yu issn 0040-1978 leto xxxviii., St. 14 Ptuj, 11. aprila 1985 cena 20 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Kdaj nova proizvodna hala? (stran 2) Prednost znanju in stroki (stran 3) •Še o muzeju (stran 4) Javna dražba najdenih stvari (stran 5) SKLICANE SEJE ZBOROV SO PTUJ Predvsem informacije in poročila Po sklepu predsedstva skupščine občine Ptuj so predsedniki zborov sklicali ločene seje, ki bodo: 24. aprila seja družbenopolitičnega zbora, 25. aprila pa se bodo ob 8. uri sestali delegati zbora krajevnih skupnosti, ob 11. uri pa še delegati zbora združenega dela. Vsi trije zbori bodo obravnavali informacijo o uresničevanju družbeno ekonomskega razvoja občine Ptuj v lanskem letu, izvaja- nje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v ptujski občini leta 1984, in stališča k tezam za spre- membe in dopolnitve h kmetijskim zakonom. Zajeten del predstavlja- jo poročila o delu Postaje milice Ptuj in pravosodnih organov: ptujske enote Temeljnega sodišča Maribor, Sodišča združenega dela v Mariboru, Temeljnega javnega tožilstva — enote v Ptuju, Občin- skega sodnika za prekrške Ptuj in Javnega pravobranilstva v Ptuju. Nadalje bodo obravnavali infor- macijo o delu skupščinskih delov- nih teles, odborov zborov ter ko- misij in drugih organov SO Ptuj, sprejeli delovni načrt zborov za II. trimesečje ter opravili volitve, ime- novanja in razrešitve. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta sklepala še o predlogu odloka o družbeni kontroli cen in predlogu odloka o zaključnem računu proračuna ob- čine Ptuj za leto 1984 in o treh osnutkih odlokov. Delegati zbora krajevnih skupnosti pa bodo po- novno sklepali o predlogu smernic za družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986—1990 v zvezi z amandmajem, ki ga na zadnji seji niso sprejeli. FF Podelitev Zlate smu^e Jutri in v soboto bo v Ptuju velika prireditev pod nazivom Zlata smučka. Gre za podeli- tev Zlate smučke najboljšemu jugoslovanskemu smučarju (smučarki) v minuli tekmo- valni sezoni. To je tradicio- I nalna akcija zagrebških Spor- tskih novosti, organizaioiji letošnje prireditve pa so člani ptujskega smučarskega kluba. Pričakujejo, da bodo Ptuj ob- iskali Bojan Križaj, Miran j Tepeš, Rok Petrovič, IMmož Ulaga, Mateja Svet, Jure I Franko, Boris Strel, Robert ; Zan, Sašo Robit Matjiaž De- ] belak, treneija Filip Gartner ; in Danilo Pudgar ter Janez ' Kocjančič, Janez Zaje, Dušan Sencar, Janez Goijanc in ■ Tone Vogrinec. Osrednja prireditev bo jutri, v petek, ob 16. uri v Sreaiije- šolskem centru. Po proglasitvi najboljših športnikov špor- tmc in ekip ptujske občine v ; letu 1984, bo podelitev Zlate j smučke in ustni časopis. Zve- j čer bo v Kidričevem smučar- j ski ples, v soboto dopoldan pa 1 še v Ptuju pogovor o proble- j matiki športa v občini. !_^ Mnogo trsov ne bo oživelo Rez v vinogradih je nadvse pomembno spomla- dansko opravilo. Vinogradniki ga opravljajo pred- vsem febmaija in marca, letos se je tudi to Pred gospodarskimi poslopji stoji draga kmetijska meha- nizacija, razen tega pa v več ali manj nevarnih skladiščih tudi razno pogonsko gorivo.in podobne vnetljive snovi. Za vse to paje v primeru požara voda skoraj nemočna. Na srečo imamo v ptujski občini pravo ljudsko armado gasilcev, ki skrbi za našo požarno varnost. V 62 gasilskih društvih deluje kar 2.659 operativnih gasilcev, ki so glede na požarno obremenitev naših krajev tudi razmeroma dobro opremljeni. Kar 109 različnih gasilskih vozil imajo na voljo in povrhu tega še 3 baterije s