170. stevmn. i umnu vsNft.zs.moi im aro. leto. • »Slovenski Narod- velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta........12— četrt leta ....... 6 — na mesec......_ 2*— v upravrrištvu prejeman: cek> leto.......K 22*— pol leta . 11*— četrt leta......, 5r50 na mesec ...... , 1"90 Dopisi naj se fiankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Rnaflova ulica št 5 (v pritličju levo), telefon št 34. Izhaja vaak dan svećer izvzemal nedelje In lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih in sere i j ah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, lnserati itd. to je administrativne stvari. - Potameina številka volta 10 vinaritv. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it SS. .Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta ....... . f13*— četrt leta.......650 na mesec •••••« ■ 2*30 za Nemčijo: celo leto....... K 28-- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto....... K 30-- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upra vniatvo: Bnaflova ulica it. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85. Jugoslovanska delefiadla. Dunaj, 25. julija. Poslanca dr. Rybar in dr. Gregorin sta danes zvečer izstopila iz Narodnega kluba ter s tem tudi iz Hrvatsko - slovenskega kluba. To vest bodo gotovo vsi napredni krogi na Slovenskem pozdravili z iskrenim veseljem. Poslanca sta vedela upoštevati odpor, ki se je pojavil v slovenski javnosti proti njihovemu koraku; priznala sta, da cenita argumente, ki so se poudarjali proti spojitvi Narodnega kluba z dr. Šusteršičevo zajednico in končno izvajala konsek vence, ki so bile nujno potrebne, ako se naj ne zanesejo v vrste klerikalizmu se nepodleg-lepra slovenskega ljudstva novi razpori in pogubne cepitve. Trudili smo se v našem listu postaviti se na popolno objektivno stališče, presojali smo argumente, ki so korak »Narodnega kluba« opravičevali in one. ki so ga obsojali in navzlic vsemu priznanju, da ni dvomiti o resni in dobri volji obeh poslancev, ki sta izjavljala, da delo jugoslovanske skupnosti še ni izvršeno, dokler ne bodo tam v s i jugoslovanski zastopniki brez razlike strank, smo morali priti do zaključka, da je forma v kateri se je poskusilo izvesti skupno idejo poprrešena, da je korak prenagljen in da v stvarnem oziru spojitev »Narodnega kluba« z »Zejednioo« ne pomenja ničesar drugega kakor ojačenje slovensko klerikalne pozicije. Dr. Šusteršič je dosegel organi-začne pogoje, ki so mu »Narodni klub« v vseh zadevah, ki se ne tičejo izključno njega volilnih okrajev popolnoma izročili, saj si je dal priznati v vseh »skupnih« zadevah majori-tetni princip to se pravi. statutariČ-no si je pogodil, da »Narodni klub« v skupnih vprašanjih sploh nima sood-ločevati, temveč ima dr. Šusteršiče-vo voljo in besedo le poslušati in podpirati. NaŠi primorski poslanci so morda pričakovali, da najdejo pri novih zaveznikih ono lojalnost, ki odlikuje nje, bili so mnenja, da klerikalci, — ako priznavajo potrebo skupnosti, te skupnosti ne bodo zlorabljali. Toda tudi tedaj, če bi bili volilci dr. Kvbafa in dr. Gregorina zaupno prepustili odločitev o nadaljnih korakih svojima zastopnikoma, tndi tedaj bi se oba skoraj morala odločiti za ono remeduro, ki sta jo danes izvršila. Kajti komaj je potekel teden v »Hrv.-slov. klubu« že je prišlo do eklatantne zlorabe skupnega nastopa. Danes dopoldan je klub razpravljal o vprašanju, ki spada morda v kompetenoo združenja poslancev-du-hovnikov, in s katerim bi se bila končno bavila lahko tudi skozi in skozi klerikalna zajednica, ki pa nikakor ne spada pred forum skupnega jugoslovanskega kluba. Gre za zgolj cerkveno zadevo papeževega motu propria o odpravi kat. praznikov, ki ima sicer morda tudi gospodarski pomen, kateri pa ne more biti izključno jugoslovanski. Klerikalno kopito pa gleda pred vsem iz sklepa, da naj se predsedništvo skupnega kluba glede vprašanja katoliških praznikov obrne na jugoslovanske škofe..... Recimo, da sedi mesto profesorja Spinčiča, na Krasu izvoljeni »antikrist« (tako so ga imenovali za časa volilnega boja klerikalci) dr. Gregorin v predsedništvu H. si. k. Ta antikrist kot pokoren priproš-njik vernega slovenskega ljudstva pri ljubljanskem škofu, kot član deputacije, ki intervenira pri cerkveni oblasti v zadevi »skupne jugoslovanske narodne misli« — — — To je absurdna slika* toda sestavljena je iz barv, ki si jih je dr. Šusteršič izrecno dal priznati za skupne jugoslovanske, saj se ne nahajajo v predalu specijelnih okrajnih interesov, katerega je voditelj Zajednice prepustil »Narodnemu klubu«. In kaj bi se bilo zgodilo, ako bi bila dr. Gregorin in dr. Rvbaf danes protestirala proti razpravljanju o vprašanjih, ki so vse prej kakor skupno narodna? Primorska napredna poslanca sta upoštevala razpoloženje med vo-lilstvom, v vsej napredni javnosti. Storila sta edino, kar je bilo potrebno: vzdržala sta napram H. si. k. popolno rezervo, nista se udeleževala skupnih sej ter sta končno apelirala na politično organizacijo, katere odbornika sta oba. Po dolgih posvetovanjih se je tudi politično drutvo »Edinosti prepričalo o kritičnosti situvacije, o pre-karnosti položaja ter danes poslalo dr. Rybaru brzojavnim potom sledeči sklep: »Odobravamo osnovanje in postopanje »Narodnega kluba«; obžalujemo krivo tolmačenje, priporočamo radi novega položaja in grozečih ]K)sledic vsled razpoloženja Krasa in Vipave Vam in drju. Gregorinu izstop iz hrvatsko - slov. kluba, nobeno za sedaj združitev, slobodno roko, nadaljevanje akcije za skupni klub vseh Jugoslovanov. Društvo »Edinost«. Takoj po sprejemu brzojava sta oba poslanca odposlala načelniku »Narodnega kluba« prof. Spinčiču pismo, v katerem mu javljata svoj izstop. Dr. Rvbar in dr. Gregorin sta prosta spon, ki so grozile uničiti njuno samostojnost in delovanje. Izstop iz skupne organizacije jima je razvezal roke, da se moreta znova s podvojeno silo posvetiti akciji, katero sta si prostovoljno naložila: najti modus, ki bi omogočil v doglednem času ustanovitev skupne jugoslovanske organizacije, katera bi odgovarjala pravičnim zahtevam jugoslovanske misli. Napredna javnost je oproščena more, ki jo je tlačila v dvomih nad obema poslancema, katere smo jih šteli med zastopnike pravih narodnih, torej le v naprednem duhu mogočih teženj slovenskega ljudstva. To je prvi v tisk, ki ga čutimo kot razbremenjen je, kakoršno smo si v teh poslednih težavnih dneh iskreno želeli. Kam in kako zdaj, je pa vprašanje, ki se pojavlja neposredno za dogodki, ki jih danes beležimo. nim ekscelenca S. Ignacij baron Ru»er, predsednik nalvlilega jo-Ulica, In dr. Ivan Tavčar. Ne čudite se, g. urednik, temu napisu; latet anguis in herba; pod tem napisom ne tiči nič hudega; samo nekaj spominov iz preteklega in predpreteklega časa; tudi konfiscira 1 vas ne bode nihče; resnica se iz retrospektivnega vidika konfiscirati ne da, ker je dobila svojo historično obliko, svoj historičen pomen. Tendence pa tudi nimam druge, kakor si prosti čas ubijati. Moj Bog! V pisarni ni nič dela; saj so stalne počitnice; človek pa se pri vsej neznosni vročini tudi ne more zmirom po bistrih valovih deroče Drave premetavati ali pa se po žgočem pesku dravskih otokov valjati in pariti, kakor znana 4nogata žival, če tudi je to za živce jako koristno. — Preteklo je baš 20 let tega, kar sva se z g. dr. Tavčarjem mudila na Dunaju; jaz kot obdolženec pred disciplinarnim sodiščem — in sicer najvišjim — on kot moj zagovornik. Vročina takrat ni bila tako huda. L *.kor je sedaj; pa zeblo naju tudi ni. ]>osebno mene ne. Izrekel o moji »krivdi« so vrhovni sodniki v veliko milejšo obliko spravili kakor oni v prvi instanci — v Gradcu tudi kazen so znatno znižali; toda vesel te šale nisem bil; pobral sem šila in kopita in rekel državni službi : z bogom! Ko sem dr. Tavčarja prašal za račun, mi ni hotel ničesar računiti; veliko mu takrat kot že pol leta suspendirani e.kr. adjunkt itak ne bi mogel plačati. No plemenitost in nesebičnost njegova je poznata; naj mi tega ne zameri, če to tukaj poudarjam. Zahvalil sem se mu iskreno za to ljubeznivost. Prešla so leta, tudi desetletja; malokdaj sva prišla v osebno dotiko. Pa po letih vse prav pride, pravi stara prislovica, in če ne po sedmih, pa po desetih ali 14tih. Leta je bilo tisto ominozno leto, v katerem sva prišla spet v dotiko, toda vloge so se malo izpreme-nile. Sedaj nisem bil samo jaz hudodelec, nego tudi on, g. dr. Ivan Tavčar sam.. Najini tožitelji so bili župan ptujski J. Ornig in celi občinski svet ptujski, kojega je zastopal dr. pl. Plachki. Predmet tožbe je bil članek v »Slov. Narodu« z dne 29. oktobra 1904 št. 248 z zaglavjem: »Ptujski župan in deželni poslanec Josip Ornig.« G. J. Ornig ter občinski svet v Ptuju z dr. pl. Plachkijem so se čutili kruto žaljeni na svoji časti ter zahtevali s šibo in kazen, ne le proti odgovornemu uredniku dr. Ivanu Tavčarju nego tudi proti meni, kot dozdevnemu piscu. Vršila se je stro- ga osebna in hišna preiskava proti meni, ki je seveda ostala brez uspeha; umevno; saj je bil pisec čisto druga oseba, kar je tudi redakcijsko osobje »Slov. Naroda« potrdilo. Pa to tožiteljev nič ni motilo; oni so zahtevali mojo glavo in glavo dr. Ivan Tavčarja, ki je bil takrat slučajno tudi državni poslanec mesta Ljubljane. Jezero je besnelo in zahtevalo žrtev. Ta okolnost bila jim je dobro došla pretveza za sumničenje ljubljanskih porotnikov, češ, ti so pristranski, torej od njih pričakovati pravične sodbe. Vložili so torej prošnjo pri nad-sodišču v Gradcu, naj se iz tega vzroka delegira drugo porotno sodišče, namreč, ono v Mariboru, ki je toži-teljem najbližje. S tem je prišel znani in »sloviti« Gleispaeher senat v hude Škripce. Priznati niso mogli in smeli, da je ljubljanska porota sestavljena iz pristranskih in krivičnih porotnikov, na drugi strani pa spet niso hoteli odkloniti Ornig - Plachkijevega predlo ga za delegaeijo drucre porote. Kaj je torej storiti, da je volk sit in ovca cela? Pametni in bistroumni, kakor so bili takrat, ko so me z diseiplinar no sodbo pognati rz državne službe no ti »nadsodniki« sklenili, Ornig-Plach-kiju dovoliti delegacijo mariborsk* porote—brez vsakih razlogov, ravnajoč se po komodnem načelu: Ich sage nicht das und nicht jenes, damit ec dann nicht heisse, ich hatte dies oder jenes gesagt. No g. dr. Iv. Tavčar se je te »nadsvetnike« v svojem dr-žavnozborskem govoru z dne K), fe bruarja 1905 pošteno privoščil m jih primerno okrtačil. Takratni politični minister dr. vitez Klein se je v svojem odgovoru zvijal kakor jegulja in končno v potu svojega obrazu pri znal. da tega ne odobruje, če graški senat delegaciji dovoli, a zamolči vse razloge, na katerih tak »sklep« sloni No, gospod urednik Vi postajate že malo nejevoljni, zakaj da imenu jem osebo predsednika vrhovnega so dišea eksc. bar. Ruberja v zaglavju Le malo potrpljenja; vse pride razloženo. Vedoč, da nisem pisec in-kriminiranega članka in da moram za drugega v ogenj po kostanj seči vložil sem pritožbo proti delegacij skemu sklepu na vrhovno kot kasa cijsko sodišče na Dunaju. LISTEK. Bolnik. Josip Premk. (Konec.) »In kdaj pride?