Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Leto II. — Stev. 52. Celje dne 24. decembra 194$ Cena 2 din Poštnina plačan« ♦ fotovlal Čuvar naše neodvisnosti in socialistične graditve! S skrbno pripravljenimi plani v novo leto Pred zaključkcm leta smo. Po'rebno fe, da skrbno pregledamo in pretehtamo ■spehe pa tudi neuspehe pri izpolnje- vanju letošnjega plana, po drugi strani pa, da takoj pričnemo s p!an''r-'njem t irontn h organizacijah za leto 1950. Dober plan zahtera skrbna p-iprare, HJ je od dobrega, stvarnega plana cd- Tisna delarnost frontne organizicije ▼ prihodniem letu. sebo? imam t eno- letne izkušnje, ki jih moramo pri sestav- ljanju novega plana izrabit', d^ bo plan konkreten in izvedljiv, obenem pi da bodo irkonščetie vse možnosti za akMvf- eacijo vseh f''ontovcev in s tem di- šečo č'm vočiih uspehov na vseh delov- ■i'h področjih. Brez dvoma so letošnji uspehi frontnfi •rganizacij rezultat načrtegi deb, k-<- tcre«*.-» !^mo uvedli lansko jesen N-jvečf «speh Fronte je v tem, da --o orga-^izi- cifc T pecefŠTiji mer ak'i i^iral-^ g'a-'- stvo r?»vno nt'\ -iTOolnie^v^njn planskih nalo^ letošn'e<*a leta. Plan'ranj^ fe o-- jfanVarfjsm ki so smatrale to kot važno političpo nalo jasno po'it č^o per«5T»'ktiv'>. izvfj-nj-* plana pn je za- htevalo uvajanje phnskega s's*ema*ič- nerfa in povezanega reševanja ^seh pli- tičnjh, organizacijskih in gospodarskih ■alog. Pn planiranju so se Dokazale tudi la- bo«!fi Te moramo p*ed novim olanirafem skrbno proučiti, ugotoviti nj hove vzro- ke, ker bomo le na ta n-čin 1 hko za- jfotovili da se ne bodo ponavljale. Največ'a slabost lanskoletrega pbnfra- nja je bila v tem, da nekatere organiza- cije pred olaniranjem n's'^ izdel le te- meljite politične in gospodarske analize svofega kraja di niso poznale osnovnih momentov, ki so važni za razvoj dotične vas', me<^ta itd Tako sest•>v'jen' pb"!, ki niso imel' neke osnove so bili reživ- Ijonfski J" tud' vsebinsko po*^anikljiv'. Druga slabost je bila v tem. da 50 po- nekod sestavljali pbn eden, dvi ali ♦ if^ člani vaškepolnoma urejeno centralno kurjavo. Deset mladincev I. voda je pod vod- stvom tov. Franca Leskovška svojo ob- ljubo do roka izpolnilo. Uredili so tudi naprave, s pomočjo katerih bodo izko- ristili vodno paro, ki nastaja v kuhinji, kot toplo vodo v ambulanti. Mladina centra predvojaške vzgoje v Tov. emajl. posode je eden izmed zgo- vornih primerov našega požrtvovalnega naraščaja, ki se z ljubeznijo oklepa svoje ljudske armije, ki z delovnimi podvigi in z osvajanjem vojne tehnike kaže svojo pripravljenost, sprejeti tudi odgovornejše naloge. Sposobnost za to črpa iz svoje velike ljubezni do vrhov- nega komandanta naše vojske, tov. Tita, iz bogate zakladnice herojstva na- ših borcev iz narodnoosvobodilne borbe. Nagrajeni delavski inšpektorji Delavski inšpektorji, kot poloblastveni organi inšpekcije dela v podjetjih, so v dosedanjem delu imeli že lepe uspehe. Brez dvoma, da bi naša podjetja imela drugačen izgled, če ne bi bilo teh or- ganov, ki so se zlasti po nekaterih pvod- jetjih trudili, da se uredi higiensko teh- nično varstveno stanje rešijo mnogi drugi pereči problemi. Okrajna inšpek- cija dela Celje okoUca je za posebno prizadevanje in delo nagradila Štiri naj- boljše delavske inšpektorje: tov. Grosar Miha iz mestnih podjetij Laško z 1.500 din, Višner Ludvika iz LIP-a Vitanje, zaposlenega na žagi Rakovca z 1.400, Mauri Jakoba iz Rudnika Laško z 800 in tov. Kosec Karla inšpektorja iz Hme- zada Žalec z 800 din denarne nagrade. Uprave podjetja, sindikalne podruž- nice in celotni delovni kolektivi, so dolžni pomagti delavskim inšpektorjem pri urejevanju pomankljivosti v pod- jetju, pri pravilnem tolmačenju uredb in predpisov za higiensko tehnično in pravno zaščito zaposlenih pK) podjetjih in že posebno pri reševanju problemov naše mladine in vključenih žena. Cim večja bo ta F>omoč in zlasti čim večje bo sodelovanje vseh, tem večji uspehi bodo doseženi. Brez dvoma bomo tako olajšali in pospešili izvajanje planskih naJog. Tudi mladinci pri ,Jetonu'''so se izkazali v tekmovanju pred dne- vom JA Slavnostno okrašena dvorana sindi- kalne podružnice »Betona« je bila na- polnjena do zadnjega kotička, ko je ko- mandir centra predvojaške vzgoje po- zdravil predstavnike JA in s tem za- čel proslavo rojstnega dne naše ljudske armije. Zastopnik vojske je nato v Izčrpnem govoru orisal slavno pot naše armade od njenih zarodkov v jeku prvih upor- niških pušk, do zmagoslavnega 9. maja. Navzočim mladincem predvojaške vzgo- je je poudaril, da morajo biti prvi ta- ko pri izvrševanju svojih planskih na- log, kakor pri čuvanju slavnih tradi- cij narodnoosvobodilne borbe. Z vso resnostjo naj osvajajo sodobno vojno tehniko v centrih predvojaške vzgoje, da bodo sposobni v vsakem trenutku braniti dragocene pridobitve naše re- volucije. Ob zaključku je predstavnik vojske prečital imena nagrajenih mladincev in razdelil najboljšim štiri knjižne nagrade in dve znački »Najboljši t prevojaški \'2g0ji.€ Letos so v celjskem bazenu uspešno zaključena pogozdo- valna dela Na vsem obsežnem področju Gozdne- ga gospodarstva Celje, ki je imelo leto« med gozdnimi gospodarstvi Slovenije najvišji plan pogozdovanja, so do dneva republike 100 odstotno izvršili predvide- na dela, (Pogozdovanje — to je bila stalna in ▼ažna akcija gozdnih uprav celjskega bazena, katere niso zanemarjali. Ne samo ob Tednu za varstvo gozdov, temveč t vseh za pogozdovanje določenih rokih« «o izpolnjevali zadane naloge. Že spomladansko pogozdovanje je sto odstotno uspelo. Ravno tako je uspela tudi jesenska akcija in je bil koncem meseca novembra letni plan pogozdova- nja dosežen. V jesenskem planu predvi- denih 83 hektarjev so prekoračili za 9 in pol hektarjev. Posadili so 322.000 mladih drevesc in posejali 237 kg »emep. Pri pogozdovanju v jeseni, kakor tudi v prejšnjih akcijah, se je posebno izka- zala šolska mladina iz Loč, Podčetrtka, Luč, Henine, Polzele. Rakovca, Šoštanj« in še nekaterih krajev. Sodelovali pa »o tudi sindikati iz steklarne Rogatec ter gozdarski sindikati Braslorče in Poljča- ne. Množične organizacije tokrat niso iz- polnile pričakovanja, razen organizacij« LMS iz Podčetrtka. Spomladi in jeseni je Gozdno |ospo- darstvo Celje pogozdilo 220 ha posek, pretežno starih, katere je rapustil oku- pator ali prejšnji lastniki iozdov, ki m niso brigali, da bi poseke takoj pofio- zdiH. Gozdno gospodarstvo Celje ima tudi za leto 1950 že predviden plan pogo- zdovanja, ki pravtako obsega stare po- seke. Glede na to, da se v zadnjih le- tih ni izvršilo mnogo novih golosečenj in glede na obsežni plan pogozdovanja ▼ naslednjem letu, bodo t celjskem ba- zenu kmalu izginile vse poseke. Razen gozdnega gospodarstva je izvr- šilo važno nalogo pri vzgoji gozdov go- zdarsko poverjeništvo okraja Celje-oko- ' lica, ki skrbi za gozdove privatnih last- nikov, Celje-okolica je močno gozdovit okraj, saj zasedajo gozdovi 52 odstotkoT Tse njegove površine. Večina gozdov je v lasti majhnih posestnikov, med temi je več kot tisoč takih, ki posedujejo aan} kot 1 ha. Kot posledica nenačrtnega gozdnega gospodarstva so se tudi t privatnih go- zdovih pojavile goličave, zlast! n\ sek- torjih Frankolovo Konuce. v Rožni doli- ni in na Kozjanskem. Da bi se iztrcblje- ne gozdne površinp zopet obnovile, je okrajni gozdarski odsek pričel s sistema- tičnim delom že leta 1947, Lani pa je gozdarski odsek izvršil planiko nalogo s pogozditvijo 12 ha goHčav, Plan pa so presegli še za 8 ha. To je bilo mogoče s samoiniciativno nabavo sadik in z iz- datno pomočjo množičnih organizacij. Manjša pogozdovanja pa so izvršili kmet- je, ki so za gozdno vzgojna dela zelo dostopni, sami. Za uspešno izvršitev svoje planske naloge je okrajni gozdarski odsek dal posestnikom iz lastne drevesnice Breš- nik 67.000 sadik za jesensko pogozdo- vanje. Vsi doseženi «spehi potrjujejo, da v celjskem bazenu post^ečajo vso skrb gozdno-kulturnemu delu, kar je predpo- goj za uspešno rast naših gozdov. Invalidska podjetja v Celju uspešno Izvršujejo proizvodne nalige V Celju imamo več invalidskih pod- jetij, ki se kakor vsa druga uporno bo- rijo, da bi čimbolj presegla letne plan- ske naloge. Do 29. novembra je inva- lidsko podjetje Valjčni mlin že