kapaciteto'250 kg prahu, pa okoli 5.000 kgpenilnega sredstva, eno 22 m dolgo lestev in en reševalni drsalniprt, paše kaj. Skratka, nisenam treba Bati še tako hudega požara, saj smo v ptujski občini na samem vrhu slovenskega požarnega varstva. V letošnjem letu smo imeli na območju ptujske občine že 8 požarov, kipa niso zahtevali večje požarne škode, razen v primeru, ko je pred dobrim tednom dni v Muršičevi ulici zgorelo 5 osebnih avtomobilov, mehanična delavnica in del stanovanjske zgradbe. Ta požar so odgovorni za požarno varnost podrobno analizirali in ugo- tovili, da so bili gasilci prepozno alarmirani. Vsaj 15 minut po izbruhu požara je minilo preden so prihiteli gasilci in z učinkovito akcijo požar omejili ter končno tudi pogasili. Poudariliso dobro sodelovanje gasilcev z delavci milice, ki so takoj vzpostavili red in sproti odstra- njevali radovedneže. Seveda je ta požar ogrožal tudi sosednje objekte v starem mestnem jedru in le gasilcem gre zah vala, da so ga s pomočjo sodobnih gasilsko tehničnih pripomočkov uspeli pogasiti. In končno, sedaj je čas za razna zunanja opravila, ko se vse pogosteje občani odločajo za sežig suhljadi in druge navlake. Če že ne gre drugače, smo dolžni za takšen sežig poiskati varno mesto, ne v bližini gozda ali stanovanjskih objektov in tudi ne v vetrovnem vremenu. Če pa že pride do nevarne razširitve ognja, smo dolžni čimprej in čimbolj učinkovito sami ukrepati. In če v tem primeru nismo kos ognjenim zubljem, čimprej pokličimo telefonsko številko 92 — to je postaja milice Ptuj, ki bo v najkrajšem času poklicala na pomoč najbližjo gasilsko enoto. Seveda želimo, da bi bilo letos takšnih klicev čim manj, saj nas v vie težji gospodarski situaciji vsak najmanjši požar tudi veliko stane, posledice pa so dolgoročne. Vse- kakor je nesporno, da je ceneje preprečiti kot gasiti! ,. . M. Ozmec M Žetalah je bilo slovo od kurirčkove pošte Od 1. do 5. aprila smo na območju ptujske občine nosili in varovali letošnjo kurirčkovo po- što. Štajerska proga »S« se je za- čela na območju Trnovske vasi in Vitomarc, končala pa v Zetalah, kjer so jo pioniiji te šole predali mladim nosilcem iz občine Šmaije pri Jelšah. Kar v tridesetih krajih in šolah se je letos ustavila in več tisoč mladih rok jo je ptj- neslo s pozdravi predsedstvu RK SZDL. V Dorna Markovcih, Vidmu in Majšperku pa soji pri- pravili še posebno slovesne spre- jeme z mitingi, na katerih so mladim nosilcem govorili nekda- nji borci, aktivisti in kurirji. Na zaključni slovesnosti pred majšperško osnovno šolo je v imenu skupščine občine Ptuj in njenih družbenopolitičnih organizacij govoril Milan Lacko — predsednik občinske organizacije ZZB NOV, kije de- jal, daje prav kurirčkova pošta — tradicionalna akcija slovenskih pionirjev, zelo privlačna oblika ohranjevanja spomina na par- tizanske kuriije, ki so s pogumom in hrabrostjo prenašali sporočila in Jih izročili v prave roke. Mladi so s pesmijo, plesom in recitacijami pospremili na pot pošto, iti je-iz Majšperka krenila proti Stopercam in nato v Žetale, kjer sojo 5. aprila dopoldan pre- dali pionirjem iz občine Smaije pri Jelšah. inl Na mitingii v Majšperku je ob sprejemu Kurirčkove pošte govoril Milan LACKO, predsednik OO ZZB NOB Ptuj. Foto: mš PODELILI NAGRADE IN PRIZNANJA dr. JOŽETA POTRČA v mali dvorani slovenske skupščine so v pone- deljek, 8. aprila, podelili šestnajstim zdravstvenim delavcem nagrade in priznanja dr. Jožeta Potrča. Prejeli so jih za izjemne uspehe v teoretičnem ali praktičnem delu na področju zdravstvenega var- stva. Nagrade in priznanje za leti 1984 in 1985 je v imenu zdravstvene skupnosti Slovenije izročila Tatjana Kosovel, predsednica skupščine republiške zdravstvene Priznanje dr. Jožeta Potrča za leto 1984 je dobil tudi dr. sc. Jože Neudauer iz Ptuja, za kar mu iskreno čestitamo. Prejemnike nagrad in priznanj odlikujejo preda- nost, vztrajnost, doslednost, velika etična moč in strokovnost; skratka lastnosti velikega zdravnika, humanista, znanstvenika in človeka, kakršen je bil tudi dr. Jože Potrč. 