« je povprašala Marička, ko je Ambrož umolknil. »V torek,« ji je odvrnil in pogledal v pismo kot da se hoče še enkrat natanko prepričati, če si je zapomnil prav ali ne. »Da v torek —« je pritrdil — »in sedaj bo treba, da ga počakam v trgu na postaji, sam bi morda še ne našel. No, ako mu ne manjka drugega ko svežega in zdravega zraka, tega se tukaj že lahko navžije, sobo pa mu pripraviva tam v kamrici, saj je prostorno in svetlo, sicer pa čez dan menda itak ne bo tičal v hiši.« In tisto popoldne je pričela Marička pospravljati in urejati po sobi, ki je služila prej največ za shrambo različnega gozdarskega orodja. Očistila je šipe in jih u mil a kakor pred kakim velikim praznikom, z rožastim potom je pogrnila precej ogromno mizo in vsak prah, ki ga je še zasledila v kakem kotu, je obrisala tako skrbno, da se je naposled, ko se je ogledala po sobi, sama zadovoljno nasmehnila: tako se ji je zdelo, kakor da je v sobi sedaj vse bolj prijazno in veselo in skozi okno, ki je gledalo tja proti potoku, je lila notri bogata svetloba. In tudi Ambrož se je začudil ko je vstopil v tako prenovljeno izbo, ki mu je prej služila le za nekako shrambo in ko je drugi dan obesila Marička na steno še par slik in postavila na okno košat rožmarin, se ji je zazdelo kakor da stoji v tisti prijetni izbici, ki jo je imela še kot dekle doma v čmeški vasi pri svojih starših. Drugi dan potem je odšel Ambrož od doma že zelo zgodaj. Gosta megla se je še vlačila nad gozdovi in nebo je bilo še vse motno in zaspano, kajti solnee še ni pogledalo izza gora. Sveže jutro je bilo in zrak tako napo-jen z vonjavo sočnih gozdov in travnikov, da je dišalo opojno po vsej ozki dolini. »Pa se do vasi pel j i ta,« mu je skrbno naročala Marička, ko je od ha jal — »da ne bo preveč utrujen. Tri ure hoje je za bolehnega človeka preveč, lahko bi še bolj obolel.« Ambrož ji je smehljaje prikimal in kmalu izginil po stezi med debli tam doli ob potoku, ki je šumljal in žuborel kakor da odgovarja ptičjemu petju, ki se je veselo razlegalo v sveže jutro. Marička je stala se nekaj časa na pragu, nato pa je stopila nazaj v hišo in pričela skrbno urejati po kuhinji in izbi. — Proti poldnevu, ko je čakala Marička že nestrpno in z neko zagonetno radovednostjo, ki ji sama ni vedela vzroka, sta se pojavila, ko je Marička ravno zopet stopila na prag. Kogar Ambrož je hodil naprej z rnjavim kovčegom v roki, Ivan pa je stopal za njim in kakor se je zardelo Marički je bil skoro nekoliko večji od njenega moža. Sirokokrajen slamnik je nosil v desnici, da so mu precej dolgi svetli kodri prosto padali po visokem belem čelu, čez katero je zdajpazdaj potegnil z ozko skoro žensko drobno roko. In Marička se je skoro začudila, kajti predstavljala si ga je bledega in revnega, pač kakor bolnika, pa Ivanovo lice ni kazalo prav nič tiste dolgočasne bledice — zdrave in rdeče so bile njegove ustnice in tudi njegovo lice je bilo pod-pluto z lahno rdečico. Ko sta prišla pred hišo je logar Ambrož obstal in ga potrepal po ra- mi. »No sedaj sva doma,« je dejal in pokazal nato na Maričko, ki je pristopila bliže nekako plaho in boječe. »To je pa moja žena Marička, o kate-i sem ti pravil že med potjo, dn ti bo kuhala mleko in druge različna zdra vila, da te prav gotovo ozdravi če le že nisi čisto na robu groba.« Ivan se je zasmejal in podal Marički roko, ki se je zardela Marički tako drobna in mehka. In ko jo je pogledal v oči, je videla Marička v njegovem pogledu neko pritajeno za čudenje, ki pa je že hip nato prešlo v prijazen nasmeh, ki ee je razlil čez ves njegov mladeniški obraz. »Lepo je tukaj, kdo bi si mislil, da živite v takem raju,« se je obrnil proti stricu Ambrožu, ki je ravno prižigal svojo pipo. »Lepo, lepo, mu je pritrdil, ko puhne v zrak oblaček vijolčastega dima — »pa se vse lepše je zvečer in zjutraj. Saj pravim, da bi ne hotel živeti v mestu kakor tvoj oče, za nobeno oeno. Tu lahko ukaš in vriskaš kadar in kolikor hočeš, pa te ne moti živa duša, kvečjem, če te jaz kdaj prestrašim s kakim strelom. No, pa saj boječ ravno nisi videti,« je dostavil zopet smehljaje in Marička je spoznala takoj, da je Ambrož zelo dobre volje. Ivan ga je poslušal in se zdajpa zdaj ozrl okrog po gorah, ki so sijale vse svetle v žarkih poldanskega solnca. Nebo je bilo čisto in modro kakor globoko mirno jezero, le od severa je pihljal lahen veter ter božal vrhove dreves, da so šušteli in šumeli kot pritajena oddaljena govorica. »In če te veseli,« je zopet povzel Ambrož in vlekel venomer iz svoje porcelanaste pipice — »vzameš lahko kdaj tudi puško in stopiš z menoj. Divjih rac in gosi sicer ne bova streljala, ker ni zdaj zanje lovski čas, dasi jih je tam za onim brdom po močvirju vse polno, a zajce in srne pa pokaš kar brez skrbi. Še nad divjega petelina se lahko spraviš, pa s tem bo že večja težava, Če nisi imel še nikoli puške v roki. In poleg tega je treba ostati zgodaj zjutraj, kar ti morda ne bo ravno po volji.« Marička se je nasmehljala in nato so stopili v hišo ter sedli za mizo, ki je bila če pripravljena in pogrnjena za obed. In s tistim se je pričelo pri logarju Ambrožu nekako novo življenje. Ambrož je opravljal svoje gozdarske posle sicer rodno kakor poprej, a mnogokrat se je vendar podvizal domov, da se razgovori s Iva- nom, ki je bil živahen in zgovoren, da se je obema takoj priljubil. Zenka Marička je pazila s toliko skrbnostjo na vsako malenkost v hiši in zunaj nje, kakor da se boji, da bi Ivan ne opazil kake zanemarjenosti ali nereda. In kadar je pospravila vse in bila z delom gotova tudi v njegovi sobici, ki je bila njena največja skrb, je prišla vuu pred hišo in sedla na klopico poleg njega. Sama ni vedela, kdaj jima je v pogovoru minulo popoldne in vedno kadar se je pričelo mračiti, ji je bilo skoro žal, da je tako naglo zatonilo solnee, ki je malo poprej tako ljubko sijalo v njegov lepi obraz. Včasih se je prebudila Marička sredi noči in ob takih trenotkih je objelo njeno srce neko težko, sladko čustvo, ki se ga je skoro bala . . . Dasi pravzaprav sama ni vedela, kaj jo vznemirja, se je vendar skoro prestrašila, ko jima je Ivan nekega dne povedal, da se že počuti popolnoma čilega in da odide v par dneh zopet nazaj v mesto. In tisti dan, ko je Ivan res zopet odšel, je bila Marička vse popoldne nekako tiha in zamišljena, proti večeru pa je odšla v gozd, kjer se je naslonila na hrastovo deblo in zajokala skoro na glas... Pa ni zvedel tega ne Ivan, niti njen mož Ambrož, ampak komaj njen izpovednik, ki pa je bil pameten človek in ji je povedal, da takih grehov bog ne kaznuje, ampak jih le pošilja v človeška srca v svojo lastno zabavo ... > Tej pritožbi se je ugodilo, delegacija razveljavila in sedaj g. J. Or-nig z dr. pl. Plachikijem in njegovim občinskim svetom niso bili več razžaljeni; umaknili so tožbo proti meni in dr. Tavčarju brezpogojno ter plačali vse pravdne stroške. Toda sedaj se je obrnila'vsa jeza in ves besni srd Ornig - Plachkijeve-ga časopisja — proti vrhovnemu kot kasacijskemu sodišču na Dunaju in njegovemu predsedniku eksc baronu Ruberju, ker je delegaeijski sklep jrraškega uadsodišča v neprilog" Ornig - Plachkiju razveljavilo, kar bi se storiti ne smelo, »Grazer Tag-blatt« priobčil je kot uvodnik v listu z dne 18. marca 1905 št. 77 pod za-glavjem »Fine Rechtsverweigerung« hujskajoč članek proti najvišjemu sodišču in predsedniku baronu Ruberju, češ, da so zakon kršili. Čudno, prav čudno je, kako je mogel ta list izvedeti, kdo da je bil predsednik ka-sacijskega senata, v katerem se je delegaciji odklonila, »Marburger Zei-tung« je temu strupenemu, proti najvišjemu sodišču naperjenemu članku sekundirala in njen urednik Norbert Jahn priobčil je v številki z dne 25. marca 1905 št. 37 pod zaglavjem »Vogelfrei« jako nesramno kritiko 7iajviŠjeg"a kot kasači jskepra sklepa. Ves svoj žolč je Orniprovs klika v teb člankih izlila nad najvišjim sodiščem. In čudo prolemo! Nobeden teh nesramnih napadov na najvišji srnini dvor in njegovejra predsednika ni bil zaplenjen. Ali ni to krasna svoboda tiskal Rekel sem Zgoraj, da po letih vse prav pride. Oblateni in brez vzroka napadeni smo bili trije: Njeg. eksc. baron Rnber kot predsednik kasacij- gkega sodišča, dr. Tavčar in — moja malenkost. Prvemu ni treba nobene satisfakcije; drugi si je zadoščenje v državnem zboru sam izposloval; jaz sem se domislil izreka: tout compren-dre e' est tout pardonner, ter opustil daljni korak, če tudi sem bil nad pol leta po nedolžnem v sodni preiskavi in sem moral nositi vse »prijetnosti« neupravičene hišne in osebne preiskave: srce je pozabilo vse te neprilike, glava jih ni pozabila. Klika se je sedaj sprla; Ornig-Plaehki imata v svojem tal »oru stru-]>enejšili sovražnikov nego v slovenskem; Norhert Jahn sedaj, kakor ste poročali v listu z dne 18. julija 1911 št. 163. v »Marb. Ze it u npr« iste pregrehe in hudobije očita, kakor jih je svoj čas očital »Slov. Narod« v št. 248 z dne 29 oktobra 1904, radi katerih se je hotelo mene in dr. Tavčarja na gromado spraviti. J. Ornig in njegova klika mora sedaj Norbert Jahna tožiti; in Norbert Jahn je pristojen pod mariborsko poroto, tako da še J. Ornigu ne bo treba za delegacije druge porote prositi; saj si on druge porote ne želi, nego mariborsko. Menda že ve. zakaj. če pa J. Ornig in njegova klika lega ne stori, je s tem le dokazano, da je bila vsa njegova nekdanja akcija proti »Slov. Narodu« oziroma proti meni in dr. Tavčarju — navadna krinka, prosto hinavstvo in očitna tendenca, se malo iz Gleispachovega senata pošaliti in ponorčevati. S tem zadobili pa smo tudi najsi-jajnejšo zadoščenje vsi trije; namreč Nj. eksc. baron Rnber kot j>redsednik vrhovnega sodišča na Dunaju, g. dr. Tavčar in moja malenkost, ki sem moral per nefas prenašati nad pol leta brit kosti sodne preiskave. Ne bodo pa tega zadoščenja prav veseli gotovi gospodje nadsodniki v Gradcu; najmanj pa l)ode te satisfakcije vesel nekdanji justieni minister dr. vitez Klein, ki je s tein blamiran pred vso javnostjo, ker je zagovarjal stvar, ki se iz stališča pravice zagovarjati ne da. O tem bivšem ministru dr. vit. Kleinu hočem še druge zanimivosti obelodaniti, če mi bodo Vaši predali odprti in če bo ta neznosna vročina ^e na dalje tako ugodno učinkovala na moje živce, kakor dosedaj. Da ste mi pozdravljeni! Ptuj , 21. julija. Dr. Anton Brunien. Interpelacija. poslanca dr. K a v n i h a r j a in tovarišev na njega eksceleiieo gospoda ministra za notranje zadeve. Že leta 1910 je bil občinski svet ljubljanski razpuščen, dne.23. aprila .1911 so se izvršile nove volitve, še