pre- seglo svojo letno proizvodnjo nalogo. Od 789.000 kg planiranega iita «o pre- dtm 809.450 ]Ie£. Invalidsko podjetje čevljama je kljub nerednemu dotoku surovin presegla let- ni finančni plan za 3 odst., trudijo pa se da bi čimprej e dosegli še količinski plan. Tudi »Šivalnica« in ix>djetje za promet z rabljenimi predmeti izpolnju- jejo zadnje odstotke letnega plana. Kvaliteta izdelkov invalidskih pod- jetij cesto prekaša proizvode drugih celjskih podjetij. Mestni magaztn je po- sebno zainteresiran za njihove proizvo- de in sproti prevzema vse, kar je na- menjeno za Jiroko potrošnjo. stran 2. »celjski tednik«; Leto II. — Ster. M. V tesni povezavi z gozdnimi delavci je 4.sindikalna brigada na Ojstrici končala svoje delo Počasi smo se po cesti sJcozi Gomilsko in Loke pomikali proti Ojstrici. Prvič »em potovala tod in vse drugače sem SI predstavljala kraje, pa tudi samo Ojsirico. Toliko so o njej že pripove- dovali in pisali, saj so tu podirale mo- gočna debla že frontne brigade, za nji- mi pa so se vrstile brigade članov sin- dikalnih podružnic in drugi, ki so s prostovoljnim delom podirali drevesa^ redčili naše gozdove, da bi s svojim de- lom pripomogli izpolniti plan v gozdar- stvu. Sindikalne brigade pa so se borile, da bo vsak član sindikata tudi pozimi lahko delal in se učil v toplo zakurjeni . sobi. In skozi vse le^o je bila Ojstrica porodnica dela, velikih uspehov naših de"ovnih ljudi. V maju so prvič po pobočju planine zadoneli klici, razlegale so se prve pes- mi mladih delavcev, ki so se zbirali pred starim poslopjem »graščino«, last- nino enega od mnogih nekdaj mogočnih gospodarstev slovenskih gradov. Nič po- sebnega ni to poslopje, bolj podobno hilevui, kot pa >graščini«, vendar je bilo kar dobro zatočišče brigadirjem akozi vse leto. Zadnja pa je na Ojstrici IV. sindikal- na brigada »Staneta Rozmana«, ki bi se sicer s polno pravico lahko imeno- vala le mladinska« brigada, saj je od 39 brigadirjev glavna večina mladina. Sem so prišli 19. novembra. Težko je bilo začeti saj niso bili vajeni trdega dela. Cepraiv ni bilo treba podirati drevja, je bilo tudi razžagavanje in se- kamje v slabem vremenu, z borno oble- ko in obutvijo prav težko in naporno. Poleg tega je bila pokvarjena še žičnica, kar jim je spravilo lesa s planine se oteževalo. Vse to so videli voditelji brigade, ko- mandant Lojze, komisar Jan in tudi drugi. Zavedali so se, kako dragocen je vsak dan, vsaka ura. Kljub temu. da med prejšnjimi brigadami in gozdnimi delavci na Ojstrici ni bilo pravega ra- zumevanja in sodelovanja, so sklenili, sedaj te odnose popraviti, ter s skup- nimi močmi reševati vsakdanje naloge in težave. Sindikalna organizacija, pa tudi uprava Tovarne emajlirane posode, od koder je brigada, jim niso nudili skoraj nobene pomoči. Bili so prepušče- ni samemu sebi in svojemu razumu, če- prav so pripravljali drva za vse člane sindikalne organizacije v tovarni in tu- di drugod. Celo hrana je bila v začetku silno slaba in šele po neštetih urgencah se je to izboljša'o, od obleke in obutve pa so dobili le 6 pa-^ov škornjev, kar i jim seveda ni zadoščajo. Kljub vsem težavam pa so že v prvih dneh svojega dela dosegali lepe uspe- ; he. Skupno z gozdnimi delavci so po- ; pravili žičnico ter tudi pri os'alem delu iskali njih nasvele. 2. decembra so na- povedali trodnevno tekmovanje med Mačkovo in Spijarjevo desetino. Zma- gala je Spilarjeva desetina, ki je s tremi ljudmi pripravila 20 m' in je bila zato pohvaljena. V delu s'a se posebno iz- kazala Špdlar in Lipovšek, ki sta dnevno presegala no^-mo. Toda tudi mladinci niso zaostajali za njimi. Prav 'epe uspe- he on do-11 ie do-^citel m^ad^nec Mrak An^on. Ledn-k Vinko, posebno pa še le^e^ni Ojstiršek Anton, ki je že v prvih dneh dela petkrat osvojil prehodno za- stavico.. Ko smo jih obiskali v štabu — mali leseni baraki, je bi^a tam le admini- stnalož-^ka. »Komandant je v planini, komisar pa v Ljubljani« je deja"a ter se dušila v dimu. ki se je širil od peči \ po vsem prostoru. Tudi v graščini ni bi''o mnoE^o bo"je. Borno stanovanje, pa : so si brigadirji kar lepo uredili, povsod . je vladala čistoča in red, veliko tudi po i 7as'ugi tov. kuharice, ki to strogo za- i hleva. ' Med tem se je s planine vrnil tudi komandant, mlad fizkulturnik Zagurc. Povedal je še to in ono o delu svoje brigade in tudi to, da ao do 8. decem- bra pripravili že 113 m» drv, da imajo po sobah sten-čase, da pišejo v dnevno časopisje, da imajo organiziran šofer- ski tečaj, ki ga obiskuje 20 brigadirjev, da radi igrajo šah, čitajo knjige pojejo in so veseli ter še mnogo drugega. Zatem smo vsi šli v sobo, kjer so se zbrali gozdni delavci na množičnem sestanku. Mlade brigadirje zanima tudi to, kako živijo in delajo njihovi se- danji tovariši, gozdni delavci na tem terenu. Le majhno število se jih je zbralo, toda kljub temu so živo raz- pravljali o izpolnitvi plana, o voUtvah v KliO, o izvozu lesa, ki je za naše gozdne upravo še vedno silno težka ia boleča točka, ob zaključku pa Se o preskrbi. Kljub pravilom, delavci braslOTŠko goizdne uprave letos še niso dobili no- oenih dodatnih točk za tekstil, kar pa jim vsekakor pripada. Težko je tudi vprašanje čevljev, ki jih dobivajo le v neznatnih količinah. S spravilom lesa tudi še niso na tekočem. Vaški vozniki le s težavo izvršujejo naloge, ki bi jih morali, zlasti še sedaj, ko nastopajo i~cLzne vremenske neprilike. Doslej ^o mnogo lesa izvozili z lastnimi prevozni- mi sredstvi. Sedaj, ko je popravljena žičnica, pa je tudi to delo znatno olaj- šano. Zato so sklenili, da bodo skup- no s sindikalno brigado najprej spravili ves les v dolino, pa šele za tem po- novno začeli s posekom. S tem so znat- no pomagali mladim brigadirjem, saj >o s skupnimi silami omogočili, da so lahko končali svoje delo ter so danes radostni in polni novih moči vračajo v svoje podjetje. Kljub vsem težavam in težkemu delu pa so si priborili tudi to izkušnjo, da je vsako delo, pa naj je še tako težko, lahko izvedljivo če vlada med vsemi delovnimi ljudmi soglasje in medsebojna pomoč. V slogi je moč, so govorih že naši predniki in ta pre- govor prav gotovo relja tudi nam vsem. Pred enim letom sta se združila S KO J in LMJ v enotno mladinsko organizacijo Od 12. do 15, oktobra lani je bil t Beogradu IV. kongres Zveze komuni- stične mladine Jugoslavije. V resoluciji IV, kongresa SKOJ po poročilih CK SKOJ je bilo med drugim rečeno sle- deče: »Zveza komunistične mladine fe T Ljudski mladini razvila in okrepila ideo- loško enotnost mladine, jo organizacijsko zgradila ter jo dvignila na stopnjo kp- munistične mladinske organizacije. Ljud- ska mladina predstavlja nov tip mbc žično revolucionarne mladinske organi- racije. Izginile so osnovne razlike med Zvezo komunistične mladine in Ljudsko mladino Jugo'^lavije. Ustvarjeni so po- goji za združitev Zveze komunistične mladine in Ljudske mladine ▼ enotn« organizacijo jugoslovanske mladine.« Dva meseca pozneje, 15. decembra lanskega leta, se je začel v Beograda skupni kongres Zveze komunistične mla- dine Jugoslavije in Ljudske mladinf Ju- goslavije, ki so se ga udeležili deletfatl — skojcvci in mladinci — iz vseh ljud- skih republik. V dobi med obema kon- gresoma so mladinci in mladinke s hernf- skim delom in medsebojnim tekmova- njem t industriji, v policdelstvu t šo- lah ter drugod dokazali, d?, so vredni zaupanja, ki jim ga ic izk?<7^'n r?,ga Par- tija in da se zavediJo velikih še težjih nalog, ki jih ie T>nstavila pred njih ta zgodovinska združitev. Bor^a z^ cr^d- časno izpolnitev dru(?e(Ja Ictn p<'tle'ke, borba za znižani«> Dnine l-^stn" cene, ustanavlianje mladinskih proizvodnih bri- gad, borba za reVonstrukoiio n-^^eita kmetijstva, delovne zma<^e na Avtocesti in pri gradn'! NovpfJ? BenitrnJ-,^ pri''^- devanie za dvig učnega usneha na naših gimnazijah učiteljiščih in strok^Tnih šo- lah, to so faktorji, ki so dali temu tek- movanju posebno obeležje. - Že pred 15, decembrom so začeM po- hajati dele(?3ti iz vseh krajev n^šc do- movine v Beograd kier se jc na kon- ffresu, ki mu je prisostvoval tudi maršal Tito, izvrdla združitev Zveze komuni- stične mladine in Ljudske ml->'^ine r enotno komunistično of^anizacijo — Ljudsko mladino Jugoslavije, Ljudska mladina Ju'*oslavije je t bor- bi za zgraditev socializma vzgaia^a in še vzgaja (danes mogoče še v večii meri kot prpd enim letom! svoje čNrie ▼ dn- hu marksi''ma-lenini-'ma v duhu Tubezni do svoje domovine ljubezni do veh svo- bodoljubnih narodov na svetu Odraz te vzgoje se posebno opaža sed-^i k'^ nas z vseh strani klevetaio napadajo in iz- vaiajo gospodarske b]ok^'1e in d-iif^e neštevilne nesmiselnosti Naša ml-dina, ki je v letošnjem letu opravila miljo^e in milijone prostovoljnih f^elovnih ur pri različnih gi!