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 11. april 1985- TEDNIK DELO AKTIVA JE PREMALO POZNANO Delo aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev je med komunisti iz neposredne proizvodnje premalo poznano. Njegovo delo nekoliko bolj pozna občinski komite in njegovo predsedstvo, vse premalo pa ga poznajo v osnovnih organizacijah ZKS. Prav od tega koliko je član aktiven v svoji OO ZKS, je odvisno tudi delo aktiva kot celote, saj mora vsak član kot delegat prenašati stališča OO ZKS na aktiv. Samoiniciativnost in dejavnost aktiva je v veliki meri odvisna od irenutnega položaja, od stanja v ZKJ, od kakovosti kadrov in njihove pripravljenosti za aktivno vključevanje v razreševanje problemov. Dosedanje izkušnje kažejo, da se v delo vključuje premalo ljudi, v mnogih primerih delo leži zgolj na posameznikih. S pravilnim usposabljanjem in usmerjanjem bo potrebno v večji meri mobilizirati članstvo ZK. V aktivu delavcev neposrednih proizvajalcev se moramo komunisti konkretno opredeliti do pomembnih skupnih stališč vseh komunistov in delovnih ljudi, ki zahtevajo od ZKJ popolno enotnost in odgovornost pri reševanju družbeno ekonomskih in samoupravno proizvodnih odnosov.^ Pod besedo samoupravljanje se v vsakdanji praksi često skrivajo različne' težnje in pogledi, kar vse nas je privedlo v sedanji položaj. Med delavci ni dileme, ali bomo gradili svojo prihodnost na temeljih socialističnega samoupravljanja, saj smo prepričani, da samoupravljanje ne rabi alternative. Zahtevamo, da se ZK odločno upre skupinam in posamez- nikom, ki skušajo odvračati delavski razred od začrtanih temeljnih smeri socialističnega samoupravljanja. Med komunisti na sestankih OO ZKS in v aktivu delavcev neposrednih proizvajalcev je čutiti zaskrbljenost in se sprašujemo, kako smo zašli v take težave in kdaj bomo končno zagotovili pogoje, da se bo delavsko samoupravljanje lahko polno uresničevalo. Komunisti delavci nenehno opozarjamo, da je v tem trenutku vse manj prostora za samoupravljanje in vse več za administrativno odločanje. Zavedamo se težkih družbeno ekonomskih razmer, vendar ob tem zahtevamo konkretno odgovornost od najvišjih organov ZK navzdol do vsake OO ZKS. Nasprotja, ki se kažejo v odtujevanju odločanja in gospodarjenja nad dohodkom in celotnim družbenoekonomskim odnosom, zelo nestimulativno vplivajo na delavce in njihovo produktivnost. Posledice se kažejo pri materialnih dosežkih našega gospodarstva, v zniževanju realnih osebnih dohodkov in nenehni rasti cen vzporedno s stalnim naraščanjem inflacije. (Iz razprave Janeza Zemljariča, sekretarja aktiva na programski seji OK ZKS Ptuj) Gradijo dva sušilna stolpa Sušilnica v temeljni organizaciji kmetijskega kombinata Ptuj — to- varni močnih krmil v Dražencih je bila ob lanski žetvi premajhna, da bi zmogli v njej sproti posušiti vse pšenično zrnje, ki so ga kmetje in kmetijski kombmat pripeljah s polja. Zaradi tega je bilo dvorišče pred sušilnico takorekoč napolnjeno z vlažnim pšeničnim zrnjem, precej ton pa