danes pa novoizvoljeni občimski svet ni konstituiran. Proti volitvi, ki zagotavlja narodno - napredni stranki večino v obč. svetu, od nekega volilca slovenske ljudske stranke (klerikalne) vloženi ugovor je deželna vlada kranjska zavrnila kot neutemeljen. Res je pa, da je rešitev po svoji vsebini či->to nagajivega rekurza pustila nas čakati skoro dva meseca, kar se je splošno smatralo kot koncesijo deželne vlade napram slov. ljudski stranki. Kratko po rešitvi pritrdbe — dne 19. junija — povabil je šef deželne vlade predsednika narodno-na-predne stranke k sebi, ga je obvestil o zavrnitvi rekurza, zajedno pa izjavil, da občinskega sveta t svrbe konstituiranja ne bo sklical, ker bo nasprotna stranka v smislu zakona od 22. oktobra 1875 št. 36 ex 1876 drž. zak. morebiti vložila pritožbo na upravno sodišče, za kar ji pristoji rok 60 dni. Opomniti je, da je z smislu zak. od 17. oktobra 1910 št. 51 dež. zak. deželne vlade rešitev pritožbe proti obč. volitvam — končnoveljavna. Z ozirom na navedeno izjavo ga. deželnega predsednika je smatrala večina obč. sveta za potrebno, da vloži na deželno vlado utemeljeno prošnjo, da se nemudoma skliče pra-vomočno voljeni obč. svet na konstituiranje. Že 22. junija je vlada to prošnjo rešila v tein smislu — potem ko je dotičaii volilec dne 21. junija, ali od vlade naravnost pozvan, ali ne, tega nečemo preiskavati, izjavil, da namerava vložiti pritožbo na upravno sodišče — da priznava tej eventuelno stoprav 20. avgusta vloživši pritožbi že danes to je 21. junija odložilno moč. Ta odločba stoji v direktnem nasprotju besedilu zakona, ki priznava odložilno moč samo že vloženi pritožbi, pa tudi samo z daljnim pogojem, da takojšnji izvršitvi ne stoje nasproti javni oziri in da stranki z izvršitvijo ne nastane nepovratna škoda. Niti prvi niti drugi pogoj v našem slučaju ne obstoji, zakaj pritožnik, ki v svoji pritožbi govori le o neki nameri, vložiti pritožbo, niti ne trdi, da mu preti kaka nepovratna škoda, kaj še, da bi to škodo dokazal. Da pa javni oziri v tem slučaju govore naravnost proti odložitvi izvršitve, to je konstituiranja obč. sveta in pri-četka njegovega delovanja, je očivid-na brez daljnega utemeljevanja. Proti tej zadnji odločbi dež. vlade je imenovana večina obč. sveta ljubljanskega vložila v navedenem smislu pritožbo na visoko c. kr. ministrstvo za notrauje zadeve. Tem povodom in pa v varstvo občinske avtonomije se usojajo podpisani staviti interpelacijo: 1. so li ti dogodki Vaši ekscelen-ci znani 1 2. je li Vaši ekseelenci znana začinje imenovana pritožba? 3. bode li Vaša ekscelenca ukrenila, da se bode pritožba rešila čimprej in da bode rešitev odgovarjala smislu zakona. 4. je li Vaša ekscelenca za slučaj ugoditve pritožbi pripravljena, deželni vladi kranjski dati navodilo, da nemudoma skliče novo voljeni obč. svet na konstituiranje in V svrho pričet ka njegovega delovanja? Dr. Ravnihar. dr. Kramar, dr. Pacak, dr. Fiedlcr, Čeeh, dr. Formanek. dr. Frania, dr. Korner, dr. Fiink, Hra-sky, dr. Lukavskv, dr. Rasin, dr. Šu-bert, dr. Tobolka, Mašta lka, Kratoch-vil, Neuman, dr. Viškovskv. Politična kronika. Državni zbor. Državni zbor je včeraj začel svoje meri tori čno delo, prvo branje bančne predloge. Seja se je začela ob 10. uri dopoldne. Okr. sodišči v Ptuju in v Mariboru zahtevata, naj se izroči posl. M a I i k zaradi prestopka žaljenja časti; ravnotako zahteva dež. sodišče v Ljubljani, naj se izroči posl. G o -S t i n č a r zaradi istega prestopka. Med drugimi vladnimi predlogi je predložil finančni minister zakonski načrt o vporabi fonda za pospeševanje živinoreje in vnovčevanja živine za L 1910. Na to se je začelo prvo branje bančne predloge. Prvi je govoril češki soc. demokrat posl. V a n e k , ki je pred vsem obžaloval, da ni prišel najprvo v razpravo predlog posl. Reumanna glede draginje mesa. Žalostno je, da se v zbornici splošne volilne pravice bolj občuti pomanjkanje plačilnih sredstev nego pomanjkanje živil. To nasprotje leži v bistvu današnjega kapitalističnega gospodarskega reda, ki delo in ljudske potrebščine manj ceni nego premoženje in kapitalno rento, ki rivalizirajo med seboj ne le v gospodarskem, temveč tudi v političnem, socialnem in kulturelnem ozirn. Izjavi, da socialni demokrati ne morejo podpirati vlade barona Gau-tseha, kajti med to vlado in med vlado barona Bienertha pač ni razlike. V Avstriji se vse smatra za politi-kum, celo cerkev in armado. Tudi Avstro - Ogrska banka je politikum, nazvati bi se morala pravzaprav nemško - madžarska banka. Politično gospodarstvo v prospeh enega samega naroda mora prenehati. Vsled teh besed je prišlo do ostre kontroverze med posl. Vanekam in dunajskima naprednima poslancema dr. Pollanfom in dr. Neumannoca. Končno izjavi posl. V a n č k , da imajo proletarei le indirektan interes na Avstro - ogrski banki. Ker pa ni upati, da bi se postopanje vlade in zbornice z boljšal o In ker ne izvršuje Avstro - ogrska banka svojih poslov adinole š kupčijakega, temveč tudi s političnega stališča, tedaj nasprotujejo socialni demokrati bančni predlogi. Posl. dr. L e e h e r je izjavil, da smatra nemški »Nationalverband« prvo branje bančne predloge za nepotrebno, ker se je ta predloga že v prejšnji zbornici kakor tudi v odseku zadostno obravnavala. Posl. dr. Kramar je dokazoval* da so z obstrukcijo zoper bančno predlogo začeli pravzaprav Nemci in ravno dr. Lecher je vodil najhujšo opozicijo. Cehi so pokazali, da so precej močni akcionarji. Akcij imajo več nego cela ogrska državna polovica, imajo torej tudi pravico zahtevati, da se jih respektira. In popolnoma opravičeno je, če zahtevajo zastopstvo v generalnem svetu te banke. Zahteval je nadalje, naj se v tekstu bankovcev ozira na vse avstrijske narodnosti, ne pa samo na Nemce in Madžare. Govornik se je na to zavzemal za pomnožitev filialk v češkem ozemlju in se je bavil z vprašanjem ustanovitve osrednje zadružne blagajne. Govorili so še posl. Schraffl, Ceglinski. B i a ukini, Choe in S t 6 1 z e 1. Posl. Biankiniseje bavil s stališčem Hrvatske in se je pritoževal, da se merodajni krogi države in parlamenta tako malo brigajo za razmere na Hrvatskem. Naj Madžari Hrvate še tako zatirajo, Hrvati bodo navzlic temu igrali v Monarhiji in na Balkanu važno gospodarsko in politično vlogo. Nato se je predloga odkazala odseku, ki se ima voliti. Ministrski predsednik o mesnem vprašanju. Nato je govoril ministrski predsednik baron Gautsch o mesnem vprašanju. Dokazoval je, da je za uvoz inozemskega, torej tudi argentinskega mesa potrebno dovoljenje ogrske vlade. Kar se tiče uvoza ar-gentinsk. mesa, se je baron Gautsch z ozirom na veliko važnost tega vprašanja obrnil na ogrskega ministrskega predsednika, naj pritrdi, da se uvede še nadaljna množina argentinskega mesa. V tem ozira se bodo v prihodnjih dneh vršili z ogrsko vlado u strnem dogovori. Na to je branil dr. W e i s s k i r c h n e r j a. Poudarjal je, da uvoz mesa iz Argentinije in Srbije nikakor ni škodoval poljedelskim interesom. Vlada bo delovala na to, da ne bo treba mesa od tako daleč uvažati in da se dobe viri, ki leže precej bližje. Glavno in najvažnejše sredstvo zoper pomanjkanje živine je povzdiga domače živinoreje. Treba bo izločiti vse negospodarske faktorje, ki neugodno vplivajo na cene. Dogodki v Drohobvczn. Nato so začeli razpravljati o nujnih predlogih glede krvavih dogodkov pri volitvi v Drohobvezu. Teli predlogov je osem. Posl. B i 1 i n-ski je zahteval, naj se vse krivce z vso strogostjo zakona kaznuje. V imenu svoje stranke je zahteval, naj država da podporo za žrtve nesrečnikov. Govoril je še posl. D i a m a n d, na kar je bila razprava prekinjena. Posl. dr. Rvbar in tovariši so vložili predlog glede ljudskega štetja v Trstu. Posl. P i t a c c o in tovariši pa glede uvedbe službene pragmatike državnih uradnikov in slug. * Klubni predsedniki so imeli včeraj dopoldne pod predsedstvom dr. Svlvestra sejo. Za predsednika bančnega odseka je bil nominiran posl. L a g i n j a. Od več strani se je poudarjalo, naj se poletno zasedanje, kakor hitro mogoče konča. e • Bančni odsek se je včeraj konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen dr. L a g i n j a , za podpredsednike posl. Sommer in Kolišč h e r , za referenta pa posl. Kura n d a. e e e O predlogi novega tiskovnega zakona so stavili poslanec M ii h 1-w e r t h in tovariši predlog, naj vlada predloži elaborat prejšnjega tiskovnega odseka z nekaterimi majhnimi izpremembami kot vladno predlogo. Posl. S e i d 1 se bo za to zavzemal, da se skliče pravočasno en-keta stanovskih in strokovnih organizacij, da tiskovni odsek sliši tudi mnenja strokovnjakov. • • ? Hrvatsko - srbska koalicija je imela v nedeljo plenarno konferenco, na kateri so se posvetovali o političnem položaju in o bodočih volitvah. Po daljši debati je bila sprejeta resolucija, v kateri se poudarja sledeče: Hrvatsko-erbska koalicija srna- t tra to, da vlada ban dr. pl. Tomašič brez proračuna in brez sabora, za težko rešitev ustave in zahteva sklicanje sabora, kateremu naj se vlada zagovarja, ali pa razpust sabora in raspis novih volitev. V ustanovitvi nove stranke vidi koalicija zopet uvedbo starega madžarskega režima, kar se mora z vsemi dopustnimi sredstvi preprečiti. Kar se tiče volilne kooperacije, hoče koajfcija z vsemi onimi opocicijonalnimi strankami skupno postopati, ki zahtevajo revizijo nagodbe in splošno volilno pravico. V tem boju bodo vodili koalicijo sledeči principi: Hrvaška ne sme toliko časa biti zastopana v skupnem državnem zboru, dokler niso jezikovne krivice sanirane v prospeh HrvaŠke in se bo bojevala zoper vsako vlado, ki bo na istem stališču stala, kakor vlada dr. Tomašiea. Konferenca je najstrožje obsodila naredbe vlade v srbskem vprašanju, ker dr. Tomašič ni držal svoje besede, ki jo je dal v preteklem letu, da bo srbsko vprašanje spravil zopet v tisti položaj, v katerem je bilo pred Rauchom. m Najvišji poveljnik proti Albancem. Abdulah paša je izdal proklamacijo na vojaštvo v kateri pravi, da je njegova končna naloga, da zajamči turško suverenitet« nad Albanijo. V svoji proklamaciji zahteva od vojakov, da ščitijo žene in otroke ter vse one, ki ne nastopajo sovražno proti Turčiji, nasprotno pa naj najstrožje po vojnem običaju nastopajo proti onim, ki jih dobe z orožjem v roki. — Boj bo trajal najbrže še zelo dolgo, ker se je na Angleškem očitno pokazalo, da je Angležem do tega, da se v Turčiji ne obnove normalne razmere. V poslanski zbornici je interpeliral poslanec Noel Buxton vlado, ali bo angleški poslanik na Ce-tinju pospeševal razdelitev denarja, če pride ta iz Angleškega za albanske ubežnike. Drugi državni tajnik Mac Wood je nato odgovoril, da ima angleška vlada dobro voljo, da izpo-sluje od črnogorske vlade olajšanja za privatne in za neodvisne organizacije, ki bi zbirale sredstva za albanske