto prvenstvo smučarskih patrulj JLA, milic« in teritorialne obrambe. Nastopilo j« 44 patrulj. Med vsemi je bila najhitrejša ekipa teritorialne obrambe i* Radovljice pred zaščitno enoto mili* ce in patruljo teritorialne obrambe i* škofje Loke. Sledijo TO Ljubljana mesto, TO Kranj, TO Maribor, TO Jesenice, VP 1098 Kranj, TO Tržič i» TO Slovenske Konjice. V tekmovanju patrulj TO so zmagali Radovljica^ pred Škofjeločani, Ljubljana-me* stom, Kranjem, Mariborom, Jeseni* cami itd. V tekmovanju patrulj milice je zmagala zaščitna enota RSNZ iz Ljubljane pred UNZ Kranj, Šolskim centrom RSNZ, UNZ Ljubljana okolica in UNZ Nova Gorica. Med ekipami JLA so zmagali Kranjčani pred Postojno in Mariborom, med ženskimi ekipami teritorialne obrambe pa Kranj pred Škof jo Loko. Pokale in kolajne so podelili ko-mandant teritorialne obrambe Slovenije generalpolkovnik Edvard PavčiČi načelnik milice Leopold Jesenik i*1 načelnik operative ljubljanskega ar-madnega območja Spiro Nikovič. J. Košnjek, foto: F. Perdan Teritorialke Kranja, zmagovalke med ženskami. Tekle so Branka Zupane, Metka Jošt, Špela Ahačič, Simona Karni-čar in Romana Vitas. Janez Zaje in Janez Lušina podeljujeta priznanja najbolj; šim v biatlonu za memorial maršala Tita. Najboljši so bi" Primož Krajšek, Roland Turšič in Mladen Grujič. Računajo na vrh Radovljica, 6. januarja — Radovljiški košarkarji so sedaj večji optimisti, kot so bili jeseni na začetku tekmovanja v zahodni skupini druge slovenske košarkarske lige. Kljub trem zaporednim porazom v zadnjih kolih so osvojili tretje mesto, kar je zanje nenadejan uspeh. Če bodo nadaljevali vsaj tako, kot so igrali v jesenskem delu tekmovanja, jim mesto v vrhu razpredelnice ne uide. Košarkarji upajo tudi na pomoč svojih zvestih navijačev, ki so jih bodrili tudi jeseni. j ^ Pokal Oskarju Orlu I^esce, 10. januarja — Na tradicionalnem novoletnem turnirju Šahovskega društva Murka I^esce je igralo 26 šahi-stov. Zmagovalec je prejel pokal, prvih sedem pa praktične nagrade. Zmagal je Oskar Orel z osmimi točkami. Sledijo Presterl 7,5, Deželak, Mali, Praznik in Rodman 7, Zeleznik 6,5, Bulatovič in Bajželj 6 itd. Začele pa so se tudi že priprave na 8. šahovski festival na Bledu. Izvolili so pripravljalni odbor, ki ga bo vodil Janez Smole. Tekmovanje bo med 20. in 29. marcem. V. Perovič Mladi rukometaši v škofji Loki — V soboto je bil v športni dvorani Po-den rokometni turnir mlajših in sturejših pionirjev, ki ga je vzorno organiziral rokometni klub Termopol iz škofje I/oke. Nastopile so vse najboljše ekipe v teh kutegorijah. Sodelovalu so moštva Aera iz Celja ter Dinosa Slovanu in Prul iz Ljubljane, razen njih pa starejši pionirji Ratitovca, ki jih vadita Jože Reja in Igor Pinterič, starejši pionirji Ter-mopola, ki jih trenira Marjan Kalamar, in mlajši pionirji Termopola, ki jih trenira Marjan Primožič. Rokometni klub Termopol je pri organizaciji turnirja imel dobrega pomočnika v osnovni šoli Ivana Groharja, s katero nasploh dobro sodeluje. (J. K.) — Foto: F. Perdan Tekmovanje za pokal Coca-cole___j Na Soriški planini Košir in Brleceva Bled, 9. januarja — Smučarski kin* Bled je po novem letu priredil na Sc-f ški planini tekmovanje za Pokal Co4j cole v slalomu za starejše pionirje j' pionirke. Nastopilo je 63 smučark I 105 smučarjev iz vseh pomembnej^ slovenskih klubov in tudi iz drugih publik. Med starejšimi pionirkami J prepričljivo, s prednostjo 2,65 sekund* zmagala Barbara Brleč iz Domž*' Druga je bila Petra Pire z Jesenic, t** tja Vesna Gornik iz ljubljanske pije, osma I>ea Ribarič iz škofjeloške* Alpetoura in deveta Urška Ude iz Tfl ča. Med starejšimi pionirji je bil razf\. zase Jure Košir iz Kranjske gore, df1.. gi je bil Grega Kraigher z Bleda, treV Primož Briški iz ljubljanskega ^° narja, četrti Matjaž Stare iz Bohinj* sedmi Urban Stojanovič in osmi W* Cuderman, oba Triglav Kranj, in de^ ti Janez Slivnik iz Kranjske gore C. Z. Priznanja