265
Novice.
—   Odlikovanje. Kakor zuano sta se mej drugimi udeležila lanske bolgarske razstave v Plovdivu tudi slikar gosp. Ljudevit Grilc iz Ljubljane in znani čebelorejec gosp. Mihael Ambrožič iz Mojstrane na Gorenjskem in sta bila odlikovana prvi z veliko srebrno svetinjo, drugi z državno srebrno svetinjo. Te dni jima je naš rojak g. prof. Anton Bezenš^k, kot pooblaščenec bolgarske vlade izročil  osobno imenovani svetinji.
—   Osobne vesti. Načelnik tovornega skladišča na drž. kolodvoru v Ljubljani gosp. Ivan Križaj imenovan je začasnim načelnikom postaje pod Zelenim hribom na dolenjski železnici. — Načelnikom postaje Grosuplje na dolenjski železnici je ime novan gosp. Viktor Hrašovec, železniški uradnik v Trbižu. — Na mesto dosedanjega učitelja za gosli g. K. Bandisa, ki se je odpovedal službi, pride kot učitelj za gosli in glasovir v šolo ,,Glasbene Matice'' gosp. Karol Jeraj, absolviran gojenec dunajskega konservatorija. — Pravosodni minister je premestil g. c kr. notarja Ignacija Gruntarja iz Logatca v Eibnico. — Gospod Fr. Pavlin c. kr. inženir na Primorskem, rodom iz Podbrezja na Gorenjskem, imenovan je inženirjem pri stav-toinem uradu dež. vlade kranjske.
v
—   Občinska volitev v St. Rupertu na Dolenjskem. Dne 28. pr. m. je v Št. Rnpertu na Dolenjskem voljen za župana že Četrtič g. Ferdinand Doler, za svetovalca pa gosp. grof Anton Barbo, Jože Brcar, Janez Vidmar, Fr. Zupančič, Blaž KovaČič, Jože Majcen, Anton Majcen in Anton Gačnik.
—   Na Mariborski gimnaziji delalo je letos vseh 19 učencev osmega razreda zrelostni izpit. Sest prestalo je izpit z odliko, ostali pa z dobrim uspehom. Vsekako sijajen izid izpitov!
—  Strokovni šoli za lesno obrt in za umetno vezenje v Ljubljani končali sta šolsko leto dne 29. julija. O šolskih izvestjih poročamo obširneje drugi pot.
—   Letošnje poročilo meščanske šole v Krškem ima na prvem mestu sestavek „Naši nasadi Ameriških trt". Iz letnega poročila posnemamo, da so poučevali trije učitelji, poteg teh je pa vikar gospod Janez Knaus še poučeval veronauk. Učencev je bilo v prvem razr. 34, v drugem 20 in v trejem 17.  Prihodnje šolsko leto se začne dne  16. septembra.
—   Vsled naredbe finančnega ministerstva z dne 4. julija, morejo se kolekovane golice za železniške vozne liste leta 1884 leta, ki se niso do 30. junija 1893 vporabile, do konca septembra 1893. zameniti z golicami za vozne liste iz-danja 1893. pri v to določenih prodajalnih uradih namreč pri deželnem plačilnem uradu v Ljubljani, pri glavnem davčnem uradu v Novem Mestu in pri vseh davčnih uradih na Kranjskem. Po 30. septembru 1893. se označene zastarele golice za vozne liste več ne menjajo.
—   Nova telegrafska postaja. V Eazdrtem na Notranjskem se bode kmalu napravila s pošto zvezana telegrafska postaja, ker jo je c. kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom z dne 17. julija 1893. dovolilo.
—   Dolenjska železnica. Na progi Grosuplje-Novo-mesto dovolilo je glavno vodstvo avstr. drž železnic, da se ustanovi postajica Št. Vid. Zgradba postajinega poslopja se prične v kratkem.