ubežnike. Angleški poslanik na Cetinju sam ne more razdeljevati denarja, ki bi prišel z Angleskeg-a, pač pa bo podpiral vsakega, ki bi prišel s tem namenom v Črno goro. m O maroškem vprašanju je dal drugi državni tajnik angleškega zunanjega urada Mac \Vood v poslanski zbornici pojasnilo, da uvideva tudi angleška vlada potrebo, da bodi pristanišče Agadir odprto. O nem-ško-francoskih pogajanjih pravijo londonski diplomatični krogi, da bi Angleška videla v čezmejnem razširjanju nemške posesti v centralni Afriki nevarnost za svoje interese in bi to tudi preprečila, pač pa ne bi ugovarjala proti prirastku nemške posesti v Kamerunu, samo če ostane večji del obrežja v francoskih rokah ter ne meji nemška posest na belgijski Kongo. Belgijski Kongo so namreč proglasile velesile kot trajno nevtralen in se Anglija najbrže ne neupravičeno boji, da bi utegnila Nemčija kršiti to nevtraliteto. Odločitev še ni padla, vendar je videti, da se pogajanja ne bodo še tako kmalu končala. Francoska zahteva za sebe kar največji upliv na razvoj maroškega vprašanja in je pripravljena za to žrtvovati del drugih svojih kolonij, to je jasno znamenje, da se Francoska ne mara zadovoljiti samo z vplivom v Maroku. s s * V Perziji, zlasti pa v Teheranu so zaprli celo vrsto uplivnih oseb, ker so bile na sumu, da so pomagale bivšemu šahu. Ko so aretirali Med-šid el Dauleha je streljala policija na njegove žene in uslužbence ter ustrelila eno ženo, ranila pa 5 moških. Po njegovi aretaciji so zbežale njegove žene in njegovi otroci v ruski konzulat. Aretirali so tudi bivšega sotrud-nika zunanjega ministra Kašif es Saltaneha. Vse te aretacije izvršuje takozvani »komite za javno varnost«, ki je od parlamenta popolnoma neodvisen. Ta komite je razpisal na glavo bivšega šaha tudi veliko nagrado. O Mohamedu Aliju poroča »No-voje Vremja« iz Teherana, da razpolaga z milijoni, ki jih je dobil od svojega strica, kateri misli, da se lahko vrne v Perzijo, oe je Mohamed Ali zopet na prestolu. Ruska in angleška vlada sta si pa edini v tem, da ne gre podpirati Mohamed Alija proti sedanjemu vladarju. Obe vladi se strinjate tudi v tem, da naj se eksšahu ne izplača več njegova pokojnina. Ruska vlada pa je odposlala, kakor poročajo listi eno bojno ladjo v Perzijski zaliv in sporočila ruskim četam v Tebrisu, da naj bodo pripravljene na povelja poslanika v Teheranu. V Tebrisu stoji 1400 ruskih vojakov. Proti bivšemu šahu je odposlala perzijska vlada 900 pešcev in 200 konjenikov. Četa koraka proti Astra-badu. s s • Zaradi revolucije n« Haitiju je nemška .vojna uprava zapovedala v Montrearu stoječi mžarki »Bremen«, da mora odpluti takoj v Port-au-Prince, da varuje nemške interese na Haitiju. — Iz New Yorka je prispel v London hamburski parnik »Albingia« ki je priplul 9. t. m. s parnikom »Antoine Simon« v Port-au-Prince. Na tem zadnjem parnikn je bil tudi predsednik Simon. Njegovi vojaki so ga večidel zapustili. Predsednik pričakuje zaman, da bodo posredovale Zedinjene države. Štajersko. Ii Celja. Poslanec Marckhl in a r g e t i n s k o meso. Stvarno in resno hočejo razpravljati nemški nacijonalci vprašanje mesne draginje, je izjavil v državnem zboru posl. Marckhl, ko se je šlo za to, da se vladi na ljubo najprej razpravlja o bančni predlogi ne pa o mesni draginji, kakor so želeli socijalisti, slovanski mestni poslanci in celo — nemški klerikalci. Radovedni srtio, ali se bo Marekhl spomnil pri tej »stvarni in resni« razpravi mesne draginje v Celju in po vseh njegovih volilnih krajih na Sp. Štajerskem? Celi 2 K stane sedaj kilogram najslabšega kravjega, bojrnedaj volovske^a, mesa v Celju! Več kot polovica Marckhlovih volilcev, da ne govorimo o ostalem prebivalstvu, ne more sedaj jesti nn-sa in mora živeti od samega sočivja, ki je pa v Celju tudi drago kakor žafran. In po Marckhlovem mnenju ni najnujnejše razpravljati o draginji živil! Ali se je zadnjič kaj potrudit Marckhl in častivredni naši luagi-stratovci, da bi dobili v Celje naravnost argentinsko meso? Ostalo je pri prvem poskusu, pri katerem je imel dobiček le prekupec ne pa občinstvo. V Gradcu so prikrojili argentinsko meso krajevnemu okusu in ljudje ga močno kupujejo; pri nas nikdo reMi<► ne misli na to. Da bi se ljubi nemški klikovci vsaj brigali za povečanje dovoza svežih živil v mesto! Sedaj bbo popolnoma odvisni od najbližje okolice. Ali bi se ne mogel enkrat sklicati shod celjskih konzumentov brez razlike narodnosti in strank in govoriti o teh vprašanjih? Iz Gaberja pri Celju nam poročajo: Za vodjo naše nemškutarijc, Westena, so menda minili zlati časi, ko si je največ s slovanskim denarjem polnil blagajne in v dar jal v okolici za nemštvo na veliki boben. Kakor slišimo, odpuščajo pri \Vestenu pridno delavce in so skrčili tudi obrat. To je bojda posledica konkurenčnega podjetja neke dunajske tvrdke, ki je poprej prodajala West-nove izdelke po celi državi, zlasti pa na slovanskem jugu. Torej bo moral postati tudi visoki gospod Westen ponižnejši! Suša v Savinski dolini. Iz ŽaU-a nam pišejo: V naši dolini že nismo imeli tedne in tedne poštenega dežja. Ako ne bode v kratkem bolje, potem bo letošnja suša vredna one v letih 1906 in 1909. Žalostno je hoditi po naših travnikih in poljih! Travniki, osobito na osojnih krajih, so vsi suhi in ožgani; zemlja je razpokana. Na njivah vene koruza, hmelj je suh do polovice drogov. Po vaseh, ki leže malo višje, manjka vode. Vrti se suhi, ljudem primanjkuje najpotrebnejšega sočivja. Kakor vse kaže, bo imela tudi letošnja suša hude gospodarske posledice. Društvene novice. Iz Bočne pri Gornjem gradu nam pišejo: Na željo okoličanov iz Gornjega grada, Šmartna in Kokarja se bode šolska veselica, ki se je že vršila z velikim uspehom na belo nedeljo, ponovila v nedeljo, dne 13. avgusta. — Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj zboruje dne 6. avgusta v Dobovi. brad] obeda se je javiti vsaj 4 dni poprej tov. Gajšku. Popoldan zlet na Čatež ali na Grič pri Brežicah. — Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek, dne 3. avgusta v ptujski okoliški šoli. Na sporedu je med drugim čebelarsko predavanje tov. Rozbanda. Velika električna centrala v Dravski dolini. Pišejo nam iz Rus: Nad Falo misli zgraditi tvrdka Alb. Buss in dr. veliko električno centralo. Padec vode znaša na tistem mestu prilično 14 in pol metra; dalo bi se s porabo 240 kubičnih metrov vode doseči povprečno 350 tisoč konjskih sil. Zgraditi se namerava mogočen jez s premikajočimi se zapornicami, enako kakor jih imajo na Nemškem ob Renu. Ker štajerska družba za dobavo električne moči pri svoji centrali v Lebringu ne more več moči proizvajati, a je povpraševanje in poraba vedno večja, se misli novo centralo pri Fali zvezali z ono v Lebringu pri Lipnici. Največ električne sile pa bode šlo seveda v Maribor in bližnjo okolico, kjer je pričakovati ustanovitve več novih podjetij. Slovenci ne smemo samo tožiti, da nam Nemei vse požro in da se Čim-dalje bolj utrjujejo v lepi naši Dravski dolini, temveč moramo sami kaj začeti. Na tako otročji način, kakor hoče to doseči nek dopisnik »Slov. Gospu«, ne bodemo zaprli industriji x našo dolkio poti. Tujci — na lastni zemlji. Nek celjski letov iščar nam pišei Pri mojih sprehodih in krajših zletih v okolico me je skrajno neprijetno dimilo, ko sem videl povsod samo markacije in orijentacijske table nemško - avstrijskega planinskega društva. Okolica dobiva na ta način nemško lice, kar vpliva zlasti na tujega Slovenca skrajno neprijetno. Ali ni mogoče tega spremeniti? Drobne novice. Razžaljena Marijina devica. Iz Žeta 1 nam pišejo: Po naročilu kaplana Kranjca mora poizvedovati prednica Marijine družbe, katere device spadajo pravzaprav, v to odlično društvo in katere ne. Neko tako devico je obdolžila, da je že imela otroka; posledica seveda je tožba. To preiskušavanje in preiskovanje devistva naših terci-jalk vzbuja seveda meti naprednjaki živahno veselost. — »S t ražin a« jezica. V zadnji številki mariborske »Straže« je čitati hud izliv jezice tega. tako zelo pomembnega lista, da podjetje cirkusa Strassburger ni in-seriralo v »Straži« in da pri plakatih in tiskovinah sploh prezira Slovence. »Straža« je celo napovedala brez-dvomno jako uspešen bojkot nemškemu cirkusu. Prezrli so namreč v »Str.« uredništvu, da je »Marb. Zeit.« prinesla kot prilogo perijodični reklami nemški časopis cirkusa Strassburger, katerega je natisnila — Katoliška tiskarna v Ljubljanu Katoličani bi si zares ne smeli biti zavistni med seboj! — Iz Gomilskega nam poročajo, da je pogorelo novo gospodarsko poslopje posestnika Raneigaja z vso že spravljeno krmo. Zažgali so otroci, ki so užigali vžigalice in jih metali goreče v krmo. — Iz Celja. Frančiška Zimič, ki je. kakor znano, pustila avgusta 1000 svojega dvomesečnega otroka na Frančiškovem altarju v celjski farni cerkvi in je letos prišla otroka iskat, .je dobila za svoje dejanje teden dni ječe. Upoštevali so se znani, v »Slov. Nar.« že javljeni olajševalni razlogi. Iz Rogatca nam pišejo: Za našo okrajno hranilnico išče odbor novega knjigovodja. V nemških listih čitamo pravkar, da zahteva pri prosilcih nemško narodnost. Prosimo slovenske okrajne zastopnike, da to Schuster-Perschnigovo nesramnost na pristojnem mestu pošteno ožigosajo in povedo gospodi, da slovenska večina v okraju takega izzivanja ne trpi — ali na bode izvajala primerne posledice. Iz Polzele. Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo petrazredne slov. ijndsike šole se v imenu vseh otrok velerodnemu gospodu Edmundu baronu pl. Cnoblocbu, graščaku na Sa-neku, najpresrčneje zahvaljuje na Njegovem velikodušnem pogoščenju vseh otrok ob priliki zgodovinsko-zemljepisnega zleta na razvaline Žov-nek dne 19. t. m. Šolsko vodstvo na Polzeli. f " Koroško. Senzaeijonalna aretacija. Včeraj so aretirali v Beljaku dva tuja gospoda, ki sta prišla v mesto kot izlet-nika-tnrista in delala razne izlete v >kolico. Živela sta jako dobro. Na po-h i ji so dognali, da sta oba jako nevarna cerkvena roparja. Požari. Iz Beljaka poročajo v zadnjih dnevih redno o požarih. Pri tej vročini — v Beljaku so imeli včeraj čez 30° y senci — je res treba biti previden z ognjem. Posebno nevarno je v gozdih. V nedeljo sta gorela dva prozda V smeri proti Paternionn. Na enem mestu se je užgal tudi bližnji skedenj, ki je poi>olnoma pogorel. Proti večeru se je vnel gozd pri elektrarni, in drugi dan opoldne je prišlo poročilo, da gore gozdovi v severovzhodni smeri. Vodstvo požarne nranibe je prosilo potom politične oblasti za vojaško pomoč. Neurje. Po večdnevni hudi vročini je nastalo v Spi tal u ob Dravi \čeraj nemudoma hudo neurje. Med silnim gromenjem in treskanjem se iektorja za Primorsko. Iz finančne službe. Finančni tajnik Dominik B o n e t i je imenovan za finančnega svetnika, in finančni komisar Julijan G a u š za finančne-gu tajnika. Oba sta dodeljena okrožju finančnega ravnateljstva v Zadru. Občinski uslužbenci na Primorskem so poslali po svojem zastopniku g. B a j t u, občinskemu tajniku v Kanalu, na vlado prošnjo, da bi se jim dovolila letna nagrada za ona dela, ki jih izvršujejo izključno za vlado. Podobno prošnjo so poslali tudi deželnemu odboru, ki jim je zagotovil, da bode to prošnjo podpiral. Kolera v Trstu. Mož za kolero umrle Rusijanove je pobegnil iz strahu pred bolnico. Ko ga je policija izsledila, se je postavil v bran in le z veliko težavo so ga vklenili in odpeljali v lazaret, kjer ostane pod zdravniškim nadzorstvom. Stanje za kolero obolelih se je glasom poročil iz Trsta izboljšalo. Zdravniki upajo, da vsi ozdravijo, vendar pa ni izključen zopet kak nenaden preobrat, ki se je že parkrat pripetil. Na novo obolel ni nihče in bodo v kratkem lahko izpustili več oseb iz zdravstvenega nadzorstva. Klub temu pa ostanejo vse naredbe v svrho omejitve in uničenja kolere v popolni veljavi. Dnevne vesti. -j- Kranjski cestni zakon. Inter-ministerijalna konferenca glede cestnega zakona je končana. Mestna občina ljubljanska, ki je po tem zakonu najhuje prizadeta, ni bila zastopana na tej konferenci. Zastopan je bil ki erikalni deželni odbor, zastopana je bila klerikalna večina kranjskega dež. zbora, napredna manjšina dež. zbora pa ni bila zastopana kakor tudi ne mestna občina. To je pravičnost po Gautschevem sistemu. Če je verjeti konfuznemu »Slovence ve in u « telegramu, potem je vlada zahtevala samo nebistvene premembe in se jc med vlado in med klerikalci doseglo popolno sporazumi jen je. To pač pomeni: vlada hoče Ljubljano žrtvovati, da .jo bodo klerikaci izropali, zato pa bodo klerikalci to vlado podpirali. Kravja kupčija je zopet v cvetu! rf- Klerikalci in u radništvo. Zopet enkrat je izbruhnilo staro sovraštvo klerikalcev proti slovenskim uradnikom sploh in zlasti proti slovenskim sodnikom. »Slovenec« je suoči planil po uradnikih in jim je povedal, da sploh nimajo nobenega pomena za slovenski narod in njega napredek. Po »Slovencu« je čisto vse eno, če so uradniki Nemci ali Slovenci in je tudi brez pomena, če vsled nameščenja nemških uradnikov napreduje ponemČevanje in se ustvarja nemško posestno stanje in se množe nemški volilci. Z ljudmi, ki zastopajo take nazore, je sploh vsaka debata nemogoča. Veliki nemški narod se bori z vsemi silami za nemško u radništvo in za vsako najmanjšo službo, pri nas Slovencih pa je mogoče, da glasilo največje stranke z brezstidnim cinizmom javno razglaša načelo, da je u radništvo brez pomena za narod! To je izdajstvo, navadno narodno izdajstvo. Infamija pa jc, kar dalje piše »Slovenec« o sod- nikih, infamija prve vrste, ki *ma svoj izvor edino v tem, ker so bili slovenski sodniki pravični in pošteni sodniki tudi v slučajih, ko so sleparski klerikalci zahtevali od njih, da naj bodo krivični in nepošteni. -f- Is politične službe. Deželno-vladni koncipist Henrik Steska je imenovan za okrajnega komisarja, deželnovladni koncepini praktikant Ludvik Pinkawa pa za dežel no vladnega koncipista. + Promocija. Na graškem vseučilišču je bil promoviran predvčerajšnjem doktorjem prava g. Fr. Je-rala, koncipijent pri odvetniku dr. Pircu v Ljubljani, čestitamo! — Umrl je v Ljubljani, na Dolenjski cesti št. 53 g. Ivan A n ž i č , tesarski delovodja. P. v m.! — Glavna posojilnica v Ljubljani. Likvidacijski odbor ima odslej svojo pisarno na Miklošičevi cesti 8 (Hotel Lloyd), telefon št. 83. Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3. do iS. popoldne. Avtomobil po v oki 1 lovskega psa. Te dni je drvil skozi Vrhniko avtomobil, v katerem so bili poleg šoferja še tri osebe. Na trgu je povozil avtomobil lovskega psa vrhniške lovske družbo, ki ga cenijo na 100 kron. V Kamniku vlada občno mnenje, da je infamni napad (po vsebini sama laž in glupost) v sobotnem »Slovencu« na vrlo rodoljubkinjo gospo dr. Krautovo zakrivil davčni asistent Anton Majer, ki je šele predlanskim prestopil v klerikalni tabor, da bi klerikalna protekcija krila uradniško njegovo nesposobnost. Ta starosta »Čukov« in Aftervermiether res ne ve, kaj je dostojno. Poskusen samomor na Koroški Beli. Kajžar Anton Sire na Koroški Beli si je prizadel v samomorilnem namenu več sunkov z nožem v prsi in vrat. Poškodbe so jako nevarne. Sirca so odpeljali v ljubljansko bolnico. Vzrok poskušenega samomora je neozdravljiva bolezen. V vodnjaku utonil. V Suhorji pri Postojni je padel v vodnjak 41et-ni posestnikov sin Anton Gustinčič in utonil. Tatinski vlom. V gostilniške prostore Andreja Burgerja v Postojni je vlomil te dni neznan tat. Odnesel je več škatelj cigar in cigaret, en par čevljev iz pasjega usnja, en par navadnih čevljev in velik bel prt. Pri odpiranju denarnega predala se mu je zalomil slabo ponarejeni ključ. Radi tega je izzrezal z nožem tako veliko odprtino v omaro, da je segel lahko z roko v predal in ukradel iz njega 180 kron denarja. Morilec Dragovic podedoval 25 tisoč kron. Roparski morilec Dragovic, ki je bil obsojen v Zagrebu na 15 let težke ječe, je podedoval 25.000 kron. Dedščina je že par let stara in že dolgo je iskalo sodišče Dragoviča brezuspešno. Še le ta obravnava jim je pokazala pravi sled. Dokazalo se je, da je pravi in edini dedič morilec Dragovic. V mestni klavnici je bilo od 9. do 16. julija 1911 zaklanih 57 volov, 6 krav, 6 bikov, 104 prašiči, 159 telet, 68 koštrunov in 4 kozlički. Uvozilo se je 320 kg mesa. Najden mrtvec. Včeraj so našli na nekem posestvu na Poljanah nekega mrtvega, okrog 45 let starega delavca, ki je bil baje zaposlen v Gmbarjevem prekopu. Na lice došla policijska komisija je dognala, da ga je zadela kap, in odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Domneva se, da je neznanec delavec Vincencij Vagersen ter doma nekje na Štajerskem. Klati vitez. Te dni se je priselil k železničarski vdovi 231etni delavec Jožef Brejc iz Idrije ter rekel, da je poštni uradnik. Takoj drugi dan pa si je izposodil od svoje gospodinje in še nekaterih drugih oseb več denarja, in ker so mu tla postala prevroča, jo je naglo popihal. Klati vitez je zaradi raznih »dobrih del« že predkaznovan. Nevesta najdena. Nevesto, o kateri smo že poročali, da je dala neki šivilji delat ženitvanjsko obleko in ko je bila gotova, jo dobila ter odšla za ženinom, je policija sedaj izsledila in aretovala na Pogačarjevem trgu. Ker je v hiši na Dunajski cesti, kjer jc rekla, da stanuje njena mati, sploh niso poznali, je oči vidno, da je pod to pretvezo šiviljo le za 30 K ogoljufala, Navihanka je neka 20Ietna, zaradi tatvine že predkaznovana šivilja iz Podgorice. Goljufijo je priznala in se bode morala za svojo zvijačo zagovarjati pri pristojnemu sodišču. Hudi peki. Ko je šel pekovski pomočnik Jernej Korenčan s svojim tovarišem po Lattermannovem drevoredu mimo gruče pekovskih pomočnikov, je eden izmed teh zavpil: »Streikbrecher!« V tem trenotku so Korenčan a kakor razdraženi sršeni naskočili ter začeli po njem biti z rokami in palicami ter tolkli toliko časa po njem, da jim je ušel. Ker so napadalci znani, se s Korenčanom zopet svoječasno snidejo, a ne v Lattermannovem drevoredu, marveč pred pristojnim sodiščem, kjer bodo v seka ko težko zagovarjali svoje krive nazore« * Komo je kaj znanega? V Ameriko je pred nekaj leti odšel 1. 1851. v Št. Vidu na Dolenjskem rojeni dninar Jožef Gruden, kateri že dve leti ne da od sebe nobene vednosti. Zadnji njegov naslov je bil J. G., Bden-bora P. A. B. X 47 Funace Favetti Co. Komur bi bilo o njem kaj znanega, naj obvesti njegove 4 otroke ali pa ženo, Marijo, stanujočo v ulici na Grad št. 11 v Ljubljani. Pogreša se od 22. t. m. 271etni dr. Fran Dosedel iz Prosnice pri Brnu. Dr Dosedel je srednje, močne postave, bledoličen ter ima majhne, plave brke. Pri odhodu je imel svetlo obleko, na perilu pa črki F. D. Rekel je, da se odpelje na Dunaj, kjer ga pa do sedaj še niso izsledili. Sumi se, da je vsled bolezni (jetike) sam segel po življenju. Kdor bi kaj o njem vedel, naj to takoj sporoči prvi varnostni oblasti. Na Tržaški cesti sta se bila sprla neka ženska in nek ključavničar. Med prepirom je ključavničar svojo nasprotnico najprvo udaril s prosto roko, nato ji je pa začel glavo trkati ob zid in sicer tako močno, da jo je znatno telesno poškodoval. Zadnjo besedo bode izreklo sodišče. Ukradena je bila branjevki Jožefi Jerinovi s stojnice denarnica, v kateri je imela 2 K denarja. Tatu še niso izsledili. Izgubljeno in najdeno. Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena,od-nosno najdena dva dežnika, klobuk, nekaj vzorcev, vreča diverz, zrcalo, palica, vreča obleke, dve ročni torbici in ženska jopica.Ključavničarski pomočnik Ivan Tekavc je izgubil kratko verižico. Šolski učenec Fran Pire je izgubil srebrno remontoir- UTO. »Slovenska Filharmonija« koncert ira jutri, v četrtek, pod osebnim vodstvom g. kapelnika V. Talicha v parkhotelu »Tivoli«. Spored; 1. Ma-seagni: »Cavalleria rusticana«. 2. Eilenberg: »Moj prvi ples«. 3. Pade-revski: »Spev popotnika«. 4. Rubin-stein: »Toreadov et Andalouse«. 5. Mendelsohn: »Ruy-Blas«, ouvertura. 6. Čajkovskij: »Barcarolla«. 7. Ru-binstein: »Trot de Cavalerie«. 8. Meverber: Koračnica" iz opere »Prerok«. — Začetek koncerta ob pol 7. zvečer. Vstopnina 60 vin. Vožnja z avtomobilom tja in nazaj z vstopnino vred I K. narodno obrambo. Ciril-Metodova podružnica v Grosnplju si je izvolila na zadnjem občnem zboru sledeči odbor: predsednik Ivan Rus, podpredsednik Mihael Adamič, tajnik Leopold H u -d e, namestnik Viktor W a g n e r, blagajničarka Micika R u s o v a, namestnica Marija Hudetova Odborniki: Ig. Valentinčič, Fr. K u mer, Fr. B a v d e k, Al. Koprive in Jak. Š t r u b e 1 j. Društveno naznanilo. »Sokol II .