športnikom in organizacijam Radovljica, «. januarja Tel«4 kulturna skupnost Radovljica in t*jj kajšnja zveza telesnokulturnih org^ zacij sta tudi letos podelili priznaj športnikom in telesnokulturnim ot$. ni/.a« iZlata Bloudkove značk«!3 prejeli Ivo Šimenc, Borisav Kuj*Jj hrane Vojvoda, Bene Lazar, Ivan H . vat, Polona Cerkovnik in Matija Čer-Jjj Dobitniki srebrnih značk so Dr*5l Bun&fi, Leon Mesaric, Franc Roz^j in Franc Poklukar, prejemniki brC^Jj stih značk pa Brane Brodnik, ZVVEC Železniki, Češnjica 37 z oznako »za razpisno komisijo«, Kandidati bode o izidu obveščeni v 15 dneh po končuni izbiri. Občinska konferenca SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA, Škofja Loka Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Škofja Loka RAZPISUJE pet občinskih priznanj OF v letu 1987 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri — razvoju naše samoupravne socialistične družbe — uresničevanju ustavno opredeljenih družbeno — ekonom* skih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh — razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samou* pravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti — krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil — neposrednemu uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacija združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Škofja Loka, Kidričeva c. 1, najkasneje do 16. marca 1987. ALMIRA RADOVLJICA Po sklepu odbora za delovna razmerja pri TOZD Pr. pletenin Radovljica objavljamo prosta dela in naloge: 1. FAZNA KONTROLA - 2 izvajalca 2. ŠIVANJE PLETENIN - 8 izvajalcev 3. PLETENJE PLETENIN - 3 izvajalci 4. MIKANJE PREJE - 1 izvajalec (zaželeno moški) za predilnico v Kranju pa: 5. MIKANJE IN PREDENJE- 2 izvajalca (zaželeno bivališče v Kranju) Pogoji: pod L: tekstilno — mehanski tehnik in 2 leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih . pod 2.: šivilja oziroma tekstilni konfekcionar II pod 3.: pletilja oziroma tekstilni mehanik II pod 4. in 5.: mikalec oziroma tekstilni mehanik I Za dela pod št. od 2 do 5 je možna priučitev. Delo združujemo za nedoločen čas, nastop dela je možen takoj. Kandidati naj N pošljejo prijave v 8 dneh od dneva objave oglasa na naslov] ALMIRA alpska modna industrija Radovljica - odbor za de-M lovna razmerja TOZD Pr. pletenin Radovljica, Jalnova ulica 2. K, __i< ISKRA, Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge v Službi za vzdrževanje 1. VEČ VZDRŽEVALCEV ELEKTRONIČARJEV (za vzdrževanje elektronskih instalacij pri proizvodnih in kontrol' ni h napravah) Pogoji: dipl. inž. ali inž. elektronike — smer industrijska elektronika (lahko tudi začetnik), zaželeno poznava* nje procesnega vodenja strojev in kontrolnih napraVi pasivno /nanje angleškega jezika. 2. TEHNOLOG (za dela V pripravi dela in nabavi materiali pri vzdrževanju električnih in elektronskih instalacij) Pogoji: m/,, elektronike in 2 leti delovnih izkušenj, elektrotel* nik elektronska smer, vsaj 5 letne delovne izkuš' nje pri vzdrževanju električnih instalacij. 3. STROJNI TEHNIK (za konstruktorja delov pri vzdrževanju strojne opreme) Pogoji: strojni tehnik, zaželeno nekaj let prakse na podnu I1' konstruiranja strojnih delov (lahko tudi začetnik /. od' služenim vojaškim rokom in veseljem do te stroke). 4. KONTROLOR ELEKTRIČNIH INSTALACIJ (za izvajanj1' kontrole in meritev električnih instalacij na objektih proizvodnih napruvah) Pogoji: elektrotehnik, nekaj let prakse na montažnih ali v/d1" /.ovalnih delih električnih instalacij, elektromehani^ m vsaj 8 letna praksa na montažnih ali vzdrževalni*1 delih električnih instalacij r>. KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČAR (za opravila in izdelavo raznih konstrukcijskih elementov in naprav) Pogoji: kvalificiran ključavničar, vsaj 2 let prakse, obvlad«*' nje avtogenega in električnega varjenja. 