^antsk'h ^radnj-h l'ot so Novi Beograd. Avtocesta Zagreb—B;>o!:^r"d it-l., jc spre'5lcdala re-nico in se j-« naučila sovražiti in razkrinkavati podle laži. Mladina Jii^oslavi'e, or-^ani-ir^i-^a v Ljudski mladini, ie d"segl-> d^ danes vi- soko stopnjo ideološke poM*'čno enf^t- nosti in je v proce«?!! svoiega r^zvoj^ po- stala po svonh bistvenih značilnostih isto kakor Zveza komunistične mladine Jugoslavije, Eno leto je minilo od tega kongresa, eno leto še večiih usp-hov. eno le+o zmag izpolnitve mladinske organizaciie. Ljudska mladina Jugoslaviie se z vsaki-n dnem krepi, sprejema v svoje vrste nove člane, se izpopolnjive, odpr''vlia n-p^ke, se bori za čim večje uspehe za boljšo kakovost dela, se bori za resnico in pra- vico. Ljudska mladina Jugo lavij? ko- raka trdno in nc^mahio pod v^^-^tvom Komunistične partije in maršala Ti'a po poti za dokončno zgraditev socializma. V Ponikvi pri Grobeinem so razicrinkani največji špekulanti, ki bodo za svoje prestopke prejeli zasluženo kazen I Krajevni LO Ponikva pri Grobeinem ■ spada med go podarsko najmočnejše KLO v okraju Celje-okolica, Prav zar di tega se tam opaža največ kulaških, špe- kulantskih elementov. ki skuš^-jo ob vsaki priliki, pri vseh gospodarskih na- logah sabotirati in s tem zavirati razvoj aocializacje vasi. Njihov vpliv se je čutil tudi pri volitvah 11. decembra, ko so na vse mogoče načine skušali odvračati lju- di od volitev. Med t^m ko se celotno delovno ljud- stvo" trudi z dosedaj še ne poznanim he- roizmom da bi čimpreje izgrad lo sebi boliše življenje, se je ta peščica sabo- terjev skušala še nadalje okorščati in bogateti na račun žuljev poštenih delov- nih kmetov, V Ponikvi pri Grobeinem je ljudstvo razkrinkalo že več takih špekulantov. Neki od njih so že sprejeli zasluženo kazen, drugi pa čakajo, da bodo za svoja dejanja proti ljudstvu sprejeli pravično kazen. Med takšne spada Polh Miha, ve- lik kmet iz Slatine, Njegovo posestvo -meri 35 ha, obdelovalne zemlje ima o- krog 15 ha. Predpis obvezne oddaje krompirja ie imel 4750 kg, oddal pa je le 1110 k(5 Od žita. katerega bi moral od- dati 1000 kg dolguje še 280 k« p5e-^icc, Pre^^pis v mleku mu znaša 2000 litrov, oddal pa še do sed^j ni n'ti enega litra- Tmenovani ie v letu 1*)42 prevaril ma- let^a kmeta Ju^a Jurija in njegovo ženo, stanujočo v Loč^h pri Pol'čanah na ta n^čin, da Je kupil od niih vinorfrad s hišo za 1000 RM, kar znaša v današnji v-luti 600 din. V tej poffodbi se je Polh Miha obvezal, da bo oddajal vsako leto .Jiiffu Juri'u in njegovi ženi 50 kg pše- nice, 50 kg rži, 10 kg masti in 3 kub. m drv. Svojo obvezo pa je izvršil le leta 1943, Jug Jurij, katerega je ta špekulant prevaril, je star 80 let, težki invalid iz prve sve*nvre voine za deH nespesrben, ravno tako njegova žena. 2:vita v skraj- no "slabem socialnem stanju Zaradi tega je KI O Loče hotel izdati obema živilske nakaznice. PoHi je pa to prep^-ečil z iz- govorom da že od njega prejemata pre- v.?'tpk. T/in vila pa sta, d-i nista videla kruha več kot pol leta. V nie'^ovi od- sotnofti je po n-c^ovm n^vodi^i žena odpeljala od doma na kupljeno posestvo 600 kg pšenice in 300 litrov starega vina in to z namenom da bi ga skrila v zida- nico, kj.er se je že naha'al sod, v ka- terem je bilo skrito preko 200 kg sve- žega sviniiskef^a mesa. Poleff tega jc imel nasvo'em domu prikrito 600 kg pšenice, na podstrešju pa okrog 500 kg krompirja. Ni pa čutil potrebe, da bi poravnal svojo davčno obvezo v znesku cd 23.890 din, ker še dolguje 15.810 din. Nič manjši špekulant ni Z d o 1 š e k Jurij iz vasi Okrog. Mleka je oddal le 1020 litrov od predpisa 2300 litrov, krompirja pa 1235 kg od obveze 4121 kg, davka pa dolguje še 17,760 din od dav- čne obveze 73.330 din. Obvezne oddaje živine v teži 1854 kg pa sploh ni iz- vršil. Imenovani jc velik kmet, ki po,- seduje 38 ha zemlje, njegov oče pa 8 ha. Obvezni oddaji belih žit je sicer zado- stil vendar je njegov pridelek bil mnogo večji kot ga je KLO ocenil. Poleg zadostitve obveze 600 kg je imel zako- pano v slami v dveh sodih še 1200 kg. Poleg tega je skrival 450 kg neočiščene pšenice v plevah. V listju je skrival 90 litrov žganja. Predpis obvezne oddaje prašičev je imel 420 kg, oddal je sicer dva prašiča, vendar je enega skril pri sosedu Romihu Alojzu, Skriti prašič je tehtal okrog 200 kg, od Romiha pa je v zamenjavo sprejel 200 kg težkega za- klanega prašiča. Skrival je tudi poljske pridelke, da bi z njimi špekuliral in jih prodajal na prostem trgu. Kmet Zdolšek pa izkorišča tudi tujo delovno silo. Pri njem dela kot dninarica Marš Marija, stara 50 let, Zdolšek ji za delo. ki ga opravlja skozi celo leto, daje le nekoliko arov zemlje v obdelavo za preživljanje. Ravno tako je zaposlena pri njem kot dninarica 20 letna Zupančič Marija, ki dela pri njem na posestvu celo leto, dobi pa za svoje delo le par vozov drv ter nekoliko krme. Kmet B c k u š Ivan iz vasi Bobovo, ki poseduje 18 ha zemlje, je od pred- p'sane obveze 2888 kg krompirja oddal do sedaj le 390 kg. Z ozirom na velikost posestva je komisija ugotovila, da je po- sadi! s krompirjem premajhno površino, s čimer se je hotel izogniti oddaji in sabotirati izvršenje plana. Zaradi tega je bil kaznovan z denarno kaznijo 25.000 dinarjev. Kmet Marguč Janez iz Slatine po- seduje 25 ha zemlje, od tega 10 ha ob- delovalne. Od predpisane obveze v krcmpiriu, ki jc znašala 3160 kg, je od- dal le 10^ kg. Imenovani je že v letu 1948 skušal dokazati slab pndelek krom- pirja, vendar je bilo komisijsko ugotov- ljeno, da je bil pridelek dober ter mu je komisiia zvišala predpis od 1400 kg na 4000 kg. Zaradi takšnega jlrbc(?a odnosa do gospodarskih obvez jc bil kaznovan z denarno kaznijo 20000 din. Kmetica T r a t e n š c k Mariia iz Sla- tine poseduje 9 ha zemlje, od katere je 5 ha obdelovalne. Od prcr^pisane obvc-^-e krompirja, ki je znašala 3038 kg, je od- lala le 1350 kg. Komisijsko je bilo ugo- tovljeno, da znaša na njenem posestva hektarski donos 15.000 kg ter bi ime- novana zaradi tega lahko zadostila od- daji. Zato je bila kaznovana z denarno kaznijo 40.000 din. Kmet Ž o g a n Anton iz vasi Srževica poseduje posestvo, ki spada v skupino od 10 do 15 ha obdelovalne zemlje. Od predpisane količine krompirja 1035 kg ni oddal še nič. Imenovani je posadil samo 22 arov krompirja, kar pa je z ozirom na njegovo posestvo vsekakor premalo. Ker je na ta način skušal zavirati od- dajo, je bil kaznovan z denarno kaznijo 45.000 din. Kmetica Drnovšek Ludvika iz vasi Žagaj poseduje okrog 15 ha zemlje. Ime- novana je imela predpis 4569 kg krom- pirja, oddala ga je pa le 1247 kg. Zaradi tega ji je bilo zaplenjeno 2000 kg krom- pirja ter je bila kaznovana z 24.000 din. Razen navedenih je še več primerov, ki so sabotirali oddajo krompirja, mleka in drugih pridelkov. Med te spada kmet Vrečko Martin iz vasi Lutarje, ki je oddal le 306 litrov mleka od 1600 litrov predpisane oddaje. Obvezno oddajo krompirja v težini 1425 kg sploh ni iz- vršil, davka pa dolguje še 13.000 din. Kmet Zdolšek Franc iz Slatine ni oddal še nič mleka od predpisane koli- čine 1300 litrov, niti krompirja od ob- veze 5175 kg ter žita od obveze 450 kg. Ravno tako sabotira pri davkih, ker dolguje za leto 1948 še 42,615 din. Ni čudno, da še niso v Ponikvi pri Grobeinem zaradi takšnih ljudi izvršili odkupa krompirja živine in prašičev, niti realizirali odmero davkov, zato spada KLO med najslabše v vsem okraju. Nekaj takšnih je verjetno tudi po dru- god na vasi, zato naj bi bil eden od glavnili sklepov novoizvoljenih KLO: Neizprosna in dosledna borba proti vsem izkoriščevalcem, ki skušajo sabotirati bitri tempo razvoja socializacije vasi v škodo delovnega kmeta. Ta sklep naj vnesejo tudi krajevni ip vaški odbori Fronte v svoje plane za