Ameriška Domovi ima *MJERie/l IU— H O JV1E AM€MCAN IN SPIRIT POftfHW IN LANGUAGE ONLY NO. IP, National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 26, 1966 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LXIV — VOL. LXIV Sen. Fulbrighl hodi svojo, ne vladno pol Načelnik zunanjepolitičnega odbora Senata zastopa o-bičajno, kadar pripada isti str a n k i kot predsednik ZDA, stališče vlade, sen. Fulbright pa hodi svoja lastna pota. WASHINGTON, D.C. — Po večurni tajni seji zunanjepolitičnega odbora Senata, na kateri je državni tajnik Rusk razlagal stališče vlade v vprašanju Vietnama in drugih perečih zadevah mednarodne politike ter odgovarjal na vprašanja članov odbora, je načelnik tega odbora W. Fulbright v razgovoru s časnikarji dejal, da je zavračanje priznanja Viet Konga, rdečih partizanov v Južnem Vietnamu, glavna ovira na poti k razgovorom o končanju vojskovanja v Vietnamu. Sen. Fulbright je zastopal tudi stališče, da je treba sedanji premor v bombardiranju Severnega Vietnama podaljšati, ker je bil “zelo kratek” za vse, od katerih zavisi mir v Vietnamu. Državni tajnik Rusk je dejal preteklo nedeljo, da priznanje Osvobodilne fronte, oziroma njenega predstavnika pri morebitnih razgovorih ni osnovno vprašanje, ampak poskus Severnega Vietnama vsiliti Južnemu Vietnamu rdečo vlado. Kar zadeva Osvobodilno fronto, je dejal Rusk, “mi ne mislimo, da bi imelo teh 200,900 ali toliko pripadnikov Viet Konga pravico do posebnega položaja enostavno zato, ker imajo v svojih rokah Puške”. Sen. Fulbright je zavzel stališče, da vodijo Združene drža-Ve in južnovietnamska vlada Vojno z Osvobodilno fronto, ki j° podpira Severni Vietnam. Po njegovem je torej jasno, da je Potrebno, da sede za konferenčno mizo polog predstavnikov Severnega Vietnama tudi predstavniki Osvobodilne fronte, kot Ja naravno, da so na drugi strani predstavniki saigonske vlade poleg predstavnikov Združenih držav. Osnovni cilj ameriškega boje-Vanja, kot ga je označil načelnik skupnih glavnih stanov oboroženih sil ZDA gen. Wheeler, je vedno: uničenje glavnih vojaških skupin Viet Konga in se-vernovietnamskih oddelkov na rieh Južnega Vietnama, nato pa Pomiritev dežele, ki naj v miru ln brez pritiska od zunaj izbere '^v°j lasten način notranje ure-itve in se potem odloči o tem, ali želi združitev s komunističnim Severnim Veitnamom ali ne. Novi grobovi Joseph Novak Včeraj je umrl v Holy Family Cancer Home 82 let stari Joseph Novak s 6418 Spilker Avenue. Prodno je bil sprejet v Holy Family Home, je bil več let v St. Joseph’s Home za ostarele. Zapustil in nobenih sorodnikov. Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v soboto ob 8.15 v cerkev Sv. Trojice ob devetih, nato na Kalvarijo. Truplo bo na mrtvaškem odru v petek ob petih popoldne. Tudi francoski notranji minister Frey v zvezi z ugrabitvijo Ben Barke? PARIZ, Fr. — Tednik L’Ex-press je obdolžil notranjega ministra Rogerja Frey-ja, da je o-sebno vmešan v ugrabitev maroškega politika Ben Barke 29. oktobra lani v Parizu. Francoska vlada je izdala mednarodno zaporno povelje za maroškega notranjega ministra Oufkirja, ki naj bi bil odgovoren s svojima dvema sodelavcema za ugrabitev in umor Ben Barke. Maroški kralj je izročitev svojega ministra odklonil, nakar sta obe državi odpoklicali svoje poslanike. L’Express je ta teden objavil, da je poslanec Pierre Lemarch-and povedal njegovim poročevalcem kmalu po ugrabitvi, da je dobil od G. Figona, ki je bil pri vsej stvari soudeležen, točno poročilo o ugrabitvi in da je slišal isto poročilo tudi načelnik političnega oddelka pariške policije Jean Caille. Figon naj bi bil enemu od sodelavcev omenjenega lista rekel, da Le-marchand in Caille nista samo vedela za ugrabitev, ampak sta jo tudi zamislila in odobrila. Poslanec Lemarchand je znan kot ožji sodelavec in prijatelj notranjega ministra R. Freyja. Prijeti pariški policist L. Sou-chon je pri zasliševanju baje izjavil, da je prišla odobritev za prijem Ben Barke tako od notranjega ministra Freyja kot tudi od Jacquesa Foccarta, pomočnika predsednika De Gaulla v palači Elysee. Uradna preiskava ugrabitve se nadaljuje ob pazljivem zasledovanju javnosti. Škandal se veča, z njim pa raste tudi nevarnost za francosko vlado. Sen. S. Young bi rad preiskoval CIA Washington, d.c. — vezni sen. S. Young iz Ohia je pi edložil v Senatu, naj bi skup-111 kongresni odbor obeh domov Weiskal delovanje Osrednje Obveščevalne službe (CIA). Po ^Jegovem Je ta postala “nevid-,'a (vlada” Združenih držav, ki Je odgovorna le sama sebi”. COLD WAVE Krvoločnost se zmeraj glavno rdeče orožje! Pripadniki vdere Osvobodilna fronte pobijajo in more svoje nasprotnike ter požigajo njihove domove. Tildi vladne čete se večkrat v tem pogledu “spozabijo”. SAIGON, J. Viet. — Že osem let trpinčijo, morijo, ropajo in mučijo vietnamski partizani mirno prebivalstvo v južnem Vietnamu, pa ne kažejo nobene volje, da bi hoteli prenehati. Ne smilijo se jim pri tem ne otroci, ne matere, ne starčki, ne bolniki, ne invalidi. Saigonska vlada, pa tudi naša administracija, imata o teh zločinih na kupe slik, ki so zgovornejše od vsake govorjene besede. Krvoločnost nazorno potrjujejo sledeči številčni podatki iz zadnjih let: 1. 1964 so vietnamski partizani in terenci pomorili v južnem Vietnamu 436 državnih uradnikov, lani pa 322; lani so tudi ugrabili 327 uradnikov, 1. 1964 pa 1.131. Niso pustili pri miru tudi navadnih zasebnikov. L. 1964 so jih pomorili 1,359, lani pa 1,697. Pred dvema letoma so jih ugrabili 8,432, lani pa kar 10,413. O usodi ugrabljenih manjkajo vsi podatki. Dalje so partizani požgali samo v eni sami vasi 248 poslopij. Jemljejo na piko cerkve, kadar se v njih vršijo službe božje, takrat jih najrajše zasipajo z bombami in granatami. Resnici na ljubo moramo pa dodati, da tudi saigonske čete ne poznajo pogosto nobenega usmiljenja do pravih ali le u-mišljenih komunistov in njihovih sopotnikov. Naše čete v Vietnamu pa tudi to ostro obsojajo in stalno vztrajajo, da se take krvoločnosti ne smejo goditi. Sicer je Azija pač Azija. Tam je krvoločnost doma. Ko so na primer Čangkajškove čete zasedle 1. 