gaje bilo potrebno prepeljati v druge sušilnice. Zato so se v kmetij- skem kombinatu odločili, da bodo razširili zmogljivosti sušilnice. Tako v tem času gradijo dva nova sušilna stolpa, v vsakem bo mogoče v eni uri posušiti 15 ton zrnja. Istočasno opravljajo obnovo transportnih poti v betonskih silosih. Z izvajalci del so se dogovorili, da bodo opravili obnovo transportnih poti do 25. maja, sušilna stolpa pa bi naj bila dograjena do konca junija, torej že do začetka letošnje žetve. Sredstva za razširitev zmogljivosti tovarne močnih krmil so združile štiri temeljne organizacije kmetijskega kombinata, poleg tovarne še temeljne organizacije Dravsko in Ptujsko polje ter Farma prašičev. Del sredstev so zagotovili z bančnim kreditom, vrednost investicije pa bo dosegla 470 milijonov dinarjev. J. Bračič KDAJ NOVA PROIZVODNA HALA? Letošnjo pomlad naj bi v Majšperku že pri- čeli z novo proizvodnjo hlačnih nogavic v okviru Merinke tozd Volneni izdelki Majšperk. Prvotno je bila načrtovana obnova nekdanje šolske stavbe v Narapljah, vendar so strokov- njaki poseji odsvetovali. Zato so stekU dogovori o gradnji nove hale v Majšperku, v temeljni organizaciji Volneni izdelki. Nova proizvodnja naj bi zagotovila delo 180 ženskam z manj razvitega haloškega območja. Proizvodna hala z okrog 1200 kv. metri uporabne površine velja po sedanjih izračunih 110 milijonov dinarjev, prvotna investicija pa je bila ocenjena na 40 milijonov. Zataknilo se je — kot že tolikokrat — pri denarju. Že lani je ponudila delovna organizacija Konus iz Slovenskih Konjic svoj delež v višini 25 milijonov dinarjev, ostalo pa bi morala zagotoviti ptujska občina. Tako kot je Konus pritegnil sredstva repubUškega sklada skupnih rezerv gospodarstva, naj bi to storili Perutnina in Tovarna glinice in aluminija. Gre za to, da bi jih omenjeni organizaciji predčasno umaknili iz sklada in jih pod enakimi pogoji kot so naložena v skladu, naložili v Mariborsko tekstilno tovarno — za pet let z 10-odstotno obrestno mero in z dvoletnim moratorijem. V omenjenem skladu pa so pred problemom zaradi izgubarjev v republiki, ki jim je po- trebno zagotoviti določena sredstva. Predsed- nik izvršnega sveta SO Ptuj Janko Bezjak pravi: »Napovedi so, da bo do konca aprila pn skladu to vprašanje urejeno. Sele po prvem maju bodo lahko razpravljali o naših vlogah, da bi omenjene organizacije umaknile po- trebna sredstva za to naložbo.« Prejšnja leta je bilo sprejetih mnogo stališč in sklepov o pospeševanju razvoja manj razvitih območij. Sedanja gospodarska situacija prav gotovo ni v prid tem sklepom, nasprotno. Kljub temu bi bilo zanimivo zvedeti ali lahko raču- namo na omenjena sredstva ob tej investiciji? »Nasploh mnogo govorimo o skladnejšem razvoju v Sloveniji, o pospešenem razvoju manj razvitih območij. Besed je veliko, dejanj pa bolj malo. Vendar, problem je tudi v sami občini. Nimamo namreč nekega sistemskega načina združevanja dela dohodka gospodar- skih organizacij združenega dela za skladnejši razvoj ali za skupna vlaganja. Zato je nujno sprejeti dogovor o takem združevanju sredstev v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Tako združena sredstva bi lahko uporabili za pro- jekte kot je ta iz Merinke. Bilo je še nekaj podobnih, manjših projektov ko so investitorji predlagali, da naj občina najde ustrezne pros- torske pogoje, pa ni bilo nobenih možnih virov denarja.