leto 1950 ter naj ga dosledno izvajajo. Sindikat celjske bolnice se je razgibal Ob tekmovanju v čast dneva repub- like je tudi sindikat bolnišnice organi- ziral tekmovanje po grupah. Tekmoval- ni načrt ni bil majhen, a zato so se po- samezne grupe resno potrudile, da ga čimbolj presežejo. Dosedaj je čuval pre- hodno zastavo porodno-ginekološki od- delek, ki je s svojimi marljivimi usluž- benci skušal tudi priznanje obdržati. Toda objektivna tekmovalna komisija je tokrat dodelila prehodno zastavico internemu oddelku, ki je od šefa od- delka, do poslednjega uslužbenca v tek- movalni dobi sodeloval v polnem ob- segu. Zlasti v organizacijskem pogledu je bil ta oddelek vzoren. Skoraj iste uspehe je dosegla grupa očesnega od- delka. Os+ale grupe, kakor n. pr, uprava, porodno-g:neko'oški in kirurglčni od- delek, so dosegli sorazmerno dobre us- pehe. V otroški bolnici beleži lepe uspehe le mladinska organizaciia, dočim sta- rejši č'ani sploh niso bili vključeni r tekmdvanje POVELJE sveta za izvenarfn'js^o prelivoma- ško vzgojo v Celju Za dosežene uspe/.3 v tekmovanju pred dnevom JA, ki se je pričelo meseca septembra tega leta se podeljuje prehodna zastavica »Dar JA« centru predvojaške vzgoje v Tovarni emajlirane posode v Celju, Že- lezarni Store in vašlccmu centru pred- vojaške vzgoje v Planini, Pohvalijo pa se centri predvojaške vzgoje Cinkarne Ceije in center na I. državni gimnaziji v Celju ter centri St, Vid pri- Grobei- nem, Laško, Žalec, Št. Lenart nad La- škim in St. Rupert nad Laškim, Z denarnimi nagradami pa se nagra- jujejo komandirji centrov predvojaške vzgoje in vodov: Peperko Rudi, komandir 1. voda 6. cen- tra Tovarne emajlirane posode. Jakobin Ivan, komandir 5. centra v Celju. Pirih Jože, komandir 7, centra pri »Beton« Celje.Dr. Korun Anton, komandir 4. centra v Celju. Bogataj Lado, komandir 15. centra pri LIP Celje. KoT-če F^anc. komandir centra Laško. Ma'cc Po'-ii5, komandir centra Store. Planinca Anton, komandir centra St. Pe^er. Sn>r An'on, komandir centra St. Jurij. Vovk Franc, vodnik centra v Kozjem. Kos Jožef, ko rnand'- centra v St. Vidu pri Grobei- nem. Smerc Jožef, komandir centn to- varniške mladine v Laškem. K^-ašovcc Milan, komandir centra tovarni.ške m'a' done v Za^cu. Prapro*nik Stane, ko- mandir, politični predavatelj v Za-cu. Palir Ivan, komandir voda v Po'''^elx. Samec Ivan, komandir centra v Voj- niku in komandir centra vaške mladi- ne na Vranskem. Gornje povelje se r>reči*a p^^od v?o m'ad'no dno 21. decomb-a ob priliki pn- delitev nagrad mladincem predvojaške . vzgoje. Celje, dne 19. decembra 1949. Člani sveta za izvenarmijsko vojaško vzgojo Celje-mesto in okolica 03 DNEVU JUGOSLOVANSKE ARMADE TITO JE RANJEN (Dikunaenti in primerk! iz IV. iii V. sovražoiko • e of-nzi e) V deževni in temni junijski noči smo ■ bili na pohodu. Lačni, raztrgani in utru- jeni smo hodili in se vzpenjali na str- mine Ze"en-gore. Pohod je bil težak Okr\'av'.'ene bose noge so nas komaj nosile. Ozka gozdna pot. zmehčana za- radi pogostega dežja, ki je padal skoraj vsako noč in steptana od tisoč nog in stotin nepodkovanih konjskih kopit, je bila pokrita z debelim blatom. "Noge so se globoko ix)greza'e v gosto lepljivo b'ato in le s težavo s-mo jih vlekli iz n^ena. Toda mo-^a'i smo naprej, morali "Emo vzdržati. Oči nam niso služile. Tema je bila taka »da nisi videl prsta P"od očesom. Zvezna pa je miOra^a biti trdna, za nobeno ceno se ni sme'a pre- trgal. Držali smo se zato za roke 'n po- časi, težko, a vendar sigurno hodili na- prej. Svežost mok-^e junijske noči, pomeša- na z g-^obno tišino in gostim mrakom ti je puščala vtis. da se nahajaš nekje da'cč. na koncu sve*a, tam. kjer še noga človeka ni s^or^i-a. ni*^i ne bo nikoli sto- pica. Kljub vsemu pa nam je vse to bi'o tako blizu, tako naše. kakor da bi mi tu na tem mestu prvič zagledali be'i dan, kalvor da smo tu prvič občutili ■iopf.o ljubezen rodne matere. Vedeli .-:mo, da se med nami, na čelu te kolo- ne nahaja človek, katerega smo najbolj ljubili in ljubimo, človek, ki skrbi za vse nas, kakor dober oče za svoje otro- ke, človek, ki nas je vodil po teh p>oteh, da bi ušli popo'nemu uničenju in da bi nekega dne zagledali tako zaže\icnb svobodo: z nami je bil tovariš Tito, Ker smo vedeli, da je on z nami, se nam nič ni zdelo težko. Umreti za Tita, dati svojo kri in življenje za izvršitev njegovih nalog, to nam je bila sveti- nja, ker smo se zavedali, da nam to go- vori skozi njegova usta naša zasužnjena toda uporna, s krvjo napojena in s kosa- mi posejana domovina, da nam govo- ri 'to naše preizkušano ljudstvo, ki tež- ko joči pod škornjem okupatorja in pe- stjo narodnih izdajalcev. Vedeli smo, da si priborimo svobodo samo po tej poti, katero nam kaže in po kateri nas vodi 'ovariš Tito. Dani'o se je. Zlati žarki jutranjega junijskega sonca so si krčili pot skozi gosto vejevje. Utrujeni in onemogli smo cosed^i in počivali. Prsa so se nam širil? in poh''epno smo vdihavali sveži jutra- nji zrak. Topli žarki sonca, ki so pri- hajali z višin, kot nežni pozdravi, so nas greli, kakor grejejo in ljubkujejo tople in. nežne materine roke. Kljub vsemu pa nismo ljubili ta svetel dan iji *op:e sončne žarke. Nismo jih ljubili, ke-^ jmo vedeli, da bodo začele skupno z njimi padati na nas smrtnonosne bom- be ostudnih švabskih jeklenih ptičev. Toda bali se nismo. Vse muke in na- '>ari, hude borbe in dolgi utrudljivi po- hodi, lakota, peklenski ogenj, ki nas je 'e nekaj dni zasledoval cd vseh strani, vse to se nam je zdelo kot nekaj, kar mora človek preživeti ,nekaj tako na- vadnega, vsakodnevnega in neizbežne- ga. Oči so ftid nemirno blodile in opazo- vale okolico in tovariše, ki so vsi razen budnih stražarjev spali. Koga zagledam nenadoma? Zagfedam Tita, vidim ga, kako skupno z nami počiva od težke poti, napornega dela in velikih skrbi. Nekje v daljavi je nekaj zabrnelo. Zvok je bil vse močnejši in se je vse lx)lj približeval. Vedeli smo,: prihajajo 'etala. In res ni preteklo nekaj trenut- kov, ko so že bili nad nami. Leteli so, krožili, mitraljirall, izvidnik pa nas je ■'skal, da bi z belimi raketami pokazal drugim, kam naj tolčejo. Peklen hrušč je nastal, tresk in grom. Gozd je gorel, gore pa so odmevale od bobnenja. Bom- be in izstrelki strojnice so leteli z vseh strani, žvižgali, sekali veje in ruvali drevesa. Kamenje je letelo na nas in nas neusmiljeno zasipavalo. Bombardiranje je bilo hudo in nepre- kinjeno. Bombe so padale na gosto, vendar slabo zadevale. Naenkrat pa je tresnilo v naši bližini, odjeknila je stra- hotna eksplozija, dim in prah je pokril nebo in ničesar ni bilo videti. Sele ko •je vetrič razpihal meglo, smo zagledali delo prokletih ubijalcev. Nekaj tovari- šev je ležalo ranjenih in mrtvih. Nekdo je rekel: »Tudi Tito je ranjen«. ; In res. Zagledal sem Tita z ovito ro- ' ko. Drobec bombe je tudi njega zadel. Bil pa je veder medtem ko so se nam stisnila srca od bolečin in srda. Prelita je dragocena kri Titova ona kri. za ka- ^ tere eno kapljo bi dali svoja življenja. Bombardiranje, bobnenje in strelja- nje ni prenehalo. Skozi veje sm.o opa- zili, da v razburkanem zraku nekaj miglja, se premetava in pada. Bili so to letaki, s katerimi so nas Svabi ne vem že kolikokrat pozivali na predajo. Z debelimi rdečimi črkami je bilo pisano: »Partizani, Tito vam je pobegnil« in še polno drugih bedastoč in izmišljotin. Pošiljali so nam pozive na predajo, mi pa smo jim dali odgovor s še večjo mrž- njo, s še večjo odločnostjo za borbo do •^adnje koplje krvi ali do končne zma- ge. Ne Svabi, to ne gre tako! Tito je z nami: on ni zbežal od nas nikoli, niti nikoli zbežal ne bo. On je z nami, mi smo z jnmi. On je naš, mi smo njegovi. Z njim v ogenj z njim v borbo! Do končne zmage, do polne svobode! Leto II — Stev. M. »CELJSKI TEDNIK* Stram I. NAS MLADI ROD PRED SVOJIM VELIKIM PRAZNIKOM - NOVOLETNO JELKO V C«IJu bcmo tudi iatos pripravili otrokom lep in veselja poln prehoH v novo leto petletke Novoletna jelka je eden izmed novih praznikov, ki jih uvajamo v času gra- ditve socializma. Njegov smisel je v tem, da naša nova družba kot celota dajo viden izraz ljubezni do otrok so- cialistične Jugoslavije tudi s tem, da jim priredi veder, vesel, vzgojen praz- nik. Novoletna jelka je kolektiven