1947 Formozo, so se tam takrat znašale nad domačimi kot pravi divjaki, čangkajškov režim tudi danes rad podleže strastem in uganja take surovosti, da večina domačinov, ki jih je vsega skupaj nad 10 milio-nov, ne more prenašati ne Čang-lcajška ne njegovih vojakov in uradnikov ter kitajskih beguncev iz 1. 1947. — V Savdski Arabiji ni stalno tekočih rek. Rdeči so odmor v letalskih napadih na Severni Vietnam dobro izkoristili Iz slov. naselbin BRIDGEPORT, O. — V nedeljo, ko je padlo 18 palcev snega, je preminul v svojem avtomobilu zadet od srčne kapi 62 let stari Frank (Peggy) Giivar. Zapustil je ženo Mary, roj. Duč. Pogreb je danes. Pokojni je bil več let upravnik Slov. doma v Eoydvillu, Ohio. R.i.p.! Krebiozen je največja sleparija moderne dobe? CHICAGO, 111. — Zvezni državni pravdnik A. Connelly je pred sodiščem trdil, da je uvedba in prodaja krebiozena kot zdravila proti raku “ena največjih sleparij v zgodovini”. Dr. Stevana Durov ica, njegovega brata Marka, dr. A. C. Ivyja in dr. W. T. Phillipsa je obdolžil, da so “ustvarili medicinsko potvorbo, s katero so prežali na nesrečne žrtve raka in njihove družine, da bi zadostili svoji lakomnosti”. Po trditvi Connellyja naj bi bili ti “sleparji” zaslužili pri krebiozenu najmanj 4 milijone dolarjev. Odločno je zavrnil trditev dr. Durovica, da je imel pri krebiozenu dem mo .izgubo. Po dognanjih zvezne oblasti za hrano in droži ne vsebuje krebiozen nič drugega kot mineralna olja in tudi nima nobene zdravilne moči. Guv. Rhodes odprl urad ^ni- Uradni viri trdijo, da odlo- Predsednik L. B. Johnson je sinoči povabil vodnike obeh strank v Kongresu v Belo hišo in jim podrobno obrazložil položaj v Vietnamu. Rdeči so odmor v bombardiranju Severnega Vietnama temeljito izrabili za okrepitev svojih sil v Južnem Vietnamu. Vprašanje obnove letalskih napadov se ne bo vleklo več čez nekaj dni. WASHINGTON, D.C. — Predsednikov tiskovni tajnik Moyers je včeraj dejal časnikarjem, da odločitev o obnovi letalskih napadov na Severni Vietnam še ni padla, jc pa očitno, da do tega ni več daleč. Predsednik je včeraj povabil vodnike obeh strank v Kongresu v Belo hišo, kjei so jim obrazložili položaj v Vietnamu in položaj v prizadevanjih za končanje tamkajšnje vojne. Na vse poskuse prenesti spor z bojišča h konferenčni mizi ni bilo z rdeče strani nobenega pozitivnega odgovora. Rdeči so pa med terr temeljito izrabili odmor v letalskih napadih na Severn Vietnam za okrepitev svojih sil v Južnem Vietnamu. Prekinitev v letalskih napadih so označevali vsi zagovorniki ameriškega popuščanja v Vietnamu za vrata k razgovo rom, ki naj končajo vojno. Ameriški poslaniki v preko 40 državah, s katerimi so bile Združene države v stiku tekom “mirovne ofenzive”, so obrazložili po naročilu iz Washingtona tem vladam, da je odmor v letalskih napadih na Severni Vietnam posta) preveč tvegan za ameriške čete v Vietnamu in da ga ne bo mogoče več dolgo podaljševati. Poslaniki so vlade, pri katerih zastopajo ZDA, informirali tudi, da iz Hanoia ni bilo nobenega odgovora na mirovno ofenzivo. Tako je precej očitno, da do odločitve o obnovi letalskih napadov na Severni Vietnam ni več daleč, morda le še nekaj države Ohio v New Yorku NEW YORK, N.Y. — Ohijski guverner J. Rhodes je včeraj u-radno odprl urad države Ohio v Biltmore na Madison Avenue. Vodja novega urada je 27 let stari diplomiranec s Princeton univerze David Draudt iz Co-lumbusa, Ohio. Novi urad, drugi te vrste, — prvi je v Washingtonu, D.C., naj bi pomagal Ohiu pri razvoju, to se pravi: pomagal naj bi ohij-skemu turizmu, pa seveda tudi skušal privabiti v državo kako novo podjetje. čitev še ni padla, vendar pa iz gleda, da je bilo povabilo vodnikov Kongresa v Belo hišo v zvezi prav s tem. Med povabljenimi v Belo hišo je bil tudi sen. Fulbright, načelnik senatnega zunanjepolitičnega odbora. Ta je zahteval na zadnji seji tega odbora, da naj vlada odbor obvesti, predno bodo letalski napadi na Severni Vietnam obnovljeni. Proti neposredni obnovi letalskih napadov na Severni Vietnam se je izjavil tudi sen. R. Kennedy. Dejal je, da naj ti ne bi bili obnovljeni, dokler ni popolnoma jasno, da so ti General Ky bi rad organiziral svoje terence Vremenski prerok pravi: Oblačno in mrzlo z možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura 25. SAIGON, J. Viet. — General Ky je menda prvi saigonski ministrski predsednik, ki bi rad razbil političen monopol vietnamskih partizanov na deželi in se resno peča z načrtom, kako doseči ta cilj. Načrt ima že narejen in ga je deloma že objavil, tako pravijo poročila iz vladnih krogov. Načrt predvideva posebne aktivistične brigade po 80 mož, ki bi sistematično hodile po 5,800 med 15,000 vietnamskih vaseh in tam tudi ostale toliko časa, da izvršijo naloge, ki bi jih dobile od vlade. Kakih 40 mož bi opravljalo policijsko službo, druga polovica bi se pa posvetila političnemu delu. Zasliševala bi vaščane o vseh nadlogah, ki jih tarejo, o pritožbah, ki jih imajo do državne administracije, o sodbi, kaj so vredni državni uradniki itd. Ta polovica bi obenem igrala vlogo zagovornika vaških interesov proti oblastem. Brigada bi seveda skušala odkriti vsa terenska gnezda, po- loviti vse terence in seveda pre- dolgo je Saigon zanemarjal de- gnati vse partizane. V ta namen hoče vlada nabrati kar 15,000 do 20,000 mož in jih izuriti za take posle. Kot je načrt lep, se bo pa vendarle težko obnesel. Najprej e je preveč podoben kopiji rdečih aktivističnih organizacij, ki so vanje vključeni špijoni, terenci in partizani. Steber rdečih vaških organizacij so seveda aktivisti, to so zagrizeni in požrtvovalni komunisti ali pa predrzni pustolovci, ki čakajo na koristi v bodočem režimu. Ne o-pirajo se samo na svoje skrite zaupnike, ampak še bolj na splošne simpatije prebivalstva. Kjer tega ni, izvajajo teror kot nadomestek za simpatije. Vladne aktivistične brigade bodo pa navadni