« Pa je ptujsko gospodarstvo sposobno združevati denar za te namene? »Gotovo je, vsaj v določenem obsegu, morda en odstotek od dohodka. Minimalno združe- vanje sredstev, ki so danes razdrobljena po temeljnih organizacijah, ne bi poslabšalo tre- nutnih hkvidnostnih in drugih težav ptujskega gospodarstva.« Kaj pa občinski rezervni sklad? »Ta je glede na izgube v prejšnjih obdobjih dokaj majhen. Precejšnja sredstva so plasirana v obliki petletnih sanacijskih kreditov. Zakon o skladih skupnih rezerv, kije stopil v veljavo s 1. lanuarjem letos, pa zadeve močno zaostruje. Zvezni in republtlHci zaYon predvidevata iz rezerv v občini ali v republiki le vlaganja za prekvalifikacijo delavcev ah pa za zagotavlja- nje zajamčenih osebnih dohodkov in za pre- moščanje težkih likvidnostnih problemov ob izplačilu osebnih dohodkov. Zakon ne daje več nobenih možnosti za vlaganje v osnovna sredstva kot smo bili vajeni doslej. Bojim se, da bodo določeni problemi tudi ob projektu, ki ga načrtujemo v Majšperku.« Kaj pravijo o tem v Merinki, kjer so pred- videvali začetek proizvodnje že to pomlad? »Merinka je v investiciji za tak program trenutno v Mariboru in jo pravzaprav konču- jejo. Seveda postajajo nestrpni zaradi odlaga- nja začetka gradnje v Majšperku. 2al ptujsko gospodarstvo nima nobenih drugih razpolož- ljivih sredstev za to naložbo. Tudi Perutnino tarejo likvidnostne težave, ki so posledica vi- sokih obrestnih mer. Tovarna glinice in alu- minija pa se pripravlja na lastno veUko inves- ticijo, ki se mora pričeti letošnjo jesen. Zavoljo tega omenjena nosilca razvoja ptujskega gos- podarstva nimata možnosti združevati dela svoje akumulacije za nove programe ostalega gospodarstva.« Upati je, da investicija v Majšperku kljub vsem naštetim težavam ne bo padla v vodo, čeprav so možnosti izredno majhne. Očitno pa je sedaj že skrajni čas, da se ptujsko gospo- darstvo dogovori o združevanju dela akumu- lacije za nove naložbe, saj od drugod pomoči ni pričakovati. Nevenka Dobljekar Deset let celodnevne osnovne šole v tem mesecu je poteklo 10 let odkar smtf v Kidričevem pričeli s celodnevno osnovno šolo. Naša šola je bila med prvimi šestimi v Sloveniji, ki so uvedle to novo obhko dela. Vanj seje vključila v začetku le razredna stopnja, to je učenci od I.—4. razreda. V šol- skem letu 1978/79 je prešla v ce- lodnevno osnovno šolo predmet- na stopnja, to je učenci od 5.—8. razreda. Kar se nam je zdelo pred tem še vizija, je nenadoma postalo realnost. Prehod na novo obliko dela je bil za učitelje in učence težaven. Podaljšal je čas bivanja v šoh, kije izpolnjen z dodatnimi vzgojno- izobraževalnimi dejavnostmi, kot so samostojno učenje, rekreativni odmor, usmerjen prosti čas, prostovoljne dejavnosti učencev. Ze takoj v začetku dela so se po- javile kadrovske, materialne in prostorske težave. Edini pogoj za prehod v celodnevno osnovno šolo je bil pouk v eni izmeni, če- prav smo za to žrtvovali vse raz- položljive prostore: zbornico, knjižnico, pionirsko sobo in jih preuredili v učilnice. Ves čas pa nam manjkajo urejeni prostori, kjer bi se odvijale interesne de- javnosti in bi učenci kreativno iz- koristili svoj prosti čas. Zato ve- čino časa v šoli učenci preživijo v učilnicah, kar negativno vpliva na počutje in disciplino otrok. Iz prostorskih težav nas rešuje le lepa okolica šole, žal samo ob le- pem vremenu. Ob pripravah na celodnevno osnovno šolo so nam predstavniki repubhke, občinske skupščine, krajevne skupnosti in delovnih organizacij v kraju obljubljali fi- nančno pomoč za preureditev in dozidavo šole. Ostale so obljube, tako da po 10-letih delamo še v enakih pogojih. Delo v celodnevni osnovni šoli zahteva