« opozarja vse one, kateri imajo predložiti račune od veselice v Hribarjevem gaju 23. julija, naj jih predlože vsaj do 31. t. m. Odbor. Dostavek. Pomotoma je bilo izpuščeno v poročilu o veselici v Hribarjevem gaju ime ge. Zajčeve, kar s tem popravljamo. V Št. Peter na Krasu! Idrijska Sokolska Župa, ki združuje Sokole iz Cerknice, Cerknega, Idrije, Ilirske Bistrice, Logatca, Postojne, Spodnje Idrije, Št. Petra in Žiro v, ima svoj II. župni zlet v nedeljo, dne 30. julija t. L, v St. Petru na Krasu. Za svoj župni zlet smo izbrali Št. Peter zato, da podpremo moralno in materialno najmlajšega Sokola svoje župe. Teritorialno so razmere v I. S. Ž. najneugodnejše; vendar prihite naša župna društva polnoštevilno na svoj praznik, da iznova izpričajo svojo sokolsko požrtvovalnost in disciplino. Z župnim trobentaŠkim zborom, z župno štandardo in s tremi prapori na čelu se izvrši pohod po vročih kraških tleh, kjer javno in v zavesti storjene dolžnosti položimo pred očmi prijateljev in sovražnikov Sokolstva račun o svojem delu! Na Krasu, ki so njega sinovi živa slika svoje skalovi-te domačije, hočemo s sokolskim delom manifestirati za plemenito sokolsko misel: za harmonično vzgojo telesnih sil in duševnih kreposti! — Glasneje kakor vsaka beseda naj govori naše delo, da je Sokolstvo moč, ki odtrga naše ljudstvo od hlapčeva-nja, odvisnosti in nazadnjaštva ter ga dovede na svetlo pot bratstva, samostojnosti in svobode! Tako zmagujemo; a zmagamo tedaj, ko ne bo nikogar, ki bi ne stal v naših vrstah! Hrvatska Sokolska Župa Vitezičeva in Goriška Sokolska Župa sta prijavili svoj prihod. — Bratje in sestre, pridite vsi, ki ste naši in ki čutite z nami! Glejte in sodite! Na zdar! — Predsedstvo Idrijske Sokolske Župe. Sokolski slet v Skocjan na Dolenjskem. Dolgo časa pripravljal se je novomeški Sokol, da poleti ,v osrč- je naprednih Dolenčev. Vzrok, da n£* so bile razne ovire, katere je pa dne 23. julija t. 1. premagal ter poletel v: družbi bratskih društev Kostanjevi-, ca, Sv. Križ, Mokronog, Kršfeo (zastopnik), Trebnje in St. Janž v prijazno nad vse zavedno vas Skocjan. Pred vasjo imeli ho Sokoli telovadci skušnjo v prostih vajah, po kateri se je napotil sokolski sprevod z novomeško godbo na načelu broječ 70 Sokolov v Skocjan. Pred slavolokom vstavil se je, ker je pozdravil Sokole gospod župan ČJinkole. Dejal je, da se vzradosten zahvaljuje bratskim društvom sokolskim, katera tvorijo edino falango proti črniji ter v pozdrav zaklical Na zdar. Nato odgovoril je starosta novomeškega Sokola br. Vojska v nad vse krasnem, 'kratkem in jedernatem govoru, ki je omenil, da so se zbrala ta sokolska društva zato v Škocjanu, da zanesejo tudi tu-sem sokolsko idejo. Namen naš je gojiti telo, gojiti duševne sile, kajti le y zdravem letesu biva zdrav duh. Že-leč, da pozdravimo v prihodnje naše najmlajše društvo, katero bode nosilo napis Sokol v Škocjanu, se zahvali za lep sprejem ter zakliče vsem Na zdar! V znak hvaležnosti podarila so gospodične iz Škocjana zastavi venec, nakar se je vršil sprevod po Škocjanu. Videlo se je, da je ravno ta kraj skrajno zaveden, kajti lepših ovaeij, kot so bile tu prirejane, tu v tako majhnem krajn, se nadejati sokolstvo ni moglo. Ob polu 6. pričela se je javna telovadba in sicer proste vaje, katere je izvajalo 28 bratov telovadcev. Telovadbo vodil je br. načelnik Gre-gorc, predkazatelj pa je bil br. načelnik Verden. Po teh prostih vajah, ki so bile prav dobro izvajane, sledila je orodna telovadba, katera je ondot-ne gledalce naravnost očarala. Po javni telovadbi sledil jc zabavni del, to je veselica, ki je trajala pozno v noč. Omenjeno bodi tudi to, da je v gostilni pri Globevniku visela tro-bojnica v pozdrav Sokolom, katera je pa, kakor se je čulo, vsled vetra iz farovža zginila. Tudi ondotni g. kaplan je čutil potrebo zaiti, koj ko je podal nekemu umirajočemu najsvetejše in seveda še v najsvetejšem oko-lu vratu v to gostilno, ker je provocirah Kaj pa, ee bi se obrnili do škof h ter pra z vso ponižnostjo vprašal i, kam spadajo take svetosti ali v gostilno ali v cerkev? Ta sokolski zlet pokazal je Škocjanu cilj, i>o katerem naj stremijo ter si kot zavedni rodoljubi v najkrajšem ustanovijo društvo, katero ima geslo egalite, liberte fraier-nite, t. j.: enakost, prostost in bratstvo in to je Sokol. Na zdar! Uclikonski pozor v Carl-jrodu. Najnovejša poročila iz Carigrada dajo šele sedaj jasno sliko o velikanski nesreči, ki je zadela mesto. Na pogorišču še vedno gori in tu in tam se vname ogenj iznova. Ljudje žive v groznem strahu, da utegne zgoreli ves Carigrad. Kakih 100.000 ljudi, ki jim stoji groza začrtana na obrazih, tava brez strehe po carigradskih ulicah. Škodo cenijo sedaj že na 40 milijonov in klub temu, da uradne poizvedbe še niso docela končane, sodijo, da je poginilo pri požaru več ljudi, kakor so prvotno mislili. V ospredju pa stoji vprašanje, ali je izbruhnil požar le slučajno, ali pa so ga zanetile zlobne roke. Vse je prepričano, in na tem dejstvu vsi uradni dementiji ne morejo izpremeniti ničesar, da so bili uničeni deli mesta zažgani. Uradno seveda pravijo, da je bil požar le posledica nesrečnega slučaja, kar pa postavljajo dejstva na laž. Tudi so uradna poročila tako zmedena, da vidimo na njih že na prvi pogled pečat neresničnosti. Tako pravilno poročilo, da je izbruhnil požar v hišah popolnoma nesnmlji-vih ljudi, pri tem pa uradno poročilo ne daje nikakršnega pojasnila, kako je mogoče, da je izbruhnil .ob isti uri, — rekel bi v istem trenotku —-požar na 6 krajih. Drugo poročilo pravi, da je izbruhnil požar v hiši nekega Perzijca, pri tem pa zopet zamolči, da se je požar od šestih krajev razširjal. Tem uradnim poročilom nasproti pa stoji dejstvo, da sc prijeli na Bosporu nekega človeka v uniformi, ki je ravno hotel zažgati veliko zalogo lesa, ravno tako so prijeli pri zažiga nju tudi nekega Grka Da pa so vsa uradna poročila netočna in deloma neresnična, o tem pričata dva nova slučaja in pa dejstvo, da je policija aretirala 60 požigalcev-Policijski komisar Sto lian je aretiral nekega vpokojenega podpolkovnika, ki je iz dveh steklenic polival na cesti stoječe pohištvo, nadalje pa še nekega častnika, ki je nosil s seboj v petrolej namočene cunje. Tudi v Ga lati so aretirali 5 požigaloev. Neki mornariški častnik je zasačil nekega Grka, ko je ravno polival s petrolejem neko barako. Vse prebivalstvo Carigrada je do skrajnosti razburjeno in je razpostavilo pred hiše straže, ker se boje, da zgori ves Carigrad. Iz Carigrada poročajo, da srna- Krajo politični krogi položaj kot ne-vzdržljiv in mislijo, da bodo imeli ti požari še krvave posledice. Dosedanje preiskave so dognale, da je kakih 100.000 ljudi brez streho in da je 0400 hiš ali popolnoma pogorelo aii pa se tako zrušilo, da jih bodo morali podreti. Škode je 40 milijonov frankov in je škoda krita z zavarovalnino lo v par slučajih. Zavarovalna vsota dosega komaj 3 milijone. O 14 osebah je brez dvoma znano, da so l>oginile v plamenih, kakih 50 starčkov in otrok pa še pogrešajo. Nad 400 redarjev in vojakov je ranjenih, med njimi mnogo težko, 16 oseb je oslepelo in 20 oseb zblaznelo. Turki hočejo zvaliti krivdo na Grke, ker je med sumljivimi osebami tudi mnogo Grkov in Kurdov, turški hodže in derviši pa pravijo, da je bil požar božja kazen, — tako bi rekli tudi naši hodže, — namreč kazen za to, ker trpe mohamedanci, da hodijo njih žene brez pajčolana na cesto. Ravno ti zagovorniki starega režima, konservativna, — ali Če rabimo primero iz naše politike, — klerikalna, nazadnjaška stranka, pa je najbolj na su-ann, oprorisča so zažgali v mestnem delu Jusuf paši. vendar pa 1a požar ni napravil posebno velike škode ker so tra pogasili že tekom ene ure. Vendar pa je zprorelo tudi tu več T*oslor>ij. Crlasom zanesljivih informacij je našla policija ]x>d galaškim mostom netiva, ki so začela že goreti. Policija je goreče dele pogasila in molči o tem najnovejšem zažigu, da bi prebivalstva ne razburila še bolj. O zdravstvenem stanju vojnega ministra poročajo, da za njega ni več nevarnosti in da bo okreval tekom 4 do 5 dni v toliko, da bo mogel -zopet prevzeti svoje posle, nasprotno pa poročajo, da je sultanovo zdravje 7/elo omajano. Za pogorelce so uvedli pomožno akcijo. Kazne stvari. * Visoka šola za ženske. »Zveza rodbinska in narodove odgoje v Lip-skem« ustanovi s 1. oktobrom visoko solo za ženske. Predavali bodo o splošni izobrazbi, o pedagogiki in o socijalnih vedah. * Ženo umoril. V New Torku so aretirali milijonarja Henryja Beatti-ja iz Južne Amerike, ker je na sumu, da je umoril svojo ženo. Mladi milijonar se je šele pred enim letom oženil in ni živel s svojo ženo v najlep--■em sporazumi jen ju. V četrtek je zapustil zvečer svoj hotel v avtomobilu, vrnil pa se je že kmalu po polnoči z mrtvo ženo ter pripovedoval, da ju je na poti napadel neki moški in ženo umoril. Policija mu seveda ni verjela, zlasti ker je izvedela, da je njegova ljubica silila v njega, da se da ločiti od svoje žene. * Stolica za govorništvo na Dunaju. Predlog akademičnega senata, ki stremi, da bi se ustanovila na dunajski univerzi stolica za govorništvo, je dosegel svoj cilj. V jeseni že otvori na univerzi predavanja o govorništvu »Prosta zveza za nadaljno izobrazbo o državnem znastvu.« Sklenili so začeti sporazumno z aka-demičnim senatom s štiriurnim predavanjem o govorništvu že pri prihodnjih predavanjih. Predsednik »Proste zveze« je sklenil vpeljati tudi potovalne kurze, na katerih bodo predavali vseučiliščni profesorji o državnem znanstvu. Prvi tak kurz otvorijo v prvi polovici oktobra v ( Vloveu. * Hotelski ropar Neuman. Preiskave proti hotelskemu roparju Avstrijcu Neumanu so pokazale toliko gradiva proti njemu, da so ga že aretirali. Dokazali so mu rop v 18 slučajih. Svoje žrtve je omamil vedno s kloroformom ali z arsenikovim plinom. Ljubimka Neumanova, neka Ktelka Wittenbergova iz Ogrske, je se vedno prosta in biva sedaj v Mon-te Carlu. Tudi ona je soudeležena pri teh hotelskih ropih, in berolinsko nadsodišče se je že začelo pogajati z monaško vlado glede njene are- tacije in izročitve, vendar so ta pogajanja jako težka in je pričakovati od njih le malo uspeha. * Kolera. Iz Soluna prihajajo poročila, da se razširja v tamošnji okolici med vojaštvom kolera. V Djako-vem je obolelo do sedaj 8 vojakov. Dva izmed teh sta že umrla. Tudi v, Ipeku se je pripetilo več slučajev kolere med vojaki in civilisti. Kolero je zaneslo v te kraje vojaštvo. * Vročina. V berolinski okolici je padlo pri vojaških vajah čez sto mož radi vročine. Dva je zadela vročinska kap in sta na mestu umrla. Ostale so odpeljali v bolnice. V okolici Disburgu je mrlo z zadnjih dnevih 30 oseb vsled vročine. V Vzhodni Prusiji je vladala več dni neznosna vročina. Včeraj pa je nastal nenadoma preobrat. Po celih pokrajinah so nastale grozne nevihte. Več oseb je ubila strela, ki je tudi zanetila veliko požarjev. Tudi v Beroli-nu vročina še ni odnehala. Vsak dan umrje več osah za vročinsko kapjo, veliko pa jih odpeljejo v bolnice. Podobne vesti o neznosni vročini prihajajo tudi iz vseh krajev Srednje in Južne Evrope. * Ponesrečen ruski avijatik. Včeraj se je dvignil v Petrogradu ruski avijatik Sluzarenko in nameraval leteti pred Carskoje Selo. S saboj je vzel še enega tovariša. V precejšni višini se je pokvaril motor in zrako-plovca sta padla z veliko hitrostjo na tla. Sluzarenko si je zlomil obe nogi, tovariš je obležal na mestu mrtev, stroj se je popolnoma razbil. * Vojaški škandal v Italiji. Poslanec Di Salucco je stavil na bojnega ministra interpelacijo, v katerej zahteva pojasnila glede umirovlje-njfi gen. poročnika (Jhilardinija, predsednika komisije, ki je prevzela nove lopove in topničarski materijal za laško armado. Bivši stotnik De Maria, tudi Član te komisije je namreč svoječasno javno očital temu generalu velike nerednosti in lahkomiselnosti pri prevzet ju tega materijala v škodo laške bojne uprave. Vsled teh očitanj so sestavili