uslužbenci, ne bo iz njih izžarevala nobena ideja, opravljali bodo samo svoje poklicne dolžnosti z večjo ali manjšo vnemo. Brigade tudi ne bodo deležne posebnih simpatij vaškega prebivalstva. Preveč želo, da bi mu sedaj lahko zaupala kar na prvo prigovarjanje. Brigade bodo morale tekmovati z rdečimi terenci, ki imajo že bogato kušnjo v svojem poslu, brigade si bodo pa skušnjo šele nabirale. Zato ne bodo mogli pri vsej dobri volji pokazati hitro takih uspehov, kot nanje računata saigonska vlada in ameriška civilna misija v Vietnamu. Pri vsem tem je pa treba novo idejo pozdraviti, toda tudi opozoriti, da je treba dati brigadam veliko, veliko časa, da se uveljavijo, ako se slučajno ne pokaže že v začetku, da vietnamske vasi zanje še niso dozorele. Ideja je važna radi tega, ker je od njene usode precej odvisna tudi bodočnost vojskovanja v Vietnamu. Ako spodleti, potem ni nobenega upanja, da bi katerakoli saigonska vlada mogla zmagati proti komunistom pri verjetnem bodočem plebi- scitu. Ako takega upanja ni, je treba postaviti nove cilje ameriški politiki v Vietnamu in temu primerno prilagoditi metodo vojskovanja. Tuji dopisniki v Saigonu seveda pozdravljajo idejo, niso pa prepričani, da se bo res tako obnesla, kot mislita saigonska vlada in ameriška civilna misija. Načrt bo skušal objeti najprvo le 40% vseh vietnamskih vasi. To so tiste vasi, ki so bile že predmet prejšnjih podobnih poskusov; ti poskusi so se samo deloma posrečili. Ako se posrečijo sedanji, bo še zmeraj ostalo kakih 9,000 vasi, ki jih bo treba pridobiti za saigonsko vlado. Drugi tehten pomislek se tiče časa. Po sedanjih računih bi o-koli 20,000 agitatorjev v brigadah moglo tekom leta “spreobrniti” kvečjemu okoli 600 vasi. Koliko let bi bilo treba za spreobračanje drugih vasi? Ali se bo vojna v Vietnamu res vlekla toliko let? V Saigonu ni nikogar, ki bi upal dati pritrdilen odgovor na to vprašanje. potrebni in da bodo izboljšal ameriške pozicije v tej vojni. -----o------ Zadnje vesti CHICAGO, 111. — Porota raz pravlja o obtožbi dr. S. Du rovica in tovarišev o sleparij s krebiozenom. Sodna razpra va je s prekinitvami trajali 10 mesecev. PARIZ, Fr. — Levičarske stran ke so včeraj na velikem zborovanju obsodile vladno rav nanje v zvezi z ugrabitvij< maroškega opozicijskega vod nika Ben Barke. Vlada je bik sklicana danes dopoldne ni sejo pod predsedstvom same ga De Gaulla. LONDON, Vel. Brit. — Sovjetska zveza je poslala v soboti na po okoli Zemlje umetne luno Kozmus 105, včeraj pa žt Koznios 100. Te umetne lune uporabljajo Rusi največ fotografiranje in nadziranje ozemlja tujih držav. MOSKVA, ZSSR. — Tu jc bilo objavljeno, da bodo truplo N Motta, ki naj bi bil napravil samomor na poti v sovjetske, delavsko taborišče, prepeljali koncem tedna domov v Združene države za pokop. ROY, N.M. — Tu sc je včeraj ponesrečilo pri preskušanju novo izvidniško letalo SR-71, ki doseže 2000 milj brzine na uro in je sposobno v tem času “pregledati” 00,000 kv. milj ozemlja iz višine 80,000 čevljev. Eden od obeh preskusnih pilotov letala jc bil mrtev. Iz Clevelanda in okolice So žc naprodaj— Hinko Lobe Memorial Fund je že začel prodajati listke za svojo veliko prireditev na Slovenski pristavi 5. junija 1966. Policija ga še ni izsledila— V ponedeljek je neki okoli 25 et stari in okoli 190 funtov težki moški pomagal 82 let stari vdovi po ledeni cesti in jo pospremil v njeno stanovanje nekje na vzhodni strani mesta. Tam je starko posilil, predno je odšel. Policiji se šc ni posrečilo za posilnikom najti sled. Na ribe vabijo— Gospodinjski klub na Jutro-vem vabi v Slov. del. dvorano la Prince Avenue v petek od 5. popoldne do 8. zvečer na pečene iibe. Zadušnica— V petek bodo za pok. Mary Strumbel ob 3. obletnici njene >mrti sv. maše: v cerkvi sv. Pav-a na E. 40 St. ob 6.30 zjutraj, v ztrkvi sv. Vida ob sedmih zju-raj in v cerkvi sv. Gcorge-a (na Superior) ob osmih zjutraj, iiojstni dan— Med rojaki splošno poznana spoštovana Mrs. Apolonia .Cie, 3558 E. 81 St., bo jutri do-mlnila 78 let. Sorodniki in prijatelji ji k rojstnemu dnevu is-ireno čestitajo in ji želijo še nnogo zdravih in zadovoljnih et. V bolnišnici— V Veteransko bolnico na E. 105 St. je bil nedavno prepeljan ojak Božo Vrtačnik. Leži v soli št. 2422. Vesel bo, čc se ga bodo prijatelji spomnili s pozdravi. Obiski so dovoljeni od L0. dop. do 8.30 zvečer. Požar pognal 30 ljudi na cesto— Danes zjutraj okoli ene je nastal požar v Brookside Apart-nents na 1755 E. 87 St. v bližini Hough Ave. V zgornjih dveh ladstropjih je povzročil veliko škodo in 30 ljudi je moralo v nrazu, oblečenih večinoma le v spalne obleke, v mrzlo noč. Stis-tali so se med vrata sosednjih hi: ali v avtomobilih, dokler jih li odpeljal Rdeči križ v zasilno zavetišče. McNamara razlagal svoje stališče v obrambi Kongresu WASHINGTON, D.C. — O-brambni tajnik McNamara je včeraj razlagal odboru predstavniškega doma za oborožene sile svoje nazore o narodni obrambi in njenih potrebah. Šlo je predvsem za njegov načrt postopno zmanjšati strategično letalstvo na par sto letal in prenesti težo obrambe na medcelinske rakete. Obrambni tajnik je pretekli mesec objavil, da bo do leta 1971 umaknil iz narodne obrambe vseh 80 B-53 in 345 B-52 bombnikov. Njihovo nalogo bo prevzelo 210 letal FB-111 in seveda rakete. V Kongresu ta napoved ni žela splošnega odobravanja in McNamara je skušal dobiti za svoje stališče včeraj v odboru večjo podporo. Indija in Pakistan sta začela umikali svoje čete RAVALPINDI. Pak. — Indij ske in pakistanske čete, ki so se v preteklem septembru tri tedne vojskovale in si od tedaj stale nasproti na svojih postojan kah, so se včeraj začele umikati z zasedenega tujega ozemlja v smislu dogovora v Taškentu. U-mik teh čet na obeh straneh bo končan do 25. februarja letos. Umaknile se bodo na položaje, na katerih so bile 5. avgusta lani. Morebitne nesporazume bodo reševali opazovalci Združenih narodov. Predsednik Pakistana Ayub Kan in predsednik indijske vlade šastri sta podpisala zadevni dogovor v Taškentu na rusko posredovanje, šastri je naslednji dan umrl. Njegova naslednica Indira Gandhi je izjavila ob prevzemu svojega položaja, odprla nova pota Indiji za it-da upa, da bo “taškentska izjava [boljšanje odnosov s sosedi”. Predsednik zopet predložil stanovanjsko podporo WASHINGTON, D.C. — Predsednik Jonhson je v proračunskem načrtu za 1966-1967 predložil 30 milijonov za plačevanje podpor za stanarino družinam, ki same ne zmorejo plačil za primerna stanovanja. 