druž- ben praznik in kot tak v nasprotju z individualističnim meščanskim prazno- vanjem tradicionalnih, na verski kole- dar vezanih praznikov. Pri otrocih pa poleg veselja, ki jim ga pripravi, krepi čut za skupnost in podpira njihovo za- vest povezanosti z našim novim življe- njem. Novo leto dobiva kot praznik v času petletke vse večji pomen. Namcbto predvojnega silvestrovanja po krčmah in na posebnih prireditvah naj praz- nujejo sedaj novo leto delovni kolektivi skupno. To povezanost s planom naj iz- ražajo novoletna praznovanja, čeprav se na terenu še mnogokje pojavljajo zaslužkarske tendence po prirejanju sta- rih silvestrovanj. Novo leto je praznik ob prehodu iz enega leta petletke v dru- go, praznik, ki izraža veselje nad iz- polnjenimi nalogami in prehod k no- vim nalogam. Prav ob tej priliki zma- govitega prehoda v novo-leto prirejamo Novoletno jelko, ki vzbuja pri otro- cih občutek povezanosti s planom. PIONTR.TI BODO OBISKALI DELOVNE KOTEKTTVE IN ENOTE NASE ARMADE Novoletna jelka je imela že lansko leto v Celju tako vsebino. Bila je naj- lepša v Sloveniji in je napravila na vse male obiskovalce nepozaben vtis. Ker ne poznamo poti nazaj mora biti letob še popolnejša in še lepša, kar tudi bo. Njena naloga, krepiti zavest poveza- nosti s pianom je znatno poudarjena že s tem, da pionirji že en mesec posebej tekmujejo v učenju, ustanavljanju in delu postaj mladih tehnikov, zbiranju odpadkov in drugem. Ob novoletnih dneh pa bodo obiskali delovne kolekti- ve, si ogledali stroje, spoznali udarnike, odlikovance z medaljami dela in racio- nalizatorje. Pri pionirjih naj se bolj poglobi ljubezen do naše slavne armade, zato si bodo najboljši lahko ogledali vo- jaške kabinete. Oficirji jim bodo raz- kazali razna orožja in jim pripovedo- • vali o junaških podvigih naših brigad in bataljonov kakor tud: najboljših bor- cev v pretekli osvobodilni vojni. Dru- ga osnovna naloga, prirediti otrokom vesel in veder program, bo pa tudi ime- la primeren obseg. Vsi spodnji prostori doma Osvobodilne fronte s kino dvo- rano bodo preurejeni samo t ta na- men. Sedaj pa,še besedo najmlajšim: Dragi pionirčki in cicibani. Ker ve- mo, da ste zelo radovedni in težko ča- kate strička Mraza, vam povemo nekaj naprej. Pojdite z nami v mislih iz dvo- rane v dvorano. pripovedka o mucinem domu Živela je ošabna in bogata muca v svoji lepi hišici. Ni bUa dobrega srca in male revne mucke, ki so jo prišle prosit hrane, je kair napodila od hiše. Zgodilo se je pa, da je muci pogorel dom in s starim mačkom se je morala napotiti prosit strehe. Dolgo ni našla tako dobrih živali ki bi jo sprejele v hišo. Le nazadnje, ko je potrkala na vrata revne hišice, v kateri so živeli prav tisti dobri mucki katere je preje napodila, so jo sprejeli. Tako vam bo povedala stara babica in vas popeljala od prve do zadnje sli- ke v prvem prostoru. striCek mraz bo vse male obiskovalce lepo obdaril Malo Dašenl^o je grda mačeha sredi najhujše zime napodila v gozd po brus- nice za svojo sebično hčerko. Dobil jo je stri ček Mraz, nato pa še živali ve- verica, zajček in medved. Ker je bila dobra in je v hudem mrazu odstopila rokavičke, ruto in nazadnje še kožušček živalim, ko so ji potožile, da jim je mraz, ji je medved prinesel i>olno ko- šaro brusnic. Zopet pride striček Mraz in jo bogato obdari. Polne sani ima da- ril, pa ne samo za Dašo, za vse pridne pionirje. Vsakemu bo dal zavitek, naj- boljše bo pa še posebej obdaroval. Pra- vijo, da bo še bolj bogat kot lansko leto. Najboljšim odredom, četam in de- setinam bo pa tudi dal lepo nagrado. NOVOLETNA JELKA Sedaj pa pride najlepše: Novoletna jelka. Kako težko jo čakate? Ah kaj štejete kolikokrat boste še šli spat, pre- den jo boste videli? Sredi krasne prav- ljično osvetljene dvorane se bo vrtela, okrog nje pa bodo maU pionirčld v na- rodnih nošah plesali ringa-raja. Prav- ljični grad in še nekaj lepega bo t tej krasni dvorani. PARTIZANI — BORBA — PUSKE Toda pohitimo, ogledati si moramo še marsikaj. Za fante bo najbolj zani- miva partizanska borba. Partizani jih bodo povedli na položaje, dobili bodo puške in tisti, ki bodo najbolj korajž- ni, bodo lahko streljali sovražnike — seveda lesene. Za najmlajše pa bo v tem gozdu nekaj drugega. Vsi poznate zgod- bico o volku in sedmih kožicah. Videli boste staro kozo, kako je odšla z doma, videli male kozličke, volka in vse, ka- kor se je zgodilo. ZGODBA O VELIKI REPI Se nekaj lepega boste videli. Vsi po- znate tisto pripovedko: dedek je posadil repo... pulijo, pulijo izpuliti je ne morejo... Videli bomo, kakšna moč je v skup- nem delu. Dedek sam ne more, pride še babica, pride hčerkica in nato še vnu- ček, potem šele izpulija veliko repo. LUTKOVNO GLEDALIŠČE Lutke. Kdo se jih ne veseli? Kužek in mucka pa še kaj drugega bo na odru, kar nas bo razveselilo. PAVLIHA NAS BO TUDI LETOS ZABAVAL Toda s tem še ni konec veselja. Kdo se lani ni nasmejal Pavlihu, ki je Ye- del toliko okroglih? Kateremu pionirju ni ostal v spominu? Takega burkeža ni lahko pozabiti., Tudi tokrat ga bomo vi- deli. Se že pripravlja, pravi, da ima polno malho novih ugank in zbadljivk. MLADINSKA IGRA »tinCe in BINCE« V LJUDSKEM GLEDALIŠČU Videti je, kakor da ne bo konca. Pa vseeno mora biti. Za konec nam bodo še č.ani mladinskega kulturno umetniške- ga društva »Oton Zupančič« predvajali v Ljudskem gledališču mladinsko igro »Tinče in Einče« in veliki otroški praz- nik Novoletna jelka bo zEd^ljučen. Pio- nirji bodo z veseljem in nasmejani sto- pali v nove veselja in dela polne dni četrtega leta velike Titove petletke. Kako bo Dedek Mraz obiskal pionirje v okraju Celje-okolica Novoletna jelka si je že takoj lansko leto, ko smo jo prvič uvajali v naše prosvetne domove in šole, utrla pot v srca pionirjev, mladincev in vseh ljubi- teljev mladine. Centralna prireditev v mestu Celju je bila visoko kvalitetna, nemara ena najkvalitetnejših v Slove- niji. Ogledali so si jo predšolski otroci in pionirji iz mesta, medtem ko so iz okoliških odredov prihajala le zastop- stva, ki so prejela od Dedka mraza za svoje odrede kolektivne darove. Letošnje prireditve v okviru Novo- letne jelke so velik korak naprej na poti k decentralizaciji te važne vzgojne, akcije, kajti kvalitetne prireditve se bodo vršile na štirinajstih sektorjih, lo- kalne pa na slehernem sedežu odreda, t. j. na 66 osnovnih šolah oziroma se- demletkah in na eni nižji gimnaziji. Ta- ko na sektorskih kot na odrednih pri- reditvah, ki bodo nudile našim pionir- jem poleg izbranega kulturnega progra- ma tudi zabaven program, bo priredite- lje vodilo načelo, da prirejajo Novo- letno jelko pionirjem odrasli, ne pa na- robe, kakor so tako marsikje mislili. V okraju Celje-okolica bo obdarovanih približno 12.000 pionirjev in pionirk oziroma šoloobiskujočih otrok ter 8000 predšolskih otrok. Na sektorskih prire- ditvah bodo naši pionirji pogoščeni, od- redi pa kolektivno obdarjeni, naslednji dan pa bodo lokalne prireditve združe- ne s primernim programom in obdaro- vanjem predšolskih otrok od dveh do sedmih let in vseh pionirjev in pionirk iz območja domačega šolskega okoliša. Trideset odredov v partizanskih krajih bo patroniranih po okoliških in mestnih podjetjih, v glavnem po tovarniških in rudniških kolektivih. Vojaki in oficirj' celjske garnizije bodo sprejeli v goste iz vsakega odreda po tri najboljše pio- nirje in jim pripovedovali o herojskih podvigih naših borcev za časa borbe, za čas obnove in za časa graditve socializ- ma. Naši delovni kolektivi, na katerih .leži v glavnem vsa materialna plat prireditev in obdarovanj v okviru No- voletne jelke, pa bodo ponovno doka- zali, da niso le graditelji socializma y naši deželi, marveč so takisto ljubitelji mladih pokolenj, bodočih srečnih držav- ljanov socialistične Jugoslavije. Razpored obiska Novoletne jelke v Celju so. decembra 1949: Predšalska mladina s starši: Ob 8. uri prireditev v Domu OF za predšolsko mladino in starše iz terenov L, II., III. in IV. četrti. i Ob 14. uri prireditev t Domu OF za ; terene: Jožefov hrib, Zavodna, Cret, Breg, Polule, ICošnica in Zagrad. Ob 15. uri Ljudsko gledališče, mladin- ska igra »Tinče in Binče« za terene: Zg. in Sp. Hudinja, Gaberje, Lokrovec, Dobrava, Lisce, Medlog, Ostrožno. La- va in Dolgo polje. JI. decembra 1949: Šolska mladina Ob 8. uri prireditev v Domu OF za odred »Toneta Tomšiča« I. osnovna šola. Ob 14. uri Ljudsko gledališče »Tinče in Binče« za isti odred. Ob 9. uri Ljudsko gledališče »Tinče ^ in Binče« za odi^ed »Anice Cernejeve«, [ II. ginanazija. Ob 14. prireditev v Domu OF za isti odred. 