vsestransko usposoblje- nega in delu predanega učitelja in vzgojitelja. Poleg rednega pouka bi naj učenci opravili vse domače naloge in utrdih obravnavano učno snov. S tem so starši precej razbremenjeni, učitelji pa smo prevzeli nase še večjo odgovor- nost za učno-vzgojne uspehe otrok. Učitelji ob vsakodnevnem delu pogrešamo pomoč in sode- lovanje zunanjih sodelavcev, kar se najbolj odraža pri izvajanju interesnih dejavnosti. Ker pa učenci preživijo večji del dneva v šoli, sta jim nudena tudi malica in kosilo. Kljub vsem težavam, ki nas spremljajo vseh teh deset let, se z zadovoljstvom ozremo nazaj na naše delo, ker smo dosegli boljši učni uspeh pri vseh učencih, predvsem pa pri učencih z učnimi in vzgojnimi težavami, ker jim celodnevna osnovna šola omogo- ča enake pogoje za delo. Želimo pa, da bi se nam pridružilo še več osnovnih šol v občini, ker bi takrat lažje dograjevah celodnevno osnovno šolo in bi bilo za ta pri- zadevanja več podpore. Pedagoški delavci OSNOVNE ŠOLE BORIS KIDRIČ Slavnostna seja v sredo, 10. aprila, je bila v šoli Kidričevo slavnostna seja zbora delavcev in skupščine krajevne skupnosti Kidričevo ob krajevnem prazniku in dnevu šole. Ob tej priliki je šola podelila zahvale in pri- znanja za 10 let sodelovanja in dela v celodnevni osnovni šo- U. Zahvale so dobili: TGA Kidričevo, Glasbena šola K. Pahor Ptuj, IS Ptuj, Ivan Ba- bič, ped. svetovalec ZZŠOE Maribor, Franc LAČEN in Ivo TEŽAK. Priznanja za 10 let dela v COŠje dobilo tudi 16 delavcev osnovne šole Kidri- čevo. Tudi letos pozitivna bilanca v občini Slovenska Bistrica načrtujejo, da bo le- tošnji izvoz storitev in blaga na konvertibilno področje večji za okoli 10 odstotkov. 2e vsa leta nazaj je največji izvoznik Impol, med uspešnimi pa so še DO Steklo, EMI Poljčane in TOZD Otroško pohištvo Poljčane. v delovni organizaciji Impol načrtujejo, da bodo izvoz povečali za okoli 9 odstotkov. Ob tem je še pomembno, da bodo ta izvoz dosegli v vedno tesnejši povezanosti v izvoznih aktivnostih s TGA Kidričevo. Delovna organizacija Steklo bo povečala izvoz na konvertibilna področja kar za okoli 18 odstotkov. To pomeni, da bo izvozila več kot polovico celotne proizvodnje razsvetljavnega stekla. Prav tako pa bo- do v delovni organizaciji EMI Poljčane za več kot polovico povečali izvoz na konvertibilno področje. Letos se bo pomembneje vključila v izvozne dejav- nosti tudi Granitna! industrija Oplotnica, ki načrtuje izvoz povečati za 56 odstotkov. V TOZD Tovarna programskih stikal in relejev Makole-Poljčane pa si !>odo prizadevali doseči 28 odstotkov večji izvoz. Lesna insustrija je v občini močno zastopana, saj je tu kar 5 tozdov za predelavo lesa. V TOZD O- troško pohištvo Poljčane bodo že doslej uspešni izvoz povečali za nadaljnje 3 odstotke, pri če- mer ohranjajo delež 60 odstotkov celotne proiz- vodnje v izvoz. V TOZD Stavbno pohištvo Oplotnica in Spodnja Polskava bodo povečali izvoz za okoli 30 odstotkov, vendar ostajajo njihove izvozne aktivnosti še vedno premalo izkoriščene. Možnosti Tovarne olja ostajajo tudi letos omejene, saj ne smejo izvažati svojega osnovnega proizvoda, to je jedilno olje, zato ji ostajajo za izvoz samo stranski proizvodi. Kljub te- mu bodo izvoz povečali za več kot 5 odstotkov. Med organizacijami, ki v zadnjih letih uspešno povečujejo izvozne aktivnosti, so še Kmetijski kombinat, lesna industrija, pa tudi TOZD Granit za izvajanje gradbenih del v državah bližnjega vzhoda. Delež konvertibilnega izvoza v skupnem izvozu obči- ne Slovenska Bistrica bo znašal