'iMERisiui Oommu 6117~StTT?lair Ave. — HEnderson 1-0628 —• Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managev and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto voditelji, nič manj pomembni ne bodo seveda sestanki z voditelji republikanske opozicije, ki se vršijo navadno redno sredi tedna. Predsednik ve, da je treba kovati železo, dokler je vroče. Zato bo skušal spraviti na dnevni red kongresnega zasedanja najpreje najbolj kočljive predmete. Nekaj jih je o-menil: zakon proti 14-b, o civilnih pravicah, o reorganizaciji federalne uprave, o morebitnih novih davkih ali obnovljenih starih itd. Zato bo Kongres kmalu postavljen pred precep, ali naj svojemu pesimizmu da praktičnega duška v zakonodajni taktiki ali pa naj pozabi na neprijetnosti političnega poklica in potegne z oblastjo. Ker bo vsak kandidat gledal tudi na volitve, bo moral nehote dati predsedniku, kar je predsednikovega, da mu bo jeseni Johnson vrnil, kar je njegovega. SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Uar.ada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 18 Wednesday, Jan. 26, 1966 CXXXXXXXX2 Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček. OtXimxiiimmilXmiiilximimirTmiiiTTTYiTTn Kongres o Johnsonovi politiki Senatorji in kongresniki so sicer poslušali z vso potrebno in spodobno spoštljivostjo, kar jim je Johnson hotel povedati v svoji prvi spomenici, mislili so pa tudi na to, kar je izpustil. To je deloma dodal na svoji zadnji tiskovni konferenci, ki jo je imel drugi dan po prebrani poslanici. Takrat je rekel, da bo na Kapitol poslal še dosti poslanic, kakor bo pač potekalo kongresno delo in kakor bo pač narekovala politična potreba. Odločno je pa zavrnil vsako misel, da bi hotel prerokovati, kako dolgo bo Kongres zasedal, kar članov Kongresa gotovo ni razveselilo. Dodal je tudi, da misli ostati v Washingtonu in da ni pripravljen na potovanja. Kongres se ga torej ne bo mogel znebiti. Misli senatorjev in kongresnikov so se seveda vrtele okoli vprašanja, kako naj povedo svoje občutke potem, ko so slišali poslanico. Splošni vtis, ki ga je poslanica nanje napravila, je bil dober, saj spomenica daje vsakomur nekaj in zaenkrat jemlie le malenkosti kandidatom za nakupe avtomobilov in prijateljem telefonskih razgovorov. Zaenkrat pravimo, ker še nič ne vemo, kakšno davčno politiko bo federaciji vsilila vietnamska vojna. Senatorji in kongresniki niso skrivali svojega razočaranja, ko so prešteli vse predmete za zakonodajo, ki naj bi tih izglasoval in poslali na predsednikovo mizo za podpis. Kar je starejših, so gladko rekli, da sedanje zasedanje ne bo moglo obvladati vsega programa, ki ga bo kongres sam še poveča! s svojim zavlačevanjem. Senator Dirksen je že napovedal obstrukcijo zakonskemu predlogu, ki naj bi brisal znani problem 14-b. Kot lani, bo senat tudi letos zelo milostljiv do te obstrukcije. Ne bo zahteval nočnih sej, Dirksen in tovariši ne bodo torej prisiljeni, da spijo na Ka-pitolu. Seveda bo vkljub olajšavam za Dirksena pa obstrukcija zavrla vse senatno delo. V času senatnih plenarnih sej ne more namreč zborovati noben odbor in nobena komisija. Nevarnejša je druga grožnja: obstrukcija proti novemu zakonu o civilnih pravicah. Senatorji upajo, da bodo to obstrukcijo zlomili, kot so jo lani, toda pustila bo za seboj razburjeno razpoloženje v senatu, kar bo rednemu zakonodajnemu delu le škodovalo. Če pa senat ne dela z normalno pridnostjo, potem pa tudi predstavniškemu domu nobena pridnost nič ne pomaga. Zavlačevanje dela v senatu ovira delo tudi v predstavniškem domu in narobe. Tudi demokratski člani Kongresa ne verjamejo, da bc zasedanje moglo opraviti vse delo, ki ga želi predsednik. Vodi jih sam predsednik demokratskih senatorjev Mansfield, torej ravno tisti tradicionalni predsednikov zaupnik, ki bi v senatu moral najbolj priganjati na delo. Je že sedaj rekel kar javno, da je Johnsonov načrt pravzaprav program za zakonodajno delo dveh ali treh let. Po njegovem bi se moralo letošnje kongresno zasedanje omejiti samo na zakone, ki bi spopolnjevali lansko zakonodajo, in ji dati zdravo finančno pod’ago v novem proračunu. Tega mnenja je najbrže večina Kongresa. Kongresno delo lahko zavlačuje tudi agilnost novega republikanskega vodstva v predstavniškem domu. Sedanjemu glavnemu republikanskemu kongresniku Fordu ni nobena stvar všeč. Posebno se zaganja v predsednikovo politiko v Vietnamu. Se nič ne briga, da je pri tej politiki močno udeležen tudi republikanski prvak Lodge, ki je naš poslanik v Saigonu. Ga tudi nič ne briga, da je v senatu ravno republikanec Dirksen tisti, ki najbolj brani predsednikovo politiko v Vietnamu. Senatorji in kongresniki niso torej preveč navdušeni za predsednikov zakonodajni program, nočejo pa reči svoje zadnje besede. Johnson je namreč napovedal celo vrsto novih spomenic: o minimalni plači, o večjih podporah za brezposelne, o prosveti, o vietnamskih veteranih, o novih smereh v podpiranju tujine, o samoupravi za Washington, da ne omenjamo tistih, ki jih mora poslati Kongresu v smislu zakonskih predpisov: poslanice o gospodarstvu, o proračunu itd. Kot lani moramo tudi letos pričakovati, da nam bodo iz Bele hiše preskrbeli vsak teden najmanj po eno novo spomenico. Vsega tega se senatorji in kongresniki votovo ne bodo veselili, toda godrnjati ne bodo smeli, saj bodo vsi tisti, ki bodo morali jeseni na volitve, močno odvisni od predsednikovih simpatij, ki jih je pa treba tudi plačati s političnim drobižem, to zahteva politična tradicija