8. MIZAR (za vzdrževalna dela lesne opreme v tovarni) Pogoj: kvalificiran mizar In najmanj 3 leta prakse v mi.'1' skih delih. 6. PLESKAR (za vsa vzdrževalna dela na tovarniških o bje* tih) Pogoj: kvalificiran pleskar t vsaj \ letnimi delovnimi i'-ku šnjami v svoji stroki. Kandidati naj Za prOSte delovne naloge pošljejo pisne pill*,v'| ■ dokazili O izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih d1 lovnih izkušnjah v 15 dneh p(> objavi na naslov: Iskra Teleti"1 tika, Kadrovska slu/.ha, Ljubljanska C -M/a, 64000 Kranj TOREK, 13. JANUARJA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. .STRAN (MMIMIMGLAS do emona hoteli Kapoilltfve OSTALO šmartinska 130, 61001 ljubljana, Jugoslavija TOZD HOTELI RIVIERA - PORTOROŽ EMONA HOTELI - JUGOSLAVIJA HOTEL SLOVENIJA - PORTOROŽ VAS ZEBE? PRIDITE, PRI NAS VAM BO TOPLEJE!!! Ugodne cene v udobnem hotelu, bazen z ogrevano morsko vodo, podvodna masaža, dobra hrana ter prijetna zabava in še veliko več, vas čaka v Hotelu Slovenija - Portorož, kraju s tradicijo gostoljubja in blago klimo. CENE POLPENZIONA ŽE OD 5220 DINARJEV DALJE. Posebni popusti za otroke do 10. leta starosti in tretjo odraslo osebo v triposteljni sobi. INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TELEFONU (066) 73-051 ALI NA NASLOV HOTEL SLOVENIJA, OBALA 33, 66230 PORTOROŽ. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!!! ^ALI OGLASI 27 960 «HtaJUkje_ iskra senzor ter KU-KOT z mizo, prodam. 2M27_118 KJodam TV čajevec, star 20 mese-IfgjŽSSg 70 000 din. Tel.: 25-981 288 i5 r°dam enoosni TRAKTOR special hjjy**no frezo (gorenje — muta) star M Jeto. nerabljen. Kožuh, Bodovlje *<^220 Skofja Loka _ 289 U "AKTOR farmall starejši tip, 14 PS, E*°fn, prodam. Godešič 79, Skofja ■L__290 FAKTOR zetor 4712 ugodno pro-^ Jel.: 44-109 001 291 jd/odam črno belo TV. Dragan Ko-^^gbetova 3/11, stan. 11, Kranj 292 Prodam AVTO M ATI C A 3 MS in KOLO senior na pet prestav. Tel.: (064) 36-541_310 Prodam FIAT 125, letnik 80 in Z 750, oba malo karambolirana. Jože Jakša, Orehovlje 15/a, tel.: 36-297_TM Prodam Z 101, letnik 77. Tel.: 50-907 _312 Prodam skoraj nov AVTOMATIK 3 KLSG, cena 28 SM. Tel.: (064) 42-764 _313 Prodam R 4, dobro ohranjeno, registrirano, letnik 76, prevoženih 64.000 km, za 50 SM. Virje 36, Tržič, tel.: 50-476_314 Prodam AUSTIN mini 1000, letnik 79. Milena Ciperle, Dvorje 96, Cerklje _315 Poceni prodam R 4, letnik 76, regi strirana do decembra 87. Vili Lang, Pristava 110, Tržič_316 Ugodno prodam AUSTIN 1300, starejši letnik, primeren za rezervne dele Vinko Habjan, Vošče 9, Radovljica 317 !^tno prodam itan. oprema T>dam črn krznen PLASC, št. 50. ^°Lj56, po 19. uri_ 153 Jl^dam koncertni KLAVIR (dunaj-irij. železna konstrukcija) ali zame za pianino (za doplačilo). do'.'81 592, v sredo in četrtek od 13 ! ^LHlg ali po 20. uri - Maurer 307 i Cr,°dam 35-litrski KOTEL za žganje l^-^Sušnik, Bohinjska Bela 82 308 lOdam PRIKOLICO za osebni avto, |G0f rn° za traktor Krnica 27, Zg. 1Nj!5^_„__309 utrgam malo rabljen kombiniran VOZIČEK knokin. Tel.: 46 481 v____339 Padamo malo rabljeno 3 leta staro 16 GOLICO adria 390 Tel : 28 735 po 340 Olikam električni ŠTEDILNIK (2 V« e|ektrika) barvni TV iskra pano 'Potrebno popravila. Tel: 51-918 !5ldne 341 Ugodno Tel.: 34 145 prodam POGRAD 302 Prodam HLADILNIK gorenje z zmr-zovalnikom Tel.: 36-600_303 Prodam PEČ na trda goriva Ulica MoSe Pijadeja 7, stan. 4__304 Prodam Tel : 46 492 starinsko SKRINJO. 305 ST^am okroglo MIZO s štirimi ter črnobel TV star eno leto in B| 850 furgon, star 3 leta. po 20. uri 342 k(>vj£er»i prodam električno KITARO s Sfn. Tel 60 378 343 ^^•m 20 do 80 kg težke PRAŠIČE SJgžgnonik, Log 9, Skofja Loka 82 ^9k°nddrn PRAVICA, težkega 150 do ^.