1. januarja 1950: Predšolska mladina s starii in ostali obiskovalci Ob 8. uri prireditev v Domu OF za predšolsko mladino in starše za terena Zg. in Sp. Hudinja Gaberje, Dobrava in Lokrovec. Ob 14. uri prireditev v Domu OF za terene Lisce, Medlog, Ostrožno, Lava ia Dolgo polje. 2. januarja 1950: Šolska mladina Ob 8. uri prireditev v Doma OF t» »Kajuhov odred« iz I. gimnazije in po- možno šolo. Ob 14. uri v Ljudskem gledališča »Tinče in Binče« za isti odred. Ob 9. uri Ljudsko gledališče »Tinče in Binče« za odred »Fr. Prešerna« IL gimnazija. Ob 14. uri prireditev r Domu OF za isti odred. Zakaj v okraju Celje-okolica izobraževaEni tečaji ne uspevajo? Za okraj Celje-okolica je bilo v tem letu planiranih 40 izobraževalnih te- čajev. Do danes jih je organiziranih ko- maj 16 in in še v teh je ponekod le ne- znr.no število obiskovalcev . Prosvetni delavci, ki so v podeželju lili prvenstveno zadolženi za organi- zacijo izobraževalnih tečajev so si po ■ svojih močeh sicer prizadevali razgibati ! vasi in pridobiti med vaščani zanimanje I za izobraževalne tečaje. Ker pa jim i množične organizacije v dosti primerih ; niso nudile nikake pomoči, je njihovo prizadevanje ostalo kajpak brezuspešno. Odkrilo pa je treba priznati, da leži v glavnem neuspeh izobraževalnih te- čajev v nepravilni agitaciji na terenu. Še vedno se v večini primerih ponav- lja slara praksa, da aktivisti skličejo množični sestanek, ne da bi ljudstvu prej povedali, o čem bodo razprav- ljali. Ce pa se tem aktivistom, odnosno komisijam že pKJsreči ujeti na sestanku zadovoljivo število ljudi, jim ne znajo pravilno razložiti pomena in važnosti izobraževalnih tečajev na vasi. Starejši kmet ali delavec odneseta iz teh sestan- kov le nejasno sliko: pisali bomo, ra- čunali, citirali, se učili in politizirali — nazadnje pa bomo stali, mi, starejši pred strogim šolskim izpitom in bomo ne- mara v posmeh mlajšim, šolsko bolj izobraženim ljudem. Ko so se pred nekaj dnevi zbrali v Žalcu prosvetni delavci na svojem red- nem sindikalnem sestanku, so mnogo razpravljali tudi o težkočah pri usta- navljanju izobraževalnih.-, tečajev. V vsem žalskem sektorju je samo v zadru- gi Arja vas izobraževalni tečaj, ki u.''- peva še dokaj zadovoljivo. Drugod pa se prosvetnim delavcem niti ni posrečilo sklicati ljudi na sestanek, kjer bi jim cbjasnili potrebo izobraževalnih tečajev. Zato so na tem sestanku sklenili, da se bodo v bodoče z vso resnostjo lotili te naloge in da bodo poslali po volivnih enotah po dva člana, ki,bosta šla od hi- še do hiše in pojasnjevala ljudem po- trebo po izobraževalnih tečajih. Okraj- ni nadzornik tov. Predan Drago pa je predlagal, da naj se prosvetni delavci pri ustanavljanju izobraževalnih teča- jev najprvo povežejo z vsemi odbori množičnih organizacij. Mladina, člani OF in članice AFZ pa naj sprejmejo konkretne obveznosti pri teh na.ogah in naj skupno s prosvetnimi deiavci s praviiiio agitacijo organ.zirajo v vasi zanimivo predavanje (gospodarsko ali zdravstveno), ki bo priiegni.o čim več- je število ljudi. Na tem sestanku naj potem ljudstvu do podrobnosti obrazlo- žijo učni program ter namen in pomen izobraževalnih tečajev. Ljudem, ki ima- jo strah pred »strogimi izpiti« se mora pojasniti, da bodo ob zaključku tečajni- ki le v obliki konsultacij lepo po do- mače ponovili predelano snov. Zaradi nedelavnosti in nerazumeva- nja množičnih organizacij še do danes niso organizirali izobraževalnih tečajev v Kalobju, Blagovni, Gotovljah, Gomi!- skem in Sv. Pavlu pri Preboldu. Več truda pri organizaciji izobraževalnih tečajev so si dali kraji St. Vid pri Gro- belnem, Vitanje, Planina, Buče, Dobrna in Stranice. Tod uspevajo tečaji že prav dobro in imajo tudi zadovoljivo število obiskovalcev. V St. Vidu je komisija, ki je bila do- ločena za organizacijo izobraževalnih tečajev, trikrat šla od 'hiše do hiše in vabila ljudi v nove tečaje. Ko so za- jeli v celoti predvojaško v7,!?oio, 90 se tem rednim tečajnikom pridružili še drugi vaščani tako, da ima danes ta iz- obraževalni tečaj. redno 30—40 ob:.sko- va''ceV. V Vitanju, kjer je po poročilih do danes najuspešnejši izobraževalni tečaj v okraju Celje-okolica, so se pos^u^ili druge oblike. Učni program so razde- lili tako, da imajo enkrat v tedntf tečaj za mladino, kjer se obravnavajo p^-cd- vsem šolski predmeti, enkrat v tednu pa so zanimiva gospodarska p-^ednva- nja, katerih .^e radi in polnoš^evi'no udeležujejo starejši ljudje. Obiskoval- cev je redno okrog 40. Način dobre agitacije so pokarale tudi Buče. kjer so zastopniki množičnih or- ganizacij prvi stopili v izobraževalni te- čaj ter s svojim zgledom ^prav kmalu pritegnili še ostale prebivalce vasi. Pri lan.skih izobraževalnih tečajih se je pokazalo, da jih je obiskovala v pre- težni večini samo mladina. Letošnja po- ročila pa že kažejo, da se za te tečaje zanimajo tudi starejši ljudje, ki tvorijo že eno tretjino vseh obiskovalcev. V vseh celjskih šolah pionirji pridno tekmujejo, da bodo vstopili v četrto leto petletke dobro pripravljeni Pionirji nam pišejo V iV. č razredu I. osnovna šole živahno tekmujemo V C^lju imamo dve osnovni šoli. V I. ©snovno šolo hodimo pionirji odreda Toneta Tomšiča, v II. osnovno pa pio- nirji odreda Franceta Prešerna. Kakor lani, tako tudi letos pričaku- jemo strička Mraza z velikim veseljem. Gotovo nas bo obdaril. Ta darila si ho- čemo častno zaslužiti. Zato nam je I^re- šemov odred napovedal tekmovanje v 7. Icčkah. S tem tekmovanjem hočemo pred- vsem pokazati naše samostojno delo, našo zavestno disciplino in željo, da bi nam striček Mraz naklonil prvo na- grado. Hočem vam povedati, kako izpolnju- jemo posamezne obveznosti iz tekmova- nja. V odredu samem tekmujejo čete med seboj; katera četa bo v vseh sed- mih točkah dosegla najboljši uspeh. V čeli sami tekmujemo v desetinah. Naša četa je 16. Imamo 4 desetine. V naši četi je tudi odredna načelnica Stojan Nada ki nam s svojim delom daje lep vzgled. V učnem uspehu je najboljša 4. dese- tina. Pionirke 4. desetine najboljše iz- delujejo domače naloge in se najbolj ves'no učijo. Prispevke za sten-čase naj- lepše in najbolj pridno delajo: Dvoršak Krista. Premuš Gustav, Stojan Nada, Krempuš Marjan, Mlakar Vlado, Zu- pane Ana. — K pouku redno prihajamo vsi le Dvoršak Krista je hudo zbolela in je morala sedaj v bolnico. Razred smo si prav lepo uredili in okrasili. Imamo pionirski sten-čas, ki nam tre- nutno prikazue Ivana Cankarja, volit- ve v KLO 11. in 18. decembra in naše nogometaše.v Firenc:, ki so Jugoslaviji priborili tako častno zmago. D'-ugi sten-čas prikazuje naše tekmo- vanje. G"afikon na steni kaže uspehe našega tekmovanja v I. II. in III. ted- nu v posameznih štirih desetinah. Na st^eni imamo poseben grafikon: »Kako či^amo v 4. č razredu« — uspeh se iz- boljšuje. Vsaka desetina ima tudi gra- fikon za uspehe iz posameznih predme- tov. V času tekmovanja se nam jredi izboljšujejo. Imanio tudi tablo časti m tablo sramote, ki seveda niti ena niti druga nista prazni. V ponos nam je tab- la časti. Tudi lepe parole, ki smo jih sami izdelali, visijo na stenah. Za 29. november — velik dan naše FLRJ — smo razred okrasili z zelenjem. Pri tem je največ dela' Ramšak Mi.an. Pe- to točko našega tekmovanja bomo čast- no rešili z našimi fizkulturniki. ki ho- dijo k rednim fizkulturnim vajam. Za šahovsko tekmo na desetih desk; h se pridno vadijo naši šahisti. V četi ima- mo 5 marljivih šahistov. Najbolj pridni pa smo pri zbiranji* odpadkov. To naše delo lahko vsak razH kamor dnevno nosimo staro železo, raz-] bito steklo, cunje, papir in kosti. Tud^ gume smo že nekaj nabrali. ' V takem delu, vidite, pričakujemo strička Mraza. Radovedni smo, kdo je pridnejši — Prešernov ali naš Tomšičev odred. Komisija bo odločila. Naj povem še to. V tem času tekmo- vanja smo imeli tudi lepo proslavo. Dra- matski krožek naše 16. čete se je naučil lepo igrico: »Trije palčki v gozdu.