komisijo, ki naj bi uvedla strogo preiskavo gloda tega prevzet ja. Resu 1 tat te komisije Še ni bil objavljen in poslanec zahteva pojasnila, če ni morda umirovljenje generalovo posledica teh preiskav. V Italiji čakajo z veliko pozornostjo na ministrov odgovor. * Napad na jetniškega zdravnika. Kaznjenec Vlaha v Plznju, ki je obsojen v večletno ječo, je zahteval, da naj ga peljejo k jetniškemu zdravniku dr. Brichti. Njegovi zahtevi so ugodili. Na hodniku je srečal Vlaha v spremstvu paznikov zdravnika, skočil nenadoma k njemu in ga sunil z enim delom škarij v spodnje telo. Zdravnika, ki je težko poškodovan, so odpeljali v bolnico. Rana je težka, a ne smrtna. * Iz daljave vodljiv električni čoln. Učitelj Wirth na Nemškem je iznašel čoln, katerega lahko iz obrežja ali iz drugepra čolna poljubno vodi in žene z električnim tokom. Prve po-skušnje s tem čolnom, ki so se vršile na Wanskem jezeru blizu Berolina, so se izlmrno obnesle. Prisostvoval je tudi nemški prestolonaslednik s svojo soprogo. Ker izumitelj takrat ni demonstriral naprave čolna samega, je povabil prestolonaslednika v soboto k drugi poskušnji. Pokazal mu je vse aparate na čolnu Nato je vstopil na poziv prestolonaslednika v njegov motorni Čoln, k.imor je montiral tudi svoje aparate, s pomočjo katerih pošilja električni tok na svoj čoln. Odtod je spravil ti precejšnje daljave svoj prazen čoln z električnim tokom v dir in napravil več izborno uspelih nevarnih obratov. Nato je čoln trenutkoma, ustavil in izprožil na njem tudi top, kot znamenje, da je konec poskusa. Prestolonaslednik je čestital učitelju za njegovo velepomembno iznajdbo, in mu obljubil, da ga priporoči cesarju. Wirth je obljubil, da si upa izpopolniti svojo iznajdbo v toliko, da bo lahko manevriral s čolnom in tudi streljal z na čolnu postavljenimi topovi iz daljave več kilometrov. Iznajdba je posebno važna za obrežno obrambo. Telefonsko In brzojavna porotna, DRŽAVNI ZBOR. Nujni predlog dr. Ravniharja. Dunaj, 26. julija. Poslanec dr. Ravnibar je danes vložil nujni predlog glede podpore po toči in povodnji prizadetim občinam Ornavas, Haupt-manca in Karolinška zemlja. Za slovenske uradnike v Trstu. Dunaj, 26. julija. Poslanec dr. R y b a f je stavil na trgovinskega ministra interpelacijo, v kateri ga vpraša, ali hoče odrediti strogo preiskavo proti vodstvu tržaškega telefonskega urada, kateri je več sloven-kih uradnikov zaradi njih narodnosti prestavil. Ta interpelacija je podpisana od Cehov, Rusinov in primor- sfein Slovencev, zanimivo je, da manjkajo podpisi slovenskih klerikalcev in dalmatinskih poslancev iz »Hrvatsko-slovenskega kluba«* Se en predlog dr. Rvbara. Dunaj, 26. julija. Jugoslovanski poslanci so vložili v zbornici po dr. Rybarju nov predlog glede stanovanjskega oderuštva. Volitve v odseke. Dunaj, 26. julija. Koncem današnje seje se bodo vršile volitve v najvažnejše odseke in sieer v legitima-cijski, narodnogospodarski in imunitetni odsek. Ob 2. popoldne se je prekinila v državnem zboru razprava o mesnem vprašanju ter se nadaljuje debata o drohobiški aferi. Deželno-brambni minister Georgi bo pri tej priliki razjasnil afero, kakor mu je znana iz njegovih aktov. Brambni odsek. Dunaj, 26. julija. Danes popoldne ob 5 je sklican na sejo brambni odsek, katerega načelnik je dr. Laginja. Dr. Ravnihar v Mladočeškem klubu. — Pristop dr. Rvbara in dr. Grego-rina. Dunaj, 26. julija. Mladočeški klub je sklepal danes v posebni seji o priglasil dr. Ravniharja. Dr. Ravnihar je bil po kratki debati sprejet v mlado-češki klub, sprejet kot reden član. Obenem je sklenil mlado-češki klub prineipijalno tudi, da sprejme iz »Hrvatsko-slovenkega kluba« iz-stopivša člana Rvbara in Gregorina, če se priglasita v tem slučaju in če sprejme češki klub še Zahradnika, dobe Cehi v odsekih še en mandat. Za sedaj so odstopili Cehi Rvbaru že mandat v pomorskem odseku, ki bo sklepal o zavarovanju mornarjev. Od vseh strani prihajajo dr. Ravniharju iz slovanskih političnih krogov zatrdila, priznanja in simpatije ter mu politični krogi čestitajo na njegovem koraku. Weisskirchner. — Burni prizori. Dunaj, 26. julija. V današnji seji poslanske zbornice je govoril o mesnem vprašanju še poslanec Pitacco, ki je izvajal, da so si tržaški prebivalci vsled uvoza argentinskega mesa prihranili pri vsakem kilogramu mesa 53 vinarjev. Ko je govoril kr-ščansko-socijalni poslanec Jerszabek, je prišlo do burnih prizorov Ko je namreč trdil, da je ministrski predsednik v svojem včerajšnjem govoru popolnoma opral bivšega ministra \Veisskirchnerja, je skočil po konci bivši kršcansko-soci jalni poslanec Heilinger in glasno protestiral: Weisskirchner je svoje volilce prodal in ogoljufal in vi nimate pravice ščititi takega človeka, katerega so vo-lilci sami pognali iz parlamenta. Dunajski napredni poslanec Zenker je prišel potem v veliko nasprotje z nemškimi nacijonalci, zlasti z obema radikalcema Teufflom in Humer-jem. Prišlo je skoro do pretepa. Vročina v parlamentu in argentinsko meso. Dunaj, 26. julija. Poslanci so vsled neznosne vročine, ki vlada na Dunaju, tako izmučeni, da vpliva to blagodejno na debato o argentinskem mesu. V parlamentu je sopara tako velika, da posamezni govorniki hite končati svoje govore. Debata tedaj ne bo tako obširna, kakor koncem zadnjega parlamentarnega zasedanja. Dunaj, 26 julija. V današnji seji državnega zbora se je začela debata o mesnem vprašanju. Kot prvi govornik je nastopil soc. demokrat Reuman. Država prevzela pet učiteljev Ciril-Metodove šole v Trstu. Dunaj, 26. julija. Naučni minister je sporočil poslanca dr. Rvbaru, da je vlada prevzela zopet pet učiteljev f'i ril-Metodove šole v Trstu* v državno službo. Klerikalni komunike. Dunaj, 26. julija. Danes so izdali klerikalci komunike, v katerem pravijo, da se z izstopom poslancev Rvbara in Gregorina ni izpremenilo nič na strukturi »Hrvaško - Slovenskega kluba«. Rybar in Gregorin bosta delala na to, da se omogoči v jeseni ustanovitev enotne jugoslovanske organizacije. »Hrvaško-Slovenski klub« šteje sedaj 27 članov in sicer 20 slovenskih klerikalcev, 4 dalmatinske klerikalce in 3 istrske poslance. Poletno zasedanje. Dunaj, 36. julija. V parlamentarnih krogih *e zatrjuje, da bo zbornica svoje delo pospešila tako, da se bo moglo končati poletno zasedanje že v soboto. Dunaj, 26. julija. V petek se vrše konference načelnikov strank, ki bodo določile ali naj se poletno zasedanje parlamenta zaključi v soboto, ali pa naj izpadete samo seji v soboto in ponedeljek, ter naj se zasedanje nadaljuje v torek in sredo. Najbrže se bodo odločili načelniki za konec v soboto. Se sna *reaa Jugnaiovansian poslan, cev. Zagreb, 26. julija. Pod predsedstvom dalmatinskega pravaša Prodana sta imela »Hrvatska stranka prava« in »Staroevičeva stranka« konferenco za ustanovitev skupne organizacije, ki naj bi obsegala hr* vaške, bosanske, dalmatinske in istrske poslance. Zveza naj bi bila pod skupnim eksekutivnim odborom. Proti banu Tomašiću. Zagreb, 26. julija. 13 poslancev srbsko-hrvaške koalicije in mnogo zaupnikov je imelo včeraj posvetovanje glede ustanovitve nove organizacije, katere namen bi bila obstrukei-ja hrvaških strank proti bann Toma-šiču. Po njih mnenju se da položaj na Hrvaškem zboljŠati le tedaj, če se združijo vsi Hrvati in Srbi v celi monarhiji. Kolera v Gradežu. Trst, 26. julija. V Gradežu so konstatirali kolero, Kopališčni gostje trumoma zapuščajo letovišče. Turčija pred revolucijo. — Novi požigi. Carigrad, 26. julija. Včeraj in danes so izbruhnili po raznih delih mesta novi požari. Ponoči so neznani ljudje prilepili na razne hiše lepake, na katerih groze z novimi požigi. Ljudstvo je popolnoma zbegano. Oblasti krčevito zanikajo, da bi imeli požigi politično ozadje in pravijo, da so izbruhnili vsi ti požari le slučajno. To pa se da težko spraviti v sklad s 450 aretacijami, katere je izvršila policija. Med aretiranimi je zlasti mnogo Staroturkov. Neki star turški državnik se je izjavil, da stoji Turčija tik pred protirevolueijo. in da je pričakovati v najbližjih dneh zelo resnih dogodkov. Snltan je vsled razburjenja zelo nevarno zbolel. Njegovo stanje je zelo resno. Dunaj, 26. julija. Cesar je izrazil turški vladi povodom požarja v Carigradu svoje sožalje. Turčija pred vojno. Carigrad 26. julija. Turška vojna uprava je poklicala pod orožje vse reserve. Artilerija je že popolnoma pripravljena. Maroško vprašanje. London 26. julija. V uradnih krogih zatrjujejo, da je situacija glede maroškega vprašanja prišla v zelo kritičen stadij. V prihodnjih dneh so bo vršil na Angleškem ministrski svet, ki se bo posvetoval o nadaljnih korakih v maroškem vprašanju. Perzijski kabinet d emisij on i ral. London 26. julija. Kakor poročajo iz Teherana, je včeraj demisijo-niral perzijski kabinet. Velike povodnji na Kitajskem. London 26. julija. V kitajski provinciji Munau so opustošile velike povodnji deželo. Nad 100 ljudi in na tisoče živine je utonilo. Poslano.*) Z oziram na notico „Slovence*©" % dne 25. falila 1911, v kateri mi očita, da sem si pri svo]il pečatnik zadruge izvošce-kov, In ga pritisnil na svojo profnlo, izjavljam, da bom dal „Slovencu11 priliko, da to svojo lainjivo trditev pred sodiščem dokaže. Svojega poštenega imena si s „Slovenčevim" namlgavanjem ne pustim kratiti. V Ljubljani, dne 26. julija 1911. Ivan Kenda, 2553 restavrater. Aiine ceno v ouaimpe»vi. Dne 26. julija 1911. Termin. Pšenica za oktober 1911. . za 50 k« 10-75 Rž za oktober 1911 ... za 50 kg 885 Koruza za avgust 1911 . . za 50 kg 7-40 Oves za oktober 1911 . . za 50 kg 791 E f • k 11 w. Trdno. Avstrijska apaciaUteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Mollovega Seidlitz-prašVa«. ki je pre-skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospeši Ino na prebavljen je in sicer z rastočim vspehom. SkaUjica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagat? Ij, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 18 Kemik dr. ing. Hi rs c h, Olcmuc. Ke- mično-tehnična preiskava je izpričala, da je „8eydUnM prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. • BUDAPfcST • •TR5T. • pariš • kristijanja ■leRorrrO'KAfiADA TOVARNE.^ •praga- • wikter8£rc- • KLflTOV* KEUEI >4l PER11S 2fl GOSPOĐE.' 