-Senično 14 _84 ^bt*^ PRAŠIČA za zakol Veleso ft HRČKE. Silvo Hafner, Zg 294 ^ra'n 8 mesecev brejo KRAVO Iff^pdlotik 6, Železniki 296 dva PRAŠIČA, 0kroflloJ2_ 293 težka po 295 Prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO Cena 10 SM. Dravinec, Vrečkova 5, Kranj_306 Prodam starinski, ohranjen REGAL, višina 1,5 m, in 5 KW TERMOAKUMU LACIJSKO PEČ. Jože Pogačnik, Pod nart 64, tet: 70 429 ilanoianla Študentka išče sobo v Kranju ali Ljubljani, po možnosti v centru. Sitra: DOGOVOR _323 V najem vzamem garsonjero ali enosobno stanovanje v Kranju ali oko lici. Nudim 40 SM predplačila Tel.: 26 934__324 Prodam enosobno konfortno stano vanje (50 rti') Mraz, Stara c 14, Krarrj: Tel. (064) 24-019 _325 Novejše enosobno centralno ogre vano stanovanje (40 m') zamenjam za tro ali večsobno Pomagam pri selitvi in povrnem stroške Tel 37 521 326 Dvosobno stanovanje z dvema kabi notorna zamenjam za dva manjša ali vzamem v najem dvosobno stanova nje. Informacije na tel (064) 34 853 _ 327 Zamenjam novo enosobno stanova nje s centralno za večjega Saša Fe mič, Valjavčeva 14, Kranj_328 to. "^i, enoletne, prodam za na ^f»,re)0 ah 78 /i,ko1 Kidričeva 29, lejioka___297 %«j*mleden dni st8re9a BIKCA si- -adraqa 15, DuP'Je 298 .r«y0 flrn ali menjam težko jalovo IIS$W*8 brejo Ostalo po dogovoru ^AStudeno 8, tel.: 66-659 299 P^Jnlani mlado KRAVO frizljko. bre r ^s---- 344 Kupim BIKCA, starega 6 do 8 ted-lov.Tel: 61-437_320 Kupim kosy|n|«!vo 1)1 SKI .ili ploho Tal.: 77-654_321 Kupim dobro ohranjene CITRE. Na slov v oglasnem oddelku 322 Rabim inštruktorja za matematiko in mehaniko za srednjo šolo po možnosti iz Poljanske doline ali Škofje Loke. Tel.: 69-021 popoldne_337 OBVECTIIA Vodoinstalacijo vseh vrst vam izgo-tovi obrtnik Tel.: 28-427 ■ 187 POČITNIŠKO STANOVANJE za smučanje, komplet za 6 oseb, opremljeno, na Koroškem, 110.— OŠ na dan za osebo, oddam Govorimo slovensko. Johann Lausegger, Slovenski Plajberg — Bedental, 12 km preko Lju-belja. Tel.: 99434227280516_189 Izdelujem Gementno, dvozarezno strešno opeko. Sprejmem še nekaj naročil za prihodnjo sezono. Tel: (061) 831-006 335 p« mirom . Plesni klub Kranj vas vabi v PLESNE TEČAJE v Delavski dom v Kranju, vhod 6 s pričetki: TOREK, 13. januarja 1987 ob 19.00 začetni tečaj za mladino, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Vpis 1 uro pred pričetkom v Delavskem domu Kranj. 336 /\—ALPETOUR ŠKOFJA LOKA SOZD ALPETOUR Škofja Loka, TOZD Gostinstvo Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge 2 TOCAJEV II. za bife Kranj Pogoji: PK natakar z enim letom delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje sklenemo za določen čas — nadomeščanje delavk med porodniškim dopustom. Pisne vloge z dokazili sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba v Kranju, Koroška c. 5. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 60 dneh od dneva objave. A KD-dP HĐ35TBHHH w KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA Delavski svet DO Kovinska oprema Mojstrana, p.o. Mojstrana, razpisuje v skladu z določili 6. alinee 45. člena statuta delovne organizacije prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo štirih let za VODENJE GOSPODARSKO - RAČUNSKEGA SEKTORJA ni reelekcija Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: izobrazba I. stopnje ekonomske fakultete ali visoke ekonomsko—komercialne šole, pet let delovnih izkušenj v finančni stroki, aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov Odbor za medsebojna razmerja v DO Kovinska oprema Mojstrana objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: VODENJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA Pogoji: izobrazba I. stopnje fakultete za strojništvo, 3 leta delovnih izkušenj na takem ali podobnem delu Za izbranega kandidata bo uvedeno poskusno delo, ki bo trajalo 3 mesece. Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po objavi razpisa oziroma oglasa na naslov delovne organizacije Kovinska oprema Mojstrana, Alojza Rabiča 58, 64281 Mojstrana. Prijavi naj priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku prijavnega roka. ZAHVAIA Ob izgubi naše mame, stare mame, prababice in sestre IVANKE P0DJAV0RŠEK roj. ZALETEL upokojene trgovke in raču novod ki n je se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo imeli radi in jim bo ostala v spominu ter so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala za lepo opravljen pogrebni obred in besede g. Avguštinu, hvala za izrečena sožalja in darovano cvetje, ki ga je imela vedno tako rada. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, Šentvid, Ljubljana in Vogrče,' 6. januarja 1987 Ob Ubirti dragoma moža, očeta, doda m očima JURIJA OBLAKA i/ I o/in s< iskreno zahvaljujemo sorodnikom, in vsem drugim za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga tako v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Gregorčiču za številne obiske in zdravljenje na domu, gasilci iz Trebijo m sosedni i m društvom, združenju borcev NOV Trebija in pruporščakom za častno spremstvo. Iskrena hvala tov. Minki Pivk in Aleksandru Remicu za izrečene poslovilne besede in prisrčna hvala pevcem in godbi iz Zirov. Hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in sočustvovali z nami. vsi NJEGOVI 1 užine, Ziri, Zagorje, 31. decembra 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage in dobre žeue, mame, sestre in tete I MARIJE i BREZNIK iz Praš 45 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali in izrekali sožalje. Hvala sodelavcem Teksti-lindusa Kranj, KŽK Žabnica, organiz. RK za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se Onkološkemu institutu v Ljubljani za zdravljenje; g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: mož Rudi, sinova Rudi in Dušan, hčerka Mojca in vsi sorodniki Praše, 8. januarja 1987 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi srčno dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in svaka STANETA POLJANCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem,njegovim sodelavcem tozda Iskra Skladišče odprema, sosedom za pomoč in podarjen venec ter številnospremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Bavdku za dolgoletno zdravljenje, predstavnikom ZZB Primskovo za poslovilni govor in venec, praporščakom, nosačem, pevcem upokojencem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi Iskri Telematiki, tozd TTV za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Žalujoči: žena Malči, sin Srečo, vnuka in drugo sorodstvo Kranj, 30. decembra 1986 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta PETRA GRILCA iz Sidraža 3 pod Krvavcem p. d. Havtežovega očeta se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem, bajtarjem z Velike planine in prijateljem za vsestransko pomoč, izrečena sožalja, darovane vence in cvetje ter denarno pomoč in vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo dr. Beleharju, govornikoma ob odprtem grobu, domačim pevcem in gospodu župniku iz Tunjic za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala organizaciji ZB Cerklje za venec ter delovnima organizacijama SVIT Kamnik in DONIT, tozd Rival Kamnik, Vidovim sodelavcem, Elektromeha-niki Gorjup iz Šmarce in KS Šenturška gora. Hvala vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Sidraž, 7. januarja 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre NADE ŠOLAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tov. Konoblju za poslovilni govor, pevcem in vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki so darovali cvetje ali denar namesto cvetja za bolnico Jesenice. Posebna zahvala osebju kirurškega in internega oddelka bolnice Jesenice za dolgotrajno in požrtvovalno zdravljenje. Mož France, otroci z družinami, sestra in brat ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, brata, strica in svaka FELIKSA BEZNIKA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja in za podarjeno cvetje. Iskrena zahvala pevcem za ganljivo zapete žalostinke na domu in ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se gasilcem Gasilskega društva Gorjuše-Koprivnik za spremstvo, praporščakom, gasilskemu