« Ves odred in učiteljski zbor je gledal igrico v ponedeljek — 12. decembra v naši telovadnici. Igro je vodila pionirka Majcen Sonja. Planine Lavra pionirka 4. č razreda Tudi mi tekmujemo! Vsa podjetja tekmujejo, da dosežejo plan. Ali naj mi pionirji zaostajamo? Dne 20. decembra 1949. nam je II. 'osn. šola napovedala tekmovanje s 7. točkami. Vsi imamo resno voljo zmagati. Tudi nagrada je vabljiva. Zmagovalec dobi radio-aparat. Tovariš upravitelj je rekel, da bomo dobili samokolnico, če se ne bomo bolj potrudili. Toda mi te nočemo hočemo pa radio-aparat. Tudi zaslužiti si ga hočemo! Takoj smo začeli z delom. Za izbolj- šanje učnega uspeha smo uvedli" v naši četi skupno učenje v krožkih. Imamo tudi interesne krožke: radio-amaterski, brodarski, šahovski, dramatski krožek in krožek mladih predavateljev. Ti mla- di predavatelji nam pripovedujejo o razjiih zanimivostih, ki so jih čitali. Ta- krat sedi tovarišica učiteljica tudi v klopi in posluša. V začetku smo bili malo nerodni, sedaj smo pa že "bolj sa- mostojni. Obvezali smo se, da bo vsak pionir prečital 4 knjige. Knjige čitamo po na- črtu. Potem se pogovarjamo o tem, kar čitamo. Vsi pomagamo učencem, ki se težje uče, da odpravijo, »enojke.« Sklenili smo, da do zaključka tekmovanja ne sme biti več nobenega slabega reda v redovalnici. Naredili smo dve zastavici Ena s^^oji na klopi tiste desetine, ki je najbolj disciplinirana, druga pri tistih pionirjih, ki imajo najboljši učni uspeh. Vsak pionir se je obvezal, da bo nabral 6 kg železa, 2 kg stekla in pol kg sta- rega papirja. Tako bomo odpravili na- šo napako, da delajo samo nekateri učenci, drugi pa samo gledajo. Na gra- fikonih vidimo, kako .izpolnjujejo po- samezniki obveze. Nobeden noče zaosta- jati. Saj vemo, da neizvrševanje pio- nirske obljube meče senco na vso četo, na ves odred. Nekateri pionirji so že presegli obveze. Ob sklepu tekmovanja bomo povedali stričku Mrazu, kako smo se trudili. Upamo, da ne bo razočaran. Obljubljamo, da ne bo to naše zadnje tekmovanje. Za domovino s Titom naprej! Za 14. četo Tomšičevega odreda v Celju Slana Alenka • učenka 4. b raz. Pionirji tekmujejo v učenju, ker se hočejo dostojno oddolž ti naši oblasti in voditeljem za vso skrb in pom,cč STRAN 4 »CELJSKI TEDNIK«! Leto II. — Ster. 51. Delavcem in namešcencem so dane osnovne možnosti za gradnjo lastnih hišic E redno večjim porastom delovne sile w »tarih in novih industrijskih obratih •e stanovanjski problem iz dneva v dan bolj zaostruje. Edino rešitev tega vpra- šanja predstavlja gradnja novih sta- novanj. Po osvoboditvi smo zgradili sicer že mnogo novih, obnovljenih in adaptira- nih stanovanj, vendar je to za obstoječe potrebe vse premalo. Poedini delavci in nameščenci hočejo tudi sami prispevati k rešitvi stano- vanjskega problema z gradnjo lastnih stanovanjskih hišic. Da podpre ljudska oblast to iniciativo ter interesentom omogoči gradnjo lastnih domov in zboij- Sa življenjske pogoje delovnega človeka, je tudi tukaj dala vse možnosti, da se podpre ta iniciativa s finančnimi in ma- terialnimi olajšavami. V ta namen je bil odprt poseben kredit za gradnjo, ki je dolgoročen in brezobresten, od- plačuje pa se skozi 25 let. Posojilo lahko zaenkrat dobijo le delavci in nameščen- ci podjetij proizvodnih ministrstev, katerim so zagotovljena sredstva s kre- ditnim planom. Posojilo za zidanje sta- novanjskih hišic odobri Državna inve- sticijska banka proti zastavitvi objek- ta, ki se namerava zgraditi. Posojilo pa se odplačuje v mesečnih obrokih, ki jih odtegne pKjdjetje pri izplačevanju me- sečnih prejemkov. Ker so dane delavcem in nameščen- cem osnovne možnosti za gradnjo je nujno, da podjetje in sindikalne podruž- nice čim prej zberejo in organizirajo gradbene interesente. Tisti, ki niso za- posleni pri pvodjetjih proizvodnih mini- strstev, pa naj javijo svoje predloge oziroma prošnje za gradnjo mestni plan- ski komisiji, da jih reši po svoji liniji. Tako bo lahko gradil vsakdo, ki že raz- polaga z gradbenim materialom oziroma ga lahko dobi iz lokalnih virov ali iz proste prodaje. Tudi delovno silo si mora sam zagotoviti. V prvi vrsti mo- ramo imeti pred očmi, da bodo delavci In nameščenci ta problem reševali ko- lektivno in delo med seboj koordinirali In si tovariško pomagali. Uspeh bo s skupnim delom veliko večji. Jasno je, da bo treba to akcijo dobro pripraviti. Razne težave, ki se bodo med pri- javami za gradnjo pojavile, bo seveda ljudska oblast nudUa vsestransko po- moč in pokazala potrebno razumevanje. V primeru, da posamezniki ne bodo imeli svojih gradbenih parcel, bo Me- stni ljudski odbor Celje nudil za grad- njo individualnih hišic primeren svet, in ga odstopil upravičenim interesen- tom v uporabo. Prav tako pa bo dolžnost sindikalnih podružnic in podjetij, da pomagajo in- teresentom z vsemi možnimi sredstvi. Interesenti pa morajo s svoje strani pri gradnji pokazati, da znajo ceniti pomoi ljudske oblasti in ne smejo čakati, da bi jim naredili vse drugi, ampvak bodo morali pokazati vso iniciativo. Z dobro organizacijo dela in dobro iz- vedenimi predpripravami lahko mnogo pripomoremo. da se bo delo razvijalo pravilno in 3?odilo zaželjene uspehe, i Imaimo dovolj časa, da stvari trezno \ premislimo ter dobimo vsa potrebna dovoljenja do gradbene sezije. Vsi interesenti e naj se takoj javijo pri svojih podjetjih in sindikalnih po- družnicah odnosno pri planski komisiji, gradbeni upravi in upravi za stano- vanjske zadeve pri MLO, kjer dobijo \ vsa potrebna točnejša pojasnila in na- vodila. Oblastno tekmovanje sindikalnih! kulturno - umetniških društev ' v oblastnem tekmovanju sindikalnih kulturno-umetniških društev, ki se je vršilo v Celju, Ljubljani in Kranju, so v torek 20. t. m. nastopali v dvorani Doma ljudske prosvete v Celju orkester in godbe na pihala, v sredo 21. t. m. pa orkester in folklorne skupine. Prvi dan je nastopil orkester SKUD-a »France Prešeren« iz Kranja in je do- segel 29.66 točk ali 74%. Sledil je so- list s trombo Zabukovec Janez, član SKUD-a »Aleš Hrastnik«, ki je dosegel 14.7 točk ali 73.5%. Od godb na pihala je prva tekmovalna godba SKUD-a »France Prešeren« Celje, ki je dosegla 30.55 točk ali 76,37%, sledila ji je godba SKUD-a »Aleš Kapla«, ki je dosegel segla 30.55 točk ali 72.85%, kot tretja godba SKUD-a »France Prešeren« Kranj, ki je dosegla 31.46 točk ali 78.65% ter kot četrta godba SKUD-a »Lojze Hohkraut« Trbovlje, ki je do- segla 37.47 toč ali 93.69%. Naslednji dan, dne 21. t. m., pa je nastopil godalni orkester SKUD-a »Ivan Cankar« Celje in dosegel 37.23 točk ali 93.13%. Od treh folklomik sku- pin je nato prva nastopila skupina SKUD-a »France Prešeren« Kranj, ki je dosegla 50%, nato skupina SKUD-a j »Aleš Kapla Hrastnik in dosegla 30%, ter za zaključek skupina SKUD-a »Ivo Ključar« Celje, ki je dosegla 70%. Od vseh najavljenih skupin sta od- padla orkestra SKUD-a »Ivan Cankar Tržič in »Dušan Jereb« Novo mesto, ki se zaradi objektivnih težkoč tekmova- nja v Celju nista mogla udeležiti. Ob zaključku tekmovanja je sprego- voril zastopnik Oblastnega odbora Sin- dikatov tov. Trofenik Janez, ki je po- udaril, da je tekmovanje pokazalo zdra- vo rast kultumo-umetnišekga ustvarja- nja in dalo obenem novih pobud za še uspešnejše nadalnje delovanje društev in sekcij. Dokazalo pa je tekmovanje tudi da se delavski razred zaveda svo- jega odgovornega poslanstva, ko poleg doslednega izpolnjevanja planskih na- log z delom na kultumo-prosvetnera polju bistveno vpliva na izgradnjo so- cializma v naši domovini. Interna produkcija Glasbene šole v sredo, dne 14. decembra 1.1. zvečet se ie vršila v dvorani Glasbene šole r Celiu interna produkcija gojencev t» važne celjske glasbene ustanove. V nizu lepih koncertnih prireditev v Celju, ki so več ali manj prav dobro obiskani, s* je ta prireditev s!cer skrila — posetiM so jo v lepr>m številu svojci nastopajočih in drurfi liubltclii naše mladme, — ven- dar se nam zdi potrebno, da jo omenimo zaradi popular-zacije dela naše Glasbene šole, ki spada med naše važne vzgojn» ustanove. Nastopili so večinoma mlajši gojenci. Spored se jc razvijal gladk-^ in so se otroci kar dobro p-^stavili. Videl' s^rio uodružnicah, kar je posle- dica premajhnega ideološkega usposab- ljanja naših referentov, od katerih ne- kateri niti