in politična borza v Washingtonu. Predsednik bo seveda moral razpoloženje v Kongresu imeti pod stalnim opazovanjem. Kongres mu namreč mora pomagati v obrambi njegove vietnamske politike. Ker jo bodo nekateri kongresniki kritizirali in nekateri senatorji obgodrnjavali, bodo morali postati zagovorniki njegovega staiišča tem glasnejši, da se glasovi opozicije ne uveljavijo preveč v naši javnosti. Zato bodo imeli Johnsonovi redni in izredni stiki in sestanki s kongresnimi vodite!!! letos več pomena in več veljave kot v drugih letih. Najvažnejši bodo redni torkovi sestanki z demokratskimi Duluth, Minn. — Gospodarsko življenje v Združenih državah za enkrat še vedno živahno teče naprej. Je nekaj brezposelnosti, ki pa ni prevelika in te je v vsakem času nekaj. Drugače pa vse obratuje in cvete, da bankirjem, industrij alcem, trgovcem in prekupčevalcem tu in tam kar srca poskakujejo. Denarja dovolj kakor listja in trave, dela in prometa tudi, kaj naj bi zahtevali še kaj več? Če vzameš v roke razne publikacije, ki se bavijo z gospodarskimi poročili in objavami, vidiš, da trgovina raste vsepovsod. Velepodjetje Sears, ki ima svoje prodajalne po vsej deželi, je letos odprlo po raznih mestih po Ameriki 36 novih velikih trgovin, v katere je omenjena družba vložila na stotine milijonov kapitala. Lansko leto, o katerem so zaključili račune januarja 1966, je družba izplačala $304,093,707 delničarjem samo za dividende. Za letošnje leto pravijo, da bo delež dividend višji za okrog 10%. Tako tudi druge družbe večinoma vse so zadnjih par let delale lepe dobičke pri obratih. Tudi plače uslužbencev in delavcev gredo stalno navzgor. To je tistim, ki so strokovno izurjeni, za razne poklicne službe. Ni pa seveda tako sijajno za stare delavce, ki nimajo potrebnih strokovnih izurjenosti, tako tudi ne za stare upokojence. Tem pa se reže manjše kose kruha. To povzroča draginja, ali če hočete vztrajna inflacija, ki viša cene, omenjenim pa nihče dohodkov ne povišuje, zato jim življenje od dneva do dneva reže tanjši truh. Sliko teh razmer predoči se bolj jasno tole: Vzemite navadnega starejšega delavca, ki je morda radi kake bolezni odpuščen. Za ikaka poklicna dela ni. Za pokojnino še ni dosti star. Tak dobi, če je toliko srečen, tje kako začasno zaposlitev. Za -o pa plačujejo danes minimal-le določene plače $1.25 do $1.50 na uro, še srečen je, če dobi. Na irugi strani najemnina je vedno višja, če je lastnik hiše, pa vedno večji davki in življenje vedno dražje. Če rabi kake poklicne ielavce pri popravilih hiše, kot mizarje, barvarje, plumberje, zidarje itd., tem mora plačati po ?4 do $7 na uro. Razlika je vidna. Dohodki mali, izdatki veliki — -kakor miška -proti volku. Taki, ki so pri tem prizadeti, ne stokajo zastonj. Industriji in trgovini pa gre še vedno, kakor da vozimo skozi sedemkrat sedem rodovitnih let. Kako dolgo bo to šlo in tako šlo? Gospodarski strokovnjaki pravijo, da tako dolgo, dokler bo vlada trošila za vse, kakor troši zdaj. Vlada je naj večja odjemalka jekla. Koliko ga gre za armado, za vojno letalstvo, za raziskave, kot pospeševanja prodiranja v vesolje. Zdaj še vietnamska borba. Zvezni prispevek za gradnje velecest širom dežele, izboljšavanja vodnih potov za plovbo itd. Za vse to vlada potroši bilijone in bilijone. Če in kadar bi začelo to padati, tedaj bodo začela kolesa industrije škripati. Dokler pa bo šlo tako naprej in se bodo naročila še večala, bomo v Ameriki v tem oziru jedli s tako veliko žlico. I zares, tako čudovito dolgčas je!” — Vrednost slepiča. — “Gospod zdravnik,” vpraša pacijent, “ali je res, da je slepič brez vsake vrednosti in samo v nadlego?” Zdravnik: “Za bolnika že, za zdravnika pa ne.” — Nepotrebna bojazen. — Poštni uradnik je rekel kmečki materi: “Mati, na pismo ste nalepili preveč znamk.” Kmetica: “Ježeš, ježeš, pa menda vendar ne pojde pismo zdaj predaleč ” — Vsem srečno novo leto! Andrejček Dal Bog, da bi to dolgo trajalo! Ima pa vsaka reč tudi enkrat svoj konec, tako gotovo, kakor je “amen” pri očenašu. To rad poudari moj znanec Anton gori v Keewatinu. * MALI FARMARJI IN MALI TRGOVCI čutijo vsak po svoje krizo za obstanek pri nas in kakor se čuje, tudi drugod po vsej deželi. Mali farmarji ne morejo radi nizkih dohodkov nabavljati dragocene poljedelske stroje, ki so v sedanjih časih dragi. Odvisni so nekaj od ročnega dela, \ nekaj od manjših strojev, s katerimi pa ne morejo obdelavati ne pridelovati tistega, kakor večji farmarji z velikimi modernimi stroji. Isto pesem se čuje od manjših trgovcev, ki nimajo ne kapitala ne dovolj odjemalcev, da bi naročali kar po cele železniške vozove tega in onega za svoje trgovine. Mala naročila so pa dražja. Tudi ljudje odjemalci smo taki, da rajši hodimo v velike trgovine, tamkaj nabavljamo jestvine in drugo kar za cele tedne, male trgovce, sosede doma, -pa preziramo in ne obiskujemo. Tista stara gesla, ki so bila nekoč glasno naglaševa-na, kot “Svoji k svojim!”, so izginila in prešla iz mode. Pri vsem tem pa se ne zavedamo, da s tem sami uničujemo svoje soseščine, ki bi nam morale biti prve v vseh ozirih, tudi v podpiranju domačih trgovcev in obrtnikov. Če nas kdo o tem povpraša, imamo izgovore za to, ki so pa bolj jalovi. Res je, včasih je v domači soseščini to in ono nekaj dražje. In za tistih par centov gremo raje par milj daleč po te in one potrebščine. Tolažimo se, da smo s tem prihranili kak “kvader”. Naselbini pa v resnici smo škodo naredili. Trgovine, če jih ne podpiramo v domači naselbini, prej ali slej zapro vrata in gredo drugam. Naselbina pa zgubi na ugledu in zraven vsega še posestvena veljava v naselbini pada in trpi škodo in če imaš v taki naselbini svoj dom, si tudi ti na škodi. Podpiranje domačih lokalnih trgovin ni brez koristi, tudi če to včasih čutimo. Kadar začne trgovina prppadati v kakem lokalu, začne to čutiti tudi vse drugo1. To bi se morali ljudje zavedati, a največkrat se ne. Tako je, ljudje sami smo največkrat krivi, če kaka okolica ali naselbina začne propadati, ali