7^jS§5alQWENSTEH * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa zakon. Darila. UpravniŠtvu naših lietov so poslali: Za „Ciril-Metodovo družbo" Martin Šamprl nadučitelj, Makole na Štajerskem 2 K, nabrala v nad učiteljevi hiši dne 10. julija 1911, Feliks Robič v Rušah 1660 K, nabral na fantovskem večeru, ki se je priredil povodom izstopa g. Hinko Pogačnika tovarnarja v Rušah iz samskega stanu, Bernard Andoljšek, nadučitelj v Litiji 11*60 K nabral ob godu g. učiteljice Kristine Demšar in 25 letnice njenega bivanja v Šmartnem pri Litiji in Kar-leto 1. in II. z geslom »živela Ciril-metodarija«, S K, nabrala pri biljardu in v veseli družbi v kavarni »PreŠern« v Ljubljani. — Skupaj 3820 K. — Živeli darovalci in nabiralci 1 Domovina" Ponudbe in pojasnila glede dijaških stanovanj se sprejemajo in od dajejo od 20. avgusta naprej. prof. Jug, t. č. blagajnik. Izdajatelj In odgovorni urednik s .Valentin Kopitar. f postaja elektr. železnic?. Proti praha jem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Tanno-cninui tinta katera okrepcuje lasteče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanja las. 1 sfeB&lenteaz navodom t krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, rril, medicinal. vin, špeoljali tet, najfinejših parfumov, klmrgiiklh obvez, svežih mineralnih vod itd. Dež. lekarno Milana Leusteka v LJubljani Rasijava testa it, I. poleg novozgrajenega Fran Joiefovega jubli. mostu 169 V tej lekarni dobivalo zdravila tudi člani bolniških blagajn mine ieleuiice, C kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Ljubljani. r Želodčni liker je najboljše krepčilo želodca! Blizu in daleč Vse ga pozna, Kdor ga ima, Ima zdravje doma! LJadska kakovost liter K 2*40. Kabinetna kakovost 4-80. Naslot it naročili: „FLORJAN", Ljabljasa. J Postavno varovano« t Sata svetinja >eroIin, Pariz, Rim itd. ftajbeljte ktzn StfiHa O. SZTDL Sbilnjiii riki 7. 4 MOKA 2A oTfiOlg PREtSKUŠfflO-VEOaO ZffltfSLMVO Heteorolosično poročilo. julija II Čas opazovanja Stanje barometra Tempera-tura v C Vetrovi Nebo 2. pop. 736*3 31*5 slab jug jasno 9 9.zv. ! 736*6 2o*5 si. sever 26. 7. z j.; 756*6 204 brezvetr. soparno Terezija Pogačnik roj. Kosec naznanja v svojem ter v imenu sinčka Vinka, kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov tužno vest, da je nje nadvse ljubljeni srčnodobri soprog oziroma oče, sin, brat, svak, stric, zet in bratranec, gospod Josip Pogačnik sluga trg. in obrtne zbornice po dolgi, težki bolezni, danes v sredo zjutraj ob pol 3. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 36. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bo v četrtek, ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti Pred Skotijo Št. 21, na pokopališče k Sv. Kr.2e, 2551 Svete maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. Priporočamo blagega rajnika v pobožno molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, 26. julija 1911. Žalujoči rodbini Pogačnik - Kosec. za v trgovino z mešanim blagom. Iva.'.ka Čolnar v Kranju. Ljubljana, Breg št. 20 Zavod za sterilizirano 555 Srednja včerajšnja temperatura 24*7#, norm. 19*9*. Padavina v 24 urah 0*0 mm. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, svak in stric, gospod 2556 Ivan Anžič tesarski delovodja včeraj, dne 25. julija ob polu 10. uri zvečer po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 54. letu svoje dobe izdihnil svojo blago dušo. Pogreb dragega rajnika bo v četrtek, dne 27. t. m. ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta 53, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Jakoba. Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 26. julija 1911. Pavel, Danica, Josip, otroci. Josip in Antonija Plankar, svak in svakinja. 21 otroke priporoča svoje najskrbneje očiščeno in vseh škodljivih baterij oproščeno mleko za otroke in bolnike. — Mleko je otroški starosti primerno pripravljeno kar za piti ter je najboljša, najenostavnejša in najudobnejša hranitba za otroke od rojstva do 1. leta in tudi čez. — Prosto pošiljanje na dom. Pošilja se :-: tudi po pošti in železnici. :-: V Spodnji Šli. v Jemejevi uliti štev. 231 se takoj odda: :: dvoje velikih in zračnih :: transitnih skladišč, vinska klet, hlev s sobico za hlapca in podstrešje za krmo. Istotam se tudi s 1. avgustom odda kompletno stanovanje obstoječe iz 3 sob. Pojasnila dajo Franc Knilic, uradnik kon-kurzne mase »Glavne posojilnice« v Ljubljani, Miklošičeva cesta St. 8. 2554 >v •*•*>• ^ i. ■ •rr. .v- &S-\* 4. i- Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko naznanja žalostno vest, da je njen zvesti uradni sluga gosp. Josip Pogačnik dne 26. julija 1911 preminul. Pogreb bode dne 27. julija 1911, ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Pred škofijo št. 21. V Ljubljani, dne 26. julija 19111 2552 ledka prilika I ■sike prilika I 2548 Skoraj nova oprava za sobo in kaHinia se ceno proda. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2549 Ponudbe se prosijo z navedeno ceno ter obenem s poslanim vzorcem. Hodni elevotorll (črepalo na vreteno) za vodnjake cisterne ter čre-pala za vodo za ročni in strojni pogon, motorje na veter, toplo-zračne, plinove, naftove in bencinove postavlja najceneje J. K. Rudolf c. kr. dvorni dobavitelj v Plznji. Ženitna ponudba 2547 Ženitna ponudba Mlad trgovec in posestnik v lepem prometnem mestu na Gorenjskem se želi vsled pomanjkanja' znanja v svrho ženitve tem potom seznaniti z izobraženo gospodično blagega značaja, ki bi imela veselje do trgovine in nekaj gotovine. — Le resne ponudbe obenem s sliko, ki se vrne, se blagovolijo poslati pod šifro ,Vilja* pošto ležeče Ljubljana. 4 I Tajnost zajamčena. I ~ - Ženitna L J Ženitna ponudba Važno za vinske trgovce. ! o ! • > * l.l • L. * i:i HI l«l : N ! • • 121 več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400—800 1 se dobivajo po prav nizki ceni 2545 pri tvrdki j¥L Hesner Z 62 u v Ljubljani. 5; Važno za vinske trgovce. |e| ! a * in • r* # lil • ** • Igl • *e • i?i fibclnska hrapilnica v Drnišu v Dalmaciji sprejema branilne uloge od K 2-— do K 100.00O-— proti 5°',, obrestovan ju, ter povrača zneske do K 5000 — brez odpovedi, zneske do K 20.000— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Ža polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in* hrvaškem jeziku. 2249 Za varnost hranilnih vlog In njih obrestovale jamči okolna Drniš. Motor Hedtaradoi 2536 5-6 HP, a širokim stranskim vozom za tri osebe, z dvojnato prestavo, prostim tekom, posebnim reservarjem za bencin, lepo tapecirao, proda I. FirtR, strojih int. rrinola, Kleli pri IjikUni. 2—3 2480 sprejme takoj L Hitler, kleparski mojster v KocevjL Delo trajno, plača jako ugodna. — Vozni stroški se povrnejo. Ugodna prilika! Proda 80 radi družinskih razmer v — mestu i 1 i i ca s hiša: kjer se nahaja dobro upeljana špecerijska in tudi gostilniška obrt. Reflektira se le na resne kupce. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda.« 2335 Podpisana naznanja si. občinstvu, da iz proste roke proda vse svoje premoženje, spadajoče k hiš. Št 222 2537 v Cerknici, to je domačija, njive, travniki, gozdi In gmajnska pravica, ali vse skupaj, ali se pa lahko kupijo posamezne parcele. Prodajalo se bode v nedeljo, 0. avgusta 1911 v gostilni pri Zgoncu v Cerknici, točno ob 3. popoldan. Katarina Baraga, posestnica. JL Rosner & C° : Mina tfuoa žganja: ej Ljubljani priporoča v lastni žgan jaru i kuhano 2544 Slivovko Tropinovec Brinjevec Hrušovec Vinsko žganje leuoaljMb kakovosti OpODri zafDd Jn. n. W0at MmblfaM, Po« traato 1 Siporoča svojo bogato zalogo naočnikov Spalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893 Popilo vpeljavo tttlrie lil 2500 z različnimi svetHjkam i se proda prav po nizki eeni na Elizabetni cesti štev. 8 (v parterju), se odda v hiši Gledališka ulica 3 s 1. novembrom ali pa tudi prele* Vprašati je tam, v I. ali m. nadstropju. 2509 Kdor hoče ceno kopiti naj se obrne na tale naslov: Josip Peitol, zaloga vina, Barkovlje-Tnt Ml Stanovanje obstoječe iz 3 sob, kuhinje s pritiklinami, se odda s 1. avgustom v Slomškovi ulici 7 v visokem pritličju. Ogleda se lahko med 11. in 4. uro pop« Dvonadstropna, vili podobna z malim vrtom, stoječa na prijetnem kraju zunaj mesta v Radovljici, zelo pripravna za letovišče, 2532 se takoj proda. Natančneje se poizve pri 2532 Vinko Hudovernikn v Radovljici. Lep lokal" v Kolodvorski ulici št 35, v velikosti 5 X 6!/, m, pripraven za vsako trgovino ali pisarno se takoj odda« Istotam i« oddati hlev za 2 konja, šupi in skladišče* Več pove lastnik D. Rovšek, fotograf« A VIII 651/10/27. 2550 V zapuščinski zadevi po dne 2. oktobra 1910 zamrlem Ivano Hočevarju iz Dev. Marije v Polju se dovoljuje na predlog dednih upravičencev prostovoljna javna dražba v upnicino spadajoči* zemljišč vloi. itov. 60 davč. obč. Slape (parcela itov. 768 njiva) in vloi. itov. 338 davč. obi. Volavlje (parcela itov. 3562 gozd) po delih, ki se bodo na dan prodaje natančno označili. — Prodaja se določa na dan 31. julija 1911 ob 8. dopoldne, na Ren mesta na parceli itn. 768 dan. obč. Slape t. j. na njivi Ivana Hočevarja. Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču, soba štev. 39. Zastavnim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice neprikrajšane. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII., dne 19. julija 1911. dobro izurjen v večji trgovini mešanega blaga, želi svoje sedanje mesto premeniri. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2535 nsnmjnmnnmnMmj^ I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. | 3 Delniška stavnica K 5,000.000. Str itn rieva ulica Unu. S. »ooofoal fond 610.000 krea « Stritarjeva ulica štev« 2* Trsta, 33 Sprejemi vloge na kipce in na tekači neon ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 V i JCnpnjc in prodaji srečne m vrednostne papirje vseh vrst jO po dnevnem knrzn. Telefon stev> 16« Ttlefon Stevi Leta 1837. ustanovljena delniška družba 427 KRANJSKA STAVIM USKA DRUŽBA V UUBLJANI Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbnotehniška delaj tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom as stavbna in fini dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vi&u j kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča so za stavbna dola vsako ^962 14 JF 0N 83 18 FB 80 Priporočamo našim gospodinjam n KOLINSKO CIKORIJO iz edino slovenske tovarne v Ljubljani i umetni i Ljubljana, Sodna ulica U se priporoča za vsa fotografska dela v znani najboljši izvršitvi. ALFONZ $ BREZNIK c. kis izvedenec In učitelj Glasbene Matice. Največja in najstarejša trgovina in izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja strun in mnzikalij. Ljubljana, Kongresni trg št. 13 jnSok C. kr, avstrijski poštno- rauitnftnl konto št. 114.603. Klavirje dvorne tvrdke Bosen-dorfer, Czapka, H6U1 a Beitz- mann, Stelzhammer in Mir- boro (amer. harm.) imam le Jaz izključno edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem „poletan", osobito, ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni ali na Čudovito majhne obroke brez vsakega zadat j a nabavi prvovrsten instrument z resnično zismeno 10 letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. Izposojevalnina naj-nlija. Popravila in nglaševanje vseh glasbil najceneje. Preigrani klavirji vedno v palo g: Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, tel o v. rogovi in strune po to-* varniških cenah. — Oglejte si mojo zalogo. Umno stavfoništvo. Kdor hoče bitrO in