dnevnih časopisov ne čitajo. V polni meri pa se tudi ne ix)služujejo Priporočnika za kulturno prosvetno de- lo, ki ga izdaja mesečno GO ZSS in ki daje jasne napotke za delo po vseh sektorjih sindikalne dejavnosti. Nenačrtnost pri delu onemogoča na- šim referentom pogled v naprej, one- mogoča jim predvidevati potrebno de- javnost v prosvetnih primerih naše bor- be za plan. Naše tekmovanje je raz- blinilo zmotno mnenje, da se kulturno prosvetno delo ne da načrtno voditi, čeprav je za enkrat svoje delo planiralo le 18 komisij, medtem ko evidenca o izvajanju svojega plana izkazuje s po- ročili 13 podružnic. V veliki meri je uspešno delovanje kuitumo-prosvetne komisije odvisno od tega, v koliko se celotni upravni odbor podružnice zani- ma za to delo, oziroma v toliko spozna- va, da so različne oblike kultuirno- prosvetnega dela neprecenljiva pomoč katerem koli sektorju sondikaLne de- javnosti. Poleg negativnih rezultatov zasledimo zlasti v manjših podružnicah mnogo dobrega sistematičnega dela kultumo- prosvetnih referentov, kar je vidno pri zdravstvenih delavcih (n. pr. Dom ine- moglih Vojnik), ali pa pri prosvetnih de- lavcih. Zlasti pa zelo sistematično raz- vija svoje delo kultumo-prosvetna ko- misija v »Celjski tiskami«, tako v ideo- loško jx>litičnem. agitacijsko propagand- nem in kulturno umetniškem pogledu Povsem tem je razumljivo, da je pre- hodnr, zastavica za najboljšo kulturno prosvetno komisijo v podružnici pri- padla prav Celjski tiskami. S tem, da smo trimesečno tekmovanje zaključili seveda ni rečeno, da se tu- di v bodoče ne bomo posluževali enake metode dela kot doslej: kulturno pro- svetno dejavnost bomo planirali za vse mesece vnaprej in prav tako redno me- sečno dostavljali izčrpno poročilo okraj- nemu svetu. V pripravah na drugi kon- gres Ljudske prosvete Slovenije bomo našo dejavnost še povečali, pri čemer bomo upoštevali dodatek k doslej ve- ljavnim tekmovalnim točkam, namreč: katera kulturno prosvetna komisija bo z ozirom na število članstva v podruž- nici vključila največ aktivnih in pod- pornih članov v že obstoječa SKUD-a Koncert harmonikarjev v Celju Pustimo glasbeno kritiko bolj kompe- tentnim, pa o koncertu povejmo samo to, da nas je prijteno presenetil, da nam je nudil pri prvem in drugem izvajanju nekaj lepih, razveseljivih uric. Brez dvoma, da je nastop harmonikarjev le- pa pridobitev in da si mnogi želimo večkratnih ponovitev. Pripomniti le mo- ramo, da moramo razvedrilo nuditi vsem, elasti tistim, ki imajo najmanj prilike Ea njo: to so naša podjetja, podeželje, kamor naj bi mladi harmonikarji z ži- vahnimi programi prinesli veselega raz- položenja, nove vzpodbude za delo. Prepričani smo, da bodo mladinci, za- Cetniki tudi sami na teh nastopih mno- go pridobili, da bodo žeh odobravanje, ki bo tudi njim velika pobuda za na- daljnjo vzgojo, za nove uspehe. Obiskovalec ŠAH SINDIKALNO PRVENSTVO ICapetane moštev A in B grupe obveščamo, •ahovska predavanja v sejni dvorani OSS-a od 19. do 20.30 ure za moške in vsak četrtek da se Tršijo redno tedensko vsak ponedeljek ob istem času za enske. Nadalje opozarjamo kapetanc onih društev, ki še niso odigrala pnrega kola, da javijo t teku naslednjih dni STOj zadržek tov Uršiču. Finomehanika MLO, Stanetova ul. 19, telefon 203. Pri njemu se dobijo Tse informacije v zvezi s tekmovanjem in se mu javijo rezultati tekem in oddajo •Tentualne pritožbe. Tretj« kolo za A-grupo bo v sredo 28. de- cembra. xa B-grupo pa t četrtek 29. novem- bra. Razpored III. kola: a-i: ITLO Zlatarna — Avtoobnova, Emajlirana I — Cinkarna II, Kemična tovarna — Tovarna Uhtnic, LIP — Tkalnica hlačevine. a-ii: Tovarna sadnih sokoT — Cinkarna I, Be- ton II — Emajlirana II, Kovinarska šola — Ind. scTis I. MLO Tekstilna — MLO Mi- urstTO. a-iii: Beton I — MLO Inštalacije I, Naproza — Zdravstveni dom, Narodna banka I — MLO Celj« I, Celjika tiskarna II — OLO Celje- okoliea I. a-it: MLO Celje II — Pošta, Drž. trg. podjetje — železniška postaja, Bolnica I — Ljud. ma- gexin, Go«dno gospodarstvo — Prosvetni dsUTci I. a-t: Celjsko tiskarna I — Gostinci, železniška sekcija — SAP. MLO Obrtne I — Invalidsko »odjstjs. b-I: Toramo sodOT — OLO Celje-okoliea n, Komunslci — Bolnic« II. MLO Inštalacije 11 — Cinkarna mladina. Bston III — MLO Obrtns II. b-n: Tovarna pohištva — MLO Obrtne III. Rud- nik Pečovnik — Krojači, Čevljarji — Ind, servis II, Prosvetni delavci II — Narodna banka II. i OBJAVE - OGLASI OBVESTILO Obveščamo vse najemnike lemljišča med plinarno in vrtnarijo Zdenko (med Ljub- ljansko in Trubarjevo ulico), da SŠD Kladi- var za leto 1950 ne bo oddajal zemljiš^:a v najem, ker ga prevzame z novim letom t upravo poverjeništvo sa komunalne zadeve pri MLO Celje. Prosimo vse najemnike, da t najkraj^^era času odstranijo s tega semljišča vse svoje premičnine^ SSD Kladivar ZAHVALA V noči od 10.—11. tega meseca je izbruhnil požar v drvarnicah hiše Pol na Lavo št. 5. Na kraj nesreče je takoj prihitela gasilska četa mesta Celja, ki je preprečila širjenje požara na ostala poslopja. Stanovalci ome- njene hiše se za hitro pomoč zahvaljujejo požrtvovalni gasilski četi, predvsem tovarišem miličnikom Dereaniju, Jamnikarju in Završ- niku. OBJAVA Uprava Okrajne pošte Celje sporoča, da je 15. t. m. na njenem področju pričela poslovati novoustanovljena pošta škofja vas. V območje te pošte spadajo vsi kraji na področju krajevnih ljudskih odborov škofja vas, Trnovlje in Ljubečna. Pozivajo se prebivalci navednih krajev, da obvestijo svoje« o spremembi naslova. Vse pisemske in ostale pošiljke je naslavljati odslej na novo pošt« Skofj« vas. OBVESTILO Zaradi inventure ukine obratovanje Drž. podjeje »Odpad« psdnižaiea Celje—Spodnja Hudinja in poslovalnica Trbovlje z dnem 27. do 31. decembra 1949. Zaradi predaje poslovalnic Šmartno ob Pa- ki T OL.O-U Soitanj i« pooloTalaic« Sloveask«, Konjice OLO Poljčane ukine obratovanje na teh poslovalnicah dne 20. decembra 1949. Pozivamo vse upnike, da še v tem letu vnovčijo vse morebitne terjatve, katere obre- menjujejo podružnico >Odpad« v Celju. Nedeljska zdravstven služba 25. decembra 1949: Dr. Podpečan Ivan, Ma- riborska cesta 34. — Nedeljska zdravstvena služba traja od sobot« opoldne do ponedeljka zjutraj do S. ur«. MATI Z DOJENČKOM išče opremljeno sobo, oziroma odda dojenčka v oskrbo proti do- bremu plačilu. Naslov v upravi, KUPIM stavbno parcelo okrog 1200 kvadratih metrov ali enodružinsko hišo s nekaj sem- ljišča v bližini Celja. P«trovč ali Žalca. — Eventualno v zamenjavo odličen planino. — Naslov v upravi. PRODAM posestvo s hišo, vinogradom, trav- niki, gozdom, njivami, lahko se redi tudi dvoj« goved. Hrib«ri«k Marija, PodkraJ, št. IIj, V«l«nj«. Znani Gojnikar Štefan iz Ljubljane, član Na- rodnega gledališča in opernega orkestra v pokoju, športni goji- telj kanarčkov, žlaht- nih vrvincev, v korist narodne kulture, je se- daj v Celju, Stanetova ul. 19-1. če kdo želi v razvedrilo in zabavo nabaviti te vrste pevcev naj se zglasi na gornji naslov. Do sedaj ima odlikovanja: 14 zlatih kolajn in trikrat srebrn lovorjev venec, kot prehodno darilo zmagovalca za najboljše petje. , ZAMENJAM moško ročno uro, 15 kamnov, za dobro ohamjen divan. Naslov v upravi. PRODAM kompletno spalnico, orehov floder, dobro ohranjena. Naslov pri >Jugoreklam« Celje pod »Spalnico«. IZGUBILA sem v sredo zjutraj žensko sre- brno uro v Cankarjevi ulici ali Gubčevl ulici. Najditelja prosim, da mi jo vrne pro- ti nagradi t uredništvu lista. NARODNA BANKA FLRJ KOMUNALNA BANKA podružnica Celje Celje obveščata vse svoje komitente, da bosta zaradi letnega zaključka na dan SI. decembra 1949 poslovali brezizjemno samo do 10. ure. V letošnjem letu bomo obdelali naloge za vnovčenje faktur, prejete na šalter- ju ali Po pošti, zaključno z 29. decem »»-om, vse ostale prenosne naloge pa zaključno a 30. decembrom 1949. Po tem roku na šalterju ali po pošti pre- jete naloge bomo obdelali šele Z. I. 1950. Vse komitente opozarjamo, da se točno drže gornjih rokov za dostavo vseh na- logov, kateri naj bi bili obdelani še v letošnjem letu. Smrt fašizmu— svobodo narodu! NARODNA BANKAFLRJ podružnica Celje KOMUNALNA BANKA Celje Urejuj« ureAiliki mčkmr — OdgOTorai urednik L«jz« Jiarc — T«l«fa« T — C«lje, Tlim trs 1 — Ti* Ccljdce tiAante