pa če začne napredovati in rasti. Dober nasvet bi bil za vse: Čuvajte svoje naselbine in glejte, da bo v njej vse napredovalo. Če bo vsak pomagal, bo napredovalo vse, če ne in kjer ni sodelovanja, tam je mogoče pa le nazadovanje, in to po krivdi nas vseh več ali manj. * ENO ALI DVE ZA KRATEK ČAS: — Dober računar. — V šoli so imeli izpraševanje in učitelj je vprašal učenca: “No, Mihec, sedaj nam pa povej, ali si se naučil množiti? Hiša ima štiri nadstropja in i v vsako nadstropje drži 24 stopnic. Koliko stopnic moraš prehoditi, če hočeš priti v četrto nadstropje?” Mihec: “Vse, gospod učitelj!” — Na letovišču. — “Tukaj sva skoraj kakor dva na novo poročena ..je dejal možiček. Žena pa mu odgovori: “Prav Zahvala prijateljem Cleveland, O. — V torek, 11. januarja letos, sva praznovala 25-letnico najine poroke. Prijatelji in znanci so nama pripravili prijetno presenečenje z družabnim večerom v dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. v nedeljo, 16. januarja. Ne najdeva besed zahvale vam vsem, dragi prijatelji, zlasti ge. Štefki Smolič, ge. Pepci Stanonik, ge, Julki Zalar, ge. Tončki Urankar, ge. Mary Vrhovnik, ge. Francki Tomšič, ge. Rezki Zupančič ter vsem, iki so pomagali pripraviti tako lep večer. Prav tako prisrčna hvala vsem, ki so se prireditve udeležili in naju tako bogato obdarovali. Naj Bog vsem stotero povrne! Peter in Lojzka Trpin in Johana Oven pa so umrle. ( Poroka sedanjih slavljencev je bila 29. januarja 1916 v Clevelandu. Vsa ta leta sem sta, Klemenčičeva gojila lepe prija- j teljske vezi z domačimi v Slove- j ni ji in po Ameriki. Z vseh strani jima sedaj prihajajo pisma z voščili in dobrimi željami. Tako piše prijatelj iz Nevelj pri Kamniku: “Častita ženin in nevesta, ki drugič zdaj k oltarju gresta, bodita zdrava in vesela kot bi dvajset let imela. Radujta se in veselita; zdrava, srečna ostanita!” Tudi mi se pridružujemo in vso srečo voščimo. M. K. G. liha m ga. Agstss Etemeitsiš prazmafeia zlato poroko CLEVELAND, O. — V nedeljo, 30. januarja, bo ob 11.45 dop. v cerkvi sv. Vida slovesnost zlate poroke, ki jo bosta obhajala g. Michael in ga. Agnes Klemenčič, ki imata svoj dom na 3831 Parkdale Road, Cleveland Heights, Ohio. Po lepi krščanski in slovenski navadi bo najprej zahvalna sv. maša, nato pa slavnostno kosilo v avditoriju šole sv. Vida na Glass Ave. G. John Verhovnik in njegova žena, ki sta bila pred petdesetimi leti Klemenčičema pri poroki starešina in družica, bosta tudi pri zlati poroki navzoča. Ga. Angela Vrhovnik je sestra gospe Klemenčičeve. Klemenčič je delal kot pleskar in slikar pri American Steel and Wire Co., kasneje pa pri City of Cleveland Water and Heat Department in pri Cleveland School Board of Education. V pokoj je stopil leta 1962. Dve hčeri in dva sina so bili v družini. Sedaj imajo vsi svoje domove in družine: Mrs. Agnes Bradek, 16173 Forest Hills Blvd., Cleveland bits., Michael Klemenčič, 1143 Cleveland Hts. Blvd., Rudolph Klemenčič, 22931 Arms Ave., Euclid, Ohio, Mrs. Mary Alice Primuth, 1228 Cleveland Hts Blvd., Cleveland Hts. Ohio. Dedeku in stari mami razveseljuje zlata leta osem vnukov in vnukinj. Miha je bil rojen v Pošteni vasi, župnija Sv. Križ pri Kostanjevici, Slovenija. Jugoslavija, dne 26. junija 1892. V Ameriko je prišel 13. julija 1913. Od takrat se je stalno držal v Clevelandu. Gospa Agnes pa je bila rojena 23. januarja 1893 v vasi Uševk, župnija Nevlje pri Kamniku, Slovenija, Jugoslavija. V Ameriko je dopotovala 11. nov. 1913, in sicer najprej v Waukegan, 111., po enem letu pa v Cleveland, O. Klemenčičeva imata v Sloveniji in med ameriškimi Slovenci številne sorodnike. Miha je imel brata Johna v Gary, Ind., pa je umrl v avtomobilski nesreči leta 1925. Na 6602 Bonna Ave. žive njegove nečakinje Josephine, Mitzi in Frances Bencin, v Sloveniji pa je še brat Antcin in več nečakov in nečakinj. Ga. A. Klemenčič ima že imenovano sestro go. Angelo Vrhovnik na 5801 Prosser Ave., štiri sestre: Mary Kavcnik, Barbara Mazovec, Terezija Selisnik “Županova Micka” Euclid, O. — Dramsko društvo “Naša zvezda” bo vprizori-lo veseloigro “Županova Micka” v nedeljo, 30. januarja, ob štirih popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu. V tej znani ^ veseloigri bodo nastopali sami izkušeni igralci. Kdor se želi od srca nasmejati in vsaj za eno popoldne pozabiti morebitne težave in sikrbi, naj si to vprizoritev gotovo ogleda. Prepričan sem, da ne bo nikomur žal in da bo zadovoljen odhajal s prireditve. Da, smejali se boste, in ker se vam bodo od smeha izpraznili želodci, bo poskrbljeno tudi za to. Po igri bo na razpolago okusna domača večerja in razne druge dobrote. Če bi bila dvorana premajhna, jo bodo pa Ribničani malo raztegnili, saj jih imamo dosti. V imenu dramskega društva “Naša zvezda” vas najvljudneje vabim na igro in se vam že vnaprej zahvaljujem za udeležbo. Pozdravljeni in na svidenje prihodnjo nedeljo v SDD na Recher Avenue. Louis Stavanja Zcpsl v svoj rodni kraj IV. Cleveland, O. — Dneva, ko sem moral obiskati Narodno milico v jutranjih urah, ne bom tako lahko pozabil. Ostal mi bo v spominu do konca mojega živ' Ijenja. Tisti dan sem imel kar ves dan nekako smolo in bilo mi je že skoraj žal, da sem se vrnil v obljubljeno deželo svojega rojstva. Vse mi je šlo narobe, prav obratno, kot sem si predstavljal. Več domžalskih funkci-jonarjev se je obregnilo v mene in sem se jim zato kasneje kar umiikal. Vsi so se mi zamerili do dna srca. Kasneje sem moral z njimi še večkrat občevati. Kjerkoli smo se srečali, so me ustavljali in spraševali o raznih dogodivščinah in pustolovščinah, ki sem jih doživel, odkar sem zapustil svoj domači kraj. Vsakega sem se hitro iznebil z izjemo sošolcev, starih prijateljev in znancev. Od teh sem mnogo zvedel, pa tudi sam dosti videl, kako ravnajo z našim dobrim ljudstvom po celi Jugoslaviji. Vse bom še opisal, ker me prenekateri znanci sprašujejo in celo telefonirajo, kdaj bom kaj pisal v AD. Mislil sem pisati bolj konspi-rativno, pa je bilo po