društvu, društvu upokojencev in Zvezi borcev NOV, gospodu župniku za pogrebni obred, govornikoma ob odprtem grobu in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali ob težkih trenutkih in sočustvovali z nami. Žalujoči: žena Ivanka, hčerki Polona in Marta z družinama ter brat Jaka z ženo Gorjuše, 30. decembra 1986 NOVICE !M DOGODKI V nedeljo, na 30. prireditvah Po stezah partizanske Jelovice Zmaga tradicije, srčnosti in vztrajnosti Dražgoše, 11. januarja — Vsi, ki ste danes prišli v Dražgoše, zaslužite pohvalo in spoštovanje, je dejal Milan Kučan na 30. jubilejnih prireditvah Po poteh partizanske Jelovice v slavnostnem govoru pri spomeniku dražgoškemu boju izpred 45 let. Nedeljske Dražgoše so pokazale, da znamo zgodovino tudi na račun športnih in rekreativnih prireditev povezati s sedanjostjo, daje med nami še veliko pogumnih in vztrajnih ljudi različnih starosti, ki so kos naporom, kakršne so terjala nedeljska tekmovanja in pohodi. V Dražgošah bi v nedeljo vsi zaslužili kolajno, ne samo tisti, ki so bili najhitrejši in najtočnejši. Tudi po tej plati so bile nedeljske Dražgoše enkratne. Predvsem pa je treba ob tej priložnosti tudi zapisati, da se partizanske in po vojni obnovljene Dražgoše širijo, da mladi prevzemajo breme razvoja in da se v vas že vračajo domačini, ki pred leti doma še niso videli piihodnosti. To je svojevrsten prispevek k tradiciji Dražgoš in prireditev, o rgan iz i ra n i h dogodkom v tej vasi v spomin. Komandant teritorialne obrambe Slovenije generalpodpolkovnik Edvard Pavčič je predsedniku prireditvenega odbora prireditve Po poteh partizanske Jelovice, Janezu Lušini-Maliju, izročil malo plaketo teritorialne obrambe Slovenije za izjemen prispevek dražgoš ki h prireditev k ohranjanju tradicij NOB in krepitvi obrambne pripravljenosti. Mladi Dražgošani pravijo Mladi iz Dražgoš so prevzeli nase veliko breme organizacije letošnjih prireditev Po poteh partizanske Jelovice. Njihova glavna skrb je bila v vasi poskrbeti za dobro počutje gostov, okrasiti vas, skratka postoriti, da so bile Dražgoše praznične. Pridnosti mladih ne hvalijo samo v Dražgošah, ampak sega glas o njihovi pridnosti tudi dlje. Bernarda dijakinja: gostom in Jelene iz Dražgoš, »Danes strežemo tekmovalcem, ki V Domu Cankarjevega bataljona Najzvestejši so otroci obiskovalci Francka Mohorič iz Železnikov je oskrbnica doma Cankarjevega bataljona v Dražgošah. Skrbi za okrepčevalnico, obiskovalce napoti v muzej bataljona v zgornjih prostorih doma, prodaja značke, razglednice in druge dražgoške spominke. »Najzvestejši obiskovalci doma so otroci, so pa tudi najmnožičnejši kupci. Starejši, ki so bili v Dražgošah že večkrat, po spominkih in značkah ne segajo tako pogosto. Prva leta, ko je bil muzej odprt, je bilo obiska več, sedaj pa ga je manj. Kar stalno, po ves dan, moramo biti tukaj, da kaj iztržimo. Največ prometa imamo takrat, ko je čas izletov, posebno šolskih, se pravi junija, ko se končuje pouk, in septembra, ko se začenja. V muzeju je bilo že precej tujcev, predvsem turistov. Lani je bilo največ Angležev, pa tudi ljudje iz. drugih držav prihajajo.« Je današnji obisk Dražgoš zadovoljiv, sprašujemo Francko Mohorič. »Danes je v Dražgošah veliko manj ljudi, kar je razumljivo, saj je vreme slabo. Zanesljivo jih je polovico manj kot jih je običajno, ko je vreme lepše. Vendar tudi današnji obisk kaže, da ljudje na dan proslave radi prihajajo v Dražgoše.« Ljudje so v nedeljo v Domu Cankarjevega bataljona najpogosteje segali po razglednicah. Tudi Ivan Prezelj iz Kočevja, navdušen planinec in pohodnik, in Majda Mušič iz Ljubljane, oba sta člana Planinskega društva Ljubljana-Matica, sta se znancem iz Dražgoš oglasila z razglednico. Dejala sta, da ju vreme sploh ni prestrašilo in da sta redna udeleženca planinskih pohodov. prihajajo v šolo. To je skrb domačink, predvsem mladink. Iz Krope so nam pripeljali pasulj in golaž, nekaj pa smo skuhali tudi sami v Dražgošah. Gostje so z našo postrežbo in gostoljubnostjo zelo zadovoljni in to je glavno.