—   Slavnost 3oletnica čitalnice Kranju, ki se bo slovesno vršila dne 13 avgusta t. 1. uspela bo brezdvomno vrlo lepo. Delajo se namreč za to narodno slavnost največje priprave.    Goste pozdravil bo  pred mestno hišo župan gospod
Karol Šavnik, slavnostni govor govoril bo pa dež. poslanec g. dr. Ivan Tavčar. M^j slavnostnim banketom, pri koncertu in plesu svirala bo vojaška, pri vsakokratnem javnem nastopu pa domžalska godba. Od slavnosti vozil bo v Ljubljano ob 1. uri po noči poseben vlak.
—   Javna tombola v Kranji, katero je nameravaio prirediti dne 6. avgusta t. 1. vodstvo gasilno društvo, preložila se je na poznejši Čas.
—   Narodna čitalnica v Vipavi priredi dne 15. avgusta veselico v proslavo plemenitega dobrotnika slovenskega naroda gosp. Jos. Gorupa. Ves čisti dohodek veselice odda se dijaškemu podpornemu društvu „Radogoj".
—   Pevska slavnost v Mariboru dne 6. t. m. Vodstvo pevskega zbora v Mariboru prevzel je na olborovo prošnjo iz prijaznosti gos. prof. Fr. Gerbič iz Ljubljane. — Izmej ljubljanskih pevskih društev se slavnosti korporativno udeleži slov. delav. pevsko društvo „Slavecu. — Posebni vlak, ki bo tem povodom peljal v nedeljo dne 6. t. m. v Maribor odhaja iz Ljubljane ob 4. uri 45. minut zjutraj in prihaja v Miribor ob 9. uri 20 minut. Vožnja stane iz Ljubljane za tja in nazaj za I. razred gld 8.40., II. razred gld. 6.30 in III razred gld. 4.20. Vstop k vlaku mogoč je na vseh postajah o 1 Ljubljane do Maribora, kajti vlik postajal bo ni vseh postajah. Posebni vlak iz Maribora odhajal bode v nooi od 6. do 7. avgusta ob 1. uri ter prišel v Ljubljano ob 5 uri 43. minut. Vozni listki se dobivajo pri g. Jos. Pavlinu v Ljubljani. — Z ozirom na preveliko važnost, katero bo imela v narodnem oziru ta lepa slavnost, je prav želeti, da rodoljubi prav obilo dne 6. t. m. pohitijo v Maribor.
v
—  Škof Strossmavr in slovenska duhovščina. Slavni vladika Strossmavr biva že nekaj časa v toplicah v Slatini na Stajarskem. Minole dni poklonila so se mu preč. duhovniki iz rogatsko-slatinske in bližnjih dekanij Nadžupnik in dekan č. g. Tombah pozdravil ga je imenom vse zbrane duhovščine ter izrekel, kako je razveselila slov. duhovščino vest, o zjedinjenji hrvaške opozicije in mu konečno izrazil v imenu vseh neomejeno spoštovanje, občudovanje in iskreno ljubezen. Vladika zahvalil se je ginjen prav toplo, rekoč, da ga posebno veseli ta izjava čestite slovenske duhovščine.
—   Obletnica blagoslovljenja zastave praznovalo bode „Delavsko podporno društvo" v Trstu dne 20. avgusta t. 1. z veliko veselico.
—    Slovensko-nemško pevsko društvo je ustanovil učitelj g. Jan.  Gabron v Slovenskem   Plajbergu na Koroškem.
—    Izredna veselica z električno razsvetljavo bode dne 15. avgusta ob treh popoldne v postojinski jami. Vstopnina za vsako osebo je 1 gld. Otroci pod 10 leti so vstopnine prosti. Lepa prilika je torej ogledati si to svetovno Čudo in poleg tega se še dobro zabavati.
—   Program shoda slovenskih in hrvatskih abituri-jentov dne 4 in 5. t m. v Zagrebu je nastopni: Dne 4. avg. ob 8. uri zjutraj pozdrav došlih Slovencev na kolodvoru; ob 1 1/2 uri banket in ob 8. uri zvečer javni komers. Dne 5. avg. ob 9. uri skupni zajutrek, potem ogledavanja muzeja, galerije slik in druzih znamenitostij glavnega mesta; ob 1. uri popoludne skupni obed in ob treh izlet v Maksimir.