nerodnosti objavljeno v AD enkrat pod tem pisanjem moje ime. Ne bi rad, da bi imeli moji doma zaradi mene kake sitnosti, ker jih že tako gledajo vedno postrani, odkar sem odšel v svet. Pretrpeli so preneikatero krivico, kot so jih tudi neštete druge dobre slovenske družine. Po mojem bi se take stvari po 20 letih Titove svobode ne smele več dogajati. Krivda je na uradnikih in javnih oblasteh, ki svojo dolžnost slabo izvršujejo ali pa sploh ne. Važne so le plače. Tito nima pravega pregleda nad vsem, kar se tam dogaja, tako verjetno tudi ne njegovi ožji sodelavci v partiji. Ti le slabo nadzirajo svoje podložnike. Vseh gospodarskih stisk, inflacije in reform ne bi bilo treba, če bi bili na odgovornih mestih sposobni, šolani ljudje. Ti morajo še vedno delati težaška dela, če niso s Partijo, da prežive sebe in družine. Mnogo ljudi odhaja za delom in zaslužkom v sosednje države, ker so prepozno spoznali, kako se gradi socializem v današnji Jugoslaviji. Večkrat smo primerjali staro, “gnilo” Jugoslavijo s sedanjimi razmerami tam. Vprašal sem jih, naj povedo, kdaj je bilo stari Jugoslaviji treba čakati po ves dopoldan za kilo kruha, ko pa si prišel na vrsto, ga je zmanjkalo in so naročili: Pridite popoldne, ko bo druga peka gotova. Meni samemu se je to zgodilo, ko sem bil tam. Domači so me naprosili, naj grem po kruh, ko so odšli na delo, ker da ga popoldne ne dobijo. Večkrat sem jim ustregel in šel. Dobil sem ga največkrat po pro-tekciji svojih starih znancev. Domžalski f u n k c ijonarji so me hoteli prepričati z raznimi zvijačami o dobrotah novega re- ■ da. Zavrnil sem jih in njihove obljube, ki ostajajo prazne že nad 20 let. Ljudje so nehali verjeti vanje in prenašajo križe in težave z zagrizenim upanjem v boljšo bodočnost. Ljudje vedo, kako je in na sestanke OF ne hodijo, tudi na udarniško delo mladina ne hodi več. Mladi ljudje se jeze, pravijo, da so delali udarniško po gozdovih, prostovoljno gradili, da so prišli na delovna mesta v tovarne in drugod. Sedaj jih odpuščajo. Odpuščeni se seveda jeze in pritožujejo: Za to se nismo borili! Ko je prišlo do prve spremembe v tečaju dinarja do dolarja in so začeli plačevati tisoč dinarjev za dolar, mi je več ne-Ijubiteljev današnjega režima tam polagalo na srce, da so tečaj spremenili, ker so nemara vedeli, da pridem jaz domov na obisk. Seveda sem se jim na vse grlo smejal. Funkcijonarjem sem vrgel v obraz, da bi radi uničili našo zlato Ameriko, če bi kako mogli. Pi sem jih povprašal, kje bodo potem iskali pšenico in vse drugo? Od Rusije jo ne morejo pričakovati, ko jo ta sama kupuje v Ameriki. Tako smo se dajali kar na cesti in vsakdo je dobil odgovor, kot ga je bil vreden. Tovariši so mi obljubljali celo zapor. Vprašal sem jih, če ne znajo nič drugega, kot spravljati ljudi pod ključ, sicer pa je treba ljudi tudi v zaporu hraniti. Dejal sem, da jim toliko živeža nemara ne preostaja, da bi hranili v zaporih še ameriške turiste, saj imajo dovolj svojih lastnih političnih grešnikov tam. Svetoval sem jim, naj bodo z a-meriškimi gosti bolj dobrodušni, ker jim prinašamo devize, ki jih jim vedno tako hudo manjka. Kolikor sem jaz videl, ameriškim obiskovalcem ne nudijo v Jugoslaviji nobenih posebnih ugodnosti, ne da bi pri tem mislili na vedno tako zaželjene dolarje. Ti so jim važni in za goste se ne bi prav nič brigali, če bi mogli brez njih do dolarjev. Prihodnjič bom opisal izgradnjo Domžal. M. P., Domžalčan — V Sovjetski zvezi hodijo otroci redno v šolo šest, ne le pet dni kot v Ameriki. Milwaukee, Wis. — Cenjeno uredništvo! Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico za naročnino Ameriške Domovine. List prejemamo redho in ga vedno z veseljem prečitamo. S slovenskim pozdravom! Anton Strmšek e Wainfleet, Ont. — Spoštovano uredništvo! Tu Vam prilagam denarno nakaznico za celoletno naročnino Ameriške Domovine. Z listom smo zelo zadovoljni, tudi otroke učimo slovensko citati. Sprejmite najlepše pozdrave in s spoštovanjem! Martin Petrič $3*ce KRALJ GORA EDMUND ABOUT W¥ Naj mi plača vsak domačin in vsak tujec le četrtino odstotka od svojega premoženja; množina bi izdala. Potem bi tolovajstvo ne bilo nič drugega več kot davek na občila: pravičen, ker bi bil soraz-moren, naraven, ker so ga že od starodavnih časov sem vedno Pobirali. Lahko bi ga še poenostavili z letnimi abonementi. kdor bi enkrat plačal gotovo svoto, bi dobil izkaznico, če je domačin, ali vizum na potni list, če je tujec. Rekli mi boste, da ?amore v zakonitih časih samo skupščina dovoliti nov davek. Čih, gospod, da bi imel časa! kupil bi cel senat; imenoval bi Poslanišlco zbornico po svoji v°lji! Postava bi se vdala pri Prvem naskoku. Če bi bilo tre-bi ustanovili novo ministrstvo: ministrstvo za javne ceste. bi me stalo za prvi začetek dva ali tri milijone; toda v šti-r*h letih bi imel vse stroške Povrnjene... in vzdrževal bi ceste na tuje stroške.” . Svečano je vzdihnil, potem je nadaljeval: “Vidite, kako odkritosrčno vam govorim o svojih Poslih. To je moja stara navada, ki se je ne bom nikoli odvadil. Vedno sem živel na prostem 2raku, pa tudi očitno pred vse-nn ljudmi. Naš posel bi bil sramoten, če bi ga izvrševali skrili- Jaz se nikoli ne skrivam, ker se nikogar ne bojim. Če bo-st,e kdaj brali v časopisih, da so 1111 na sledu, vedite brez premi-slcka, da so to prazne marnje: Saj vedno vedo, kje sem. Ne bo-inn se ne ministrov, ne armade, ne sodnije. Ministri vedo prav dobro, da lahko z eno samo po-l°zo zamenjam kabinet. Arma-da je na moji strani; od nje do-jnvam novincev, če jih potrebujem. Ona mi daje vojake, jaz Pa ji vračam častnike. Gospodje hodniki pa dobro poznajo moja čnvstva do njih. Revni so in sla-plačani; kdo naj jim torej zumeri, če niso pošteni. Jaz hra-nim nekatere izmed njih, druge tlačim; prav malo sem jih še °kesil; torej sem dobrotnik jav-nih oblasti.” S krasno kretnjo mi je poka-2cd nebo, morje in deželo: “Vse *° je moje,” je rekel. “Vse, kar iha v kraljevini, mi je podlož-Uo iz bojazni, prijateljstva ali c čudovanja. Veliko solz se pre-°ci radi mene in vendar je ni matere, ki ne bi hotela imeti *ltla kot je Hadži Stavros. Prišel ° dan, kot bodo doktorji kot vi, ».T tema ženskama, ki jih imata, to je naravno in spada v vaš posel; toda da zahtevate petnajst tisoč od mene, ki nimam ničesar, tega bom odobraval nikoli.” Napredovanja pri Cleveland Trust Company Pisali mojo zgodovino, in ko se mdo otoki Arhipela kregali med Sek°j> na katerem sem bil ro-•jcn. Moja slika bo visela v vsa-j koči obenem s slikami, kup-Is ni mi na gori Atos. Tisti čas ?