preko 90 odstotkov, in ker bo v tem času uvoz samo za 6 odstotkov večji (izvoz bo večji za 10 Vo), bo občina tudi letos ohrani- la pozitivno devizno bilanco. Viktor Horvat DELAVCI DE TURNIŠČE V NOVIH PROSTORIH v lanskem letu so pri Emoni- KK Ptuj, delovni enoti Turnišče, zavihah rokave in poprijeh za delo, kajti začeli so urejati in gra- diti nove prostore, v katere bi se bili radi vselili za praznik repub- like. Uradno pa so se preselili pred pričetkom tega leta. Novi prostori so za to DE velika pridobitev, saj imajo v njih ure- jene poslovne prostore, jedilnico, sanitarije, delavnico za popravilo strojev, garaže in kurilnico, kajti v stavbi imajo urejeno centralno ogrevanje. Pred samo zgradbo pa je veUk plato, kjer so parkirani razni stroji in prikolice, pripra- vljene za dela na polju. V stavbi, kjer so imeli do pre- selitve delavnico in garaže, je bilo delo zelo oteženo. Kljub vsako- letnim popravilom jo je čas precej načel in je začela propadati. V tej zgradbi je bila v času kobilarne kovačnica, iz katere je nato na- stala delavnica za popravilo stro- jev in ne več vozov ter podkev za konje kot prej. V teh dneh pa je v DE Turnišče prav živahno, saj na veliko pri- pravljajo polja za setev. V polnem teku je škropljenje pšenice proti plevelu in trdnosti, prav tako pa posipavanje umetnih gnojil. ZB Nekdanja kovačnica z garažami Novo poslopje na DE I urnike IZVOZ USKLAJEN S POTREBAMI UVOZA V delovni organizaciji TGA Boris Kidrič Kidričevo so v letu 1984 poslovali pod poprečnimi pogoji in dosegli razmeroma dobre rezultate, ki so bili tudi skladni z letnim planom in reba- lansom za leto 1984. Pri izvozu bi bilo možno sicer doseči več, ven- darje razlog v tem, ker so bile cene aluminija na tujih tržiščih skozi vse leto zelo nizke, vsaj v primer- javi s cenami na domačem trgu, /ato i/.vo/. m bil stimulativen in so i/va.>ali Ic toliko kolikor je bilo potrebno, da so si zagotovili de- vize /a uvoz Lastni i/.voz so i/.polnili z 99,93 .)dst()tka m so i/vozili v skupni vrednosti /a 5.591.500 dolarjev. od tega za 941.500 dolarjev suro- vega aluminija, za 1,089.000 do- larjev Al-žice, za 1,987.000 dolar- jev rondic, za nekaj nad 1,600.000 dolarjev pa Al-trakov in ostalega. Skupni izvoz TGA in IMPOL Slov. Bistrica je znašal za okoli 15.698.000 dolarjev, izvoz ostalih /druževalcev deviz pa za 3.138,7000 dolarjev. Tako je skupna vrednost izvo/a znašala okoli 24 in pol milijona dolarjev. Za uvoz surovin, t. j. repro- dukcijskega materiala, drobnega inventarja in ■"czervnih delov so v letu 1984 porabili 11,554.184 do- larjev. Za nekaj manj kot 600.000 dolarjev pa so družili devize z domačimi dobavitelji in plačah za storitve tujih strokovnjakov. Na podlagi navedenih rezulta- tov gospodarjenja je bil tudi lik- vidnostni položaj delovne organizacije kot celote in posa- meznih TOZD zadovoljiv, saj jim sredstev za osebne dohodke ni bilo potrebno zagotavljati z naje- manjem kreditov. V DO tudi ni nihče prejemal zajamčenega OD. Razlika med prejetimi in plača- nimi obrestmi je za delovno organizacijo ugodna. Ob razpravah o zaključnem računu za leto 1984 in spremanju planskih dokumentovza leto 1985 so delavci ugotavljali, da so do- seženi rezultati gospodarjenja v letu 1984 tudi zagotovilo, da bodo dosegli s planom začrtane cilje tudi v letošnjem letu. V delovni organizaciji tudi ne kasnijo s pripravo in obravnavo planskih dokumentov za sred- njeročno obdobje 1986—1990.saj doslej vsa opravila potekajo skladno s sprejetim rokovnikom. F F DELEGATSKA SPOROČILA — 3 