Peta skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev za Kranjsko, Koroško, Primorsko in Stajarsko vršila se bode v Mariboru od 16. do  18. avgusta t. 1.
—   Distančna vožnja iz Zagreba, v Ljubljano. Hr-
vatsko-slovenska kolesarska zaveza priredi dne 8. septembra t. 1. distančno vožnjo iz Zagreba preko Celja v Ljubljano. Daljava znaša nad 200 kilometrov.
—   Umrla je dne 2. t. m. na Bledu v širših krogih dobro znana gospa Jedert Klinar roj. Kotnik, lastnica hotela pri Petranu v 81. letu svoje starosti. N. v m.  p.
266
—   Novi posojilnici. V Mokronogu in Trebnjem nameravajo ondotni rodoljubi na incijativo „zveze slovenskih posojilnic"  ustanoviti posojilnici.
—   V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je meseca julija t. 1. 535 strank 256 717 gld. 55 kr., vzdignilo pa 415 strank 121.257 gld.  25 kr.
—   V Marijino Celje vozi dne 11. avgusta t. 1. poseben vlak iz Ljubljane. Več se izve v potovalni pisarni gos. Jos. Pavlinu v Ljubljani.
—   »Laibacher Wochenblatt« glasilo kranjskih nem-škutarjev nehal je izhajati.  PaČ zadnji čas že!
v
—   Konjska dirka v St. Jarne' bode letos dne 11. septembra.
—  Nesreča. V tovarni kranjske industrije družbe na Jesenicah razletelo se je z veliko močjo kolo pri turbinu ter ubilo 271etnega delavca Karola Klančnika iz Save.
—   Dinamitna tovarna se je razletela v Albonu na Francoskem. Užgai se je bil dinamit. Deset oseb je mrtvih, dvanajst pa težko ranjenih.
v
—   Strajki. V Feretu ot Dean na Angleškem je 3000 rudarjev ustavilo delo, ker so jim za 25 °/0 znižali plačo. — V Suji v Rusiji je v predilnici čez 500 delavcev in delavk začele štrajk. Zahtevajo, da se jim skrajša delavski čas. Sedaj so delali po 17 ur na dan. Posestniki tovarne delavcem, ki so začeli štrajk, niso hoteli izplačati zaslužene plače. Guber-Dator je pa zaukazal, da se ima delavcem izplačati. — Podoben štrajk je tudi v Jegorjevsku v rjazanski guberniji.
—   Nesreče. V Ulmu na Nemškem so zidali ječo, 13. p. m. se je pa podrl oder in je jeden delavec mrtev, podjetnik, delovodja in trije delavci so pa težko poškodovani. — V Hu-siatymu v Galiciji je pa dne 14. pr. m pogorelo nad 100 hiš, rusinska cerkev in židovska sinagoga. — V Palermu so ine 15. pr. m. praznovali praznik sv. Razazije. Pri tej priliki so pa močno streljali. Jeden možnar se je razletel, štiri osebe so bile takoj mrtve,  sedem je pa težko ranjenih.   —  V
* Somovicah v Eusiji je te dni pogorel železnični magacin. Zgorelo je mnogo blaga in 21 železniških voz.
—   Nesreča na pruski vojni ladiji. Te dni so v kielskem pristanišči na vojni ladiji imeli strelne poskušnje. Eazletela se je neka krogla (karteča). Mrtvih je 12 oseb; več jih je pa bolj  ali manj ranjenih.
—   Nesreča na železnici. Pri postaji Charonne na Francoskem sta vkupe trčila dva vlaka. Poškodovalo se je 59 oseb,  ali večina ne hudo.
—   Kolera se je pojavila v Italiji. V več krajih so posamezni slučaji kolere.