°do vnuki moje hčerke, najsi °do tudi vladajoči princi, s po-°som govorili o svojem pred-1 "u kraju gora!” klorda se boste smejali moji germanski preprostosti; vendar la nenavadni govor glo-?° Sanil. Proti svoji volji sem cudoval to veličino v zločin-. ,u‘ Nikoli še nisem spoznal ° veličastnega potepina. Ta ganski človek, ki mi je imel °kati glavo koncem meseca, ■j, |e vzbujal skoro spoštovanje. : v°kka mramornata figura, ki • a tako resna in mirna sredi nevf5 °r^e’ se mi je zdela kot 'Zprosna maska usode. Nisem mogel vzdržati in odgovoril krap p-111" “^>a’ vi ste v resnici "iv > ■/. y; •' sKX ys*4* . .. V- PRIPRAVA ZA NASTOP — Pri Nassatiu na Baham-skih otokih so ujeli nevarnega morskega psa, ki ga dva ču-'vaja (na sliki) pripravljata za filmsko snemanje. DUNAJČANKA V MAROKU — Dunajska igralka Sen-ta Berger se je na obisku v Maroku oblekla v narodno ma-rokansko nošo in se pustila fotografirati pred ostankom stare utrdbe. ške strani. Sprva se je ustrašila in menila, da je junica. Tedaj je zaslišala lajanje. To lajanje ji je znano. Prečudno jo je zgrabilo. — To je njegov pes, pes nesrečnega človeka. Ta še vedno išče svojega gospodarja. “Kleselček, pridi!” je poklicala in približal se je, in vtaknil svoj mrzli smrček v njeno gorko, mehko dlan. “Seveda, Kleselček, gospoda ni tu! Pa zdaj —” je rekla prav tiho, kakor bi se bala, da imajo črna drevesa in beli kamni noa- koli ušesa — “zdaj grem tvojega gospoda obiskati.” Stopila je v čoln, zgrabila za veslo in kmalu je bil čoln na globoki Donavi. Vožnja je bila utrudljiva, ker je voda še vedno gnala led in ker je morala sama veslati brez krmarja. Pot ji je zalival čelo, slišala je lastno sopenje tako glasno, kakor da se trudi nekdo drugi poleg nje ... Blizi) Otoka je obtičala v ledu; veljalo jo je vso moč in potoke znoja, preden je zopet spravila čoln v odprto vodo. Vsako najfinejSc, po vsej deželi znano $20 trajno kodvanje iz naše vel** ke, sveže zalogo... Izvrženo spretno in stilistično po naftih strokovnjakih, ki imajo dolgoletno skušnjo . . . Vaši lasje bodo lopni kot kdnjkoV, lažje si jih bost#* uredili — (tudi ve so fini, suhi, Hivi, beljeni alli barvani). To jv za jam cono. Govorimo slovensko I damski frizerski salon IZGLEDATE VEDNO NAJ-PRIKUPLJIVEJšE S TRPEŽNIM DUVAL TRAJNIM KODRANJEM Svetovno najboljše TRAJNO KODRANJF. PO REDNI CENI «520, PRI NAS SAMO $445 vključno umivanje, friziranje in striženje Na vzhodu se je že pokazala krvava lisa. O Bog, o Bog, da bi le prav prišla, da bi le prav prišla! Končno — bilo je že okoli sedmih — je prišla pri Er-laufi na breg. Vrgla je verigo pri čolnu okrog vrbovega parob-ka in tekla, kakor da jo kdo podi, skozi svitajoči se dan v megli proti mestu. Linška vrata so bila še zaprta. Zavpila je: “Odprite!” In ko ni bito nikogar, je vzela ocepek, ki je ležal na mostu, in začela tolči po vratih. Tedaj so se odprla in zaspani vratar je debelo zazijal, ko je zagledal ženo s krepelcem, kakor velikanko iz davnine, oboroženo z mogočni ž r d j o. Strahoma se je stisnil v kot. Marija jo vrgla krepelce v stran in hitela skozi mesto; ko je tekla, je nekomu zaklicala: “Ali še nista odšla voza v St. Polten?” “Takoj bosta odšla." (Dalje prihodnjič) Stanc ™dnc “najdražje vključno umivanje, SSSEtie do $30 kar jih je” $645 *33.“ CLAIROL BARVANJE Vkljud‘nf° ™anje in Stilh ano umivanje, friziranje $ j 75 I Strokovno striženje $ g 50 in kremasto splakovanje... " I striženje g Aroas EAST SOUTHGATE AREA 5304 WARRENSV1LLE RD. R1 LIBBY ______NASPROTI MAY. CO;_____633-6340 SEVERANCE Areas WEST PARMATOWN SOUTHLAND WESTGATE MAYFIELD PRI TAYLOR PR I GLAVNEM IZHODU HIOBF.IVS .TEL._382.2n00 7541 RIDGEWOOD DR. PRI RIDGE _______MED A ft P IN BURROWS ,_TU.4-6300 6883 W. 130 BLIZU PEARL NASPROTI SEARS 845-3400 20670 CENTER RIDGE RD. 333-6646 OPPOSITE CENTRAL NATIONAL BANK Area DOWNTOWN nnWMTOWM 4ne EUCLID ave. pri 4TH st. J/KJ tY mi TV IN drugo nadstropje “Na j večji v. o:ho” §y i-»«. — po dogovoru tudi zvečer — ^iiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiniiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiR. H -8-1 AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA ( K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: e od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine | e za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; e članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. | Premoženje---------------------------$15,700,000.00 | Članov - 45,000 _____________Certifikatov - 47,500 | Solventnost - 118.33% 2 Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite | izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME NASLOV ............................ MESTO ............................. DRŽAVA ...................... CODE TiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiroiiiMimiiniiiiniiiimimttimmiMiiimmiiimiiiiiimimiiimimniiimiiitiiiiiiiiiiiiiimiUk- GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvii. 1053 East G 2nd Street KEnmorc 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 SL Clair Ave- Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: ...-....-........... PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO i-dfin ¥i -I—I ■. ■ **"»*»! L........L. - 1 , > H gg VAŽNA NALOGA — Postavljanje in pospravljanje odrov na trgu sv. Petra v Rimu je vazna naloga. Cela vrsta ljudi je z njo skoraj stalno zaposlena. Na sliki vidimo delavca, ko postavlja temelj odra za javni nastop papeža Pavla VI.