« MWWH|MMMMMWK, K.llal Ml.l P iz Dražgoš: »Vsak dan se vozim v Kranj v službo. To me sploh ne moti, saj sem rada v Dražgošah. Sem učiteljica v osnovni šoli v Stražišču. V Dražgošah imamo avtobusno povezavo z dolino, šolo imamo, trgovino in tudi ljudje se ne odseljujejo več. Pred desetletjem je bilo odseljevanje mladih velik dražgoški problem. Sedaj se je ustavilo in tega sem vesela. Nič nam ne manjka. Lepo nam je in vsaj tako naj ostane.« Prane Lušina mlajši, član sveta krajevne skupnosti Dražgoše in aktivni član mladinske organizacije: »Mladi smo gonilna sila Dražgoš. Kraj postaja lepa in urejena vas in ni več razlogov, da bi mladi še naprej odhajali v dolino. Vas moramo obdržati, ji vrniti mladost in jo obdržati. Če se je po vojni kljub strahotam v zimi leta 1942 dvignila, zakaj bi morala propadati sedaj, ko imamo vse, kar rabimo! V vasi je 35 mladincev, od katerih nas je 20 aktivnih. To je veliko, vendar bi še lažje delali, če bi bili enako prizadevni vsi. Sicer pa skupaj držimo in se dobro razumemo. Mladi začnemo delati že dober teden pred prireditvijo. Okrasi mo vas, poskrbimo za jedačo in pijačo. Kup drobnih opravil je, vendar jih /.moremo. Pri težjih delih pa nam pomaga krajevna skupnost.« # Stanka Zupane iz Dražgoš: »Ko so se Nemci znesli nad našo vasjo, sem bila stara 13 let. Doma so bili razen staršev in mene še štirje bratje. Dva brata, Petra in Kafka, so Nemci ustrelili in zažgali. Rekli so, da bo v prosvetnem domu sestanek. Zvabili so ju tja in od tam se nista več vrnila. Mama je ostala doma in so jo izselili v Šentvid, drugi pa smo z očetom bežali na Jelovico, na Rovtarico, od tam pa v Podlonk k sorodnikom. Spominjam se, da smo se z očetom ponovno približali vasi. Vi deli smo, da so hiše že gorele in da so tudi našo že zajeli plameni. Hudo je bilo. Ni bilo več vseh domačih, prestraše ni smo bili, ni bilo živine, ničesar. Leta 1950 smo se vselili v novo hišo. Vesela sem, da bo vas ostala, da se širi, da mladi ostajajo doma, da gradijo. Doli na je blizu in v Dražgošah se da živeti.« Brez njih ni dražgoških prireditev Tudi tovarištvo odloča Brez prizadevnih članov Športnega društva Plamen iz Krope nikdar ne minejo dražgoške prireditve. Kroparji vsako leto pripravijo patruljni tek ekip mladine in rezervnih vojaških starešin od Krope prek Jamnika do Dražgoš, bili pa so tudi organizatorji in uresničevalci letošnjega teka patrulj JLA, teritorialne obrambe in milice ter na Jelovici. Prav to tekmovanje je letos potekalo v najtežjih razmerah, vendar so tako organizatorji kot tekmovalci premagali vse težave. Srečko Paul je bil vodja tekmovanja ekip mladine in zveze rezervnih starešin od Krope do cilja pri osnovni šoli v Dražgošah. »Do leta 1980 sem bil član organizacijskega odbora prireditev Po poteh partizanske Jelovice, pri organizaciji prireditev pa sodelujem že vsa leta, od leta 1958 dalje. Letošnja udeležba ekip ZSMS in ZRVS je nekoliko slabša kot pretekla leta. Marsikdo se je ustrašil vremena, zdi se mi pa tudi, da bi morale občinske konference mladine in zveze rezervnih vojaških starešin to tekmovanje bolj propagirati in pomagati pri oblikovanju ekip. Ekipa, ki pripravlja in vodi to tekmovanje, je stalna, uigrana. Nekateri, ki so bili zraven od vsega začetka, so morali že odnehati, vendar jih uspešno zamenjujemo z mlajšimi. Vsak ve, kaj je njegova naloga. Pred tekmovanjem se dobimo dvakrat, da se pripravimo in osvežimo spomin.« Stanko Habjan iz Krope tudi že trideset let sodeluje pri organizaciji prireditev v Dražgošah. Njegova letošnja skrb je bila izpeljava patruljnega tekmovanja JLA, milice in teritorialcev na Jelovici. Njegova ekipa je med zadnjimi končala delo, saj so bile razmere za dobro izpeljavo tekmovanja težke. »V bistvu sodelujem na dražgoških prireditvah že od leta 1957 dalje. Takrat smo na pobudo heroja Tončka Dežmana prikazali obrambo in napad na Dražgoše. Kroparji smo bili v vlogi branilcev, predvojaška iz Železnikov pa v vlogi napadalcev. Potem smo organizirali tekmovanje v smučarskih skokih v Kropi in sankaško tekmovanje, zatem pa patruljno tekmovanje s startom v Kropi. Na večer pred prireditvijo smo pripravljali mitinge, na katerih je nekajkrat sodeloval tudi partizanski pevski zbor z dirigentom Radovanom Gobcem. Start patrulj se je nato selil na Prtovč, vendar je bilo tam zelo nevarno. Sedaj prirejamo tekmovanje na Jelovici. Skoraj redno so za tekmovanje težke razmere. Ponavadi je mraz, letos pa je še močno snežilo. Ce ne bi bili dva dni pred tekmovanjem trdo delali, bi bilo tekmovanje težko izvedljivo. Vendar smo ga uspešno spravili pod streho. Patruljno tekmovanje je težko. Člani si morajo med seboj pomagati in se bodriti. Vsi člani patrulje morajo v razdalji 50 metrov priti v cilj. To je v bistvu skupaj, zato je treba člana, ki zaostane, spodbujati. Marsikdo tudi omaga, in to je nevarno. Za tistega, ki je spredaj, pa tudi ni zdravo, da ves pregret v mrazu čaka na ostale člane ekipe.« J Stotnije hrabrih Ponosno je Miloš Mrak iz Sk. Loke, navdušen planinec ** in organizator ( ^jp*^:^ najtežjega po- ^Lry hoda v Dražgo-W: še s Pasje ravni, pri spomeniku v Dražgošah na osrednji proslavi pripovedoval, * da je tudi letošnji 7. pohod od ^^■■^MiiiB^M** Pasje ravni do Dražgoš po poti Cankarjevega bataljona uspel. »Skoraj verjeti nisem mogel, ko sem gledal prijave in ko smo se v soboto /.večer v snegu in mra/.u zbrali pod Pasjo ravnijo. 162 nas je bilo. Od vsepovsod so prišli hrabri pohodniki: iz Ma- ribora, Litije, Sevnice in drugih krajev Slovenije. I>ani nas je bilo sicer 200-vendar je tudi letošnja številka za tak' šne razmere presenetljiva. Ob osrnik zvečer v soboto smo z avtobusom odšl> iz Škofje Loke, ob enajstih zvečer srn« bili na startu pohoda. Pohodniki sO hodili neprekinjeno 12 ur in le poIdrU' go uro počitka so si privoščili. Pohod f minil brez nesreče, brez zapetljajeV* To je za takšne razmere enkratno.« Spoštovanje zaslužijo tudi udeležen' ci ostalih osmih pohodov. Vsi so poka' zali izjemno vztrajnost in požrtvoval' nost. Tudi zaradi njih je bilo nedeljsko srečanje v Dražgošah lepše, veličast' nejše in prijetnejše. Bravo vzklika"1? posebej 00 pohodnikom drugega naj' težjega pohoda s Prtovča. Tudi oni S? srečno premagali težave ter dokaza'1 svojo voljo, vztrajnost in spoštovat"" Dražgoš. Ogorčen boj za zmago Odločila je sekunda Tekmovanje smučarskih patrulj vojakov, teritorialcev in miličnikov na Jelovici je bilo do konca negotovo. Vse je že kazalo, da bo skupni zmagovalec zaščitna enota milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve, vendar so odlično tekli in streljali tudi radovljiški teritorialci — in zmagali s sekundo prednosti. Miličniki so zgubili tekmo v športnem boju in tudi iskreno čestitali zmagovalcem, pripadla pa jim je čast najboljših strelcev, saj so dosegli kar 137 krogov od 1H0 možnih. Povedati je treba, da izurjena miličniška ekipa žanje uspehe tudi po svetu. Lani je bila druga na svetovnem tekaškem policijskem prvenstvu, letos pa odhaja na podobno prvenstvo v italijanski k raj Trento Patruljo jo vodil Toni Koščak. »Razen mene so tekli se Hujao Kopač, Jože Krznar, Željko Pavlica, Erane Ho/man, Bojan Vaši i" Ljubo Tomažič. V Dražgošah tekmujemo vsako 1«" to. Tukaj sem že desetič. Proga je bila težka. NoV sneg je bil mehak, maže niso bile popolnoma zaneS* Ijive. Zanašati se je bilo treba na moč. Ja/. sem tek*"' z dvema avtomatoma in dvema torbicama, da sen" razbremenil sotekmovalca. Proga boljša ni mofl' biti in še sreča je bila, da je bila |M>illaga s stari«*1 snegom trda. Pa tudi srečo smo imeli, da smo še k»r dobro namazali.« Z letošnje prireditve Po poteh partizanske Jelovice sta poročala novinar Jože Hošnjek in fotoreporter Frane Perdan. _