Prednost znanju in stroki Tokrat so se lotili gospodarstva, četudi tudi (jružbenih dejavnosti niso obšli. Poskusili pa so se tudi v pristopu, ki je drugačen, kot smo ga vajeni. Posebna skupina je družbenoekonomski položaj gospodarstva proučila v vseh organiza- cijah združenega dela v občini. Miran Krajnc, predsednik občinske orga- nizacije ZKS Ormož je ob tem ugotovil, da je Jelovno ozračje v občini optimistično ali vsaj trezno in zatrdil, da so pri tem v prednosti, če- prav tudi ni računati na toliko rezerv, kot so jih imeli pred leti. Tako izguba ni več prava izguba, saj tudi vrhunski tehnološki rezultati prinašajo rdeče številke (primer Ograda). Poseben pro- blem je cena sladkorja, ki več nikogar ne ščiti. V Tovarni Jože Kerenčič vidijo svojo prihod- nost v novih programih in nadaljnji krepitvi konvertibilnega izvoza. Živilska industrija Droga sicer nekoliko slabše posluje, vendar še vedno ugodno. Njena poglavitna naloga je izvoz na konvertibilno območje. Več pa bo mo- rala doseči pri sodelovanju s kombinatom, zlasti še pri proizvodnji vrtnin. Posebej ugodno je, da se v ormoškem Primatu že kažejo rezul- tati ukrepa družbenega varstva in da se pri delu svoj^evrstno odraža tudi dvig osebnih do- hodkov. Položaj družbenih dejavnosti je še vedno težak, vendar ne več tako kritičen. Nasploh so v Sloveniji v družbenih dejavnostih resni pro- blemi, tako na področju osebnih dohodkov kot tudi materialne osnove. Letos v družbenih dejavnostih več ni zaostajanja, čeprav se v praksi z njim še srečujemo. Tu je potrebna določena solidarnost, tudi širša, na drugi strani pa je potrebno pri zagotavljanju dodatnih sred- stev ugotavljati odnos teh dejavnosti do gospodarstva v občini. Na programski seji so sodelovali: Miha Ravnik, sekretar predsedstva CK ZKS, Slavko Gerič, izvršni sekretar CK ZKS, Ja- nez Zore, strokovni sodelavec v CK ZKS, Slavko Kleindienst, sdcretar MS ZKS za Po- dravje ter Alojz Gojčič in Branko Ivanovič, člana CK ZKS. v preteklem letu so ormoški komunisti dosegli lepe uspehe pri idejno političnem usposabyanjii. 47 slušateljev se je vključilo v razne oblike iisposabyanja, kar je dvakrat več kot leto prej ali osem odstotkov vsega članstva. Po treh letih pa so organizirali tudi občinsko politično šolo. Ormoški komunisti so se v preteklosti zavzeto in odgovorno lotevali uresničevanja sprejetih sklepov in usmeritev v okviru medobčinskega sveta ZKS za Podravje. Pa vendar so bili na nekaterih področjih premalo učinkoviti. Tako Se vedno ne morejo preseči določenega stanja v trgovini (samoupravna organiziranost blagov- nice Tima), glede družbenih dejavnosti, kon- kretno zdravstva, pa menijo, da so načrtovani povezovalni procesi bolj v škodo kot korist. Dalje je tu regijska solidarnost in podobno. Na problem marž so predstavniki trgovine večkrat opozOTili. Kot je dejal Otmar Medik, trgovini manjka razlika v ceni, lastna obratna sredstva, bremenijo jih visoke obresti in tako naprej. Dobre rezultate, če so dobri, pa dosegajo na račun odrekanja pri osebnih dohodkih. Poudaril je, da je poslovni sklad že tako razdeljen, da ne ostane skoraj nič za lasten razvoj. Anica Lukaček je dopolnila in pove- dala, da so lani imeli v trgovinah na ekonomsko nezanimivih območjih 1,2 milijarde dinarjev izgube. Isti znesek pa so dali za razvoj manj razvitih območij. Predlagajo, da se jih raz- bremeni plačevanja tega prispevka. Ormoški komunisti ne morejo biti zado- voljni s sprejemom novih članov v ZK. V letu 1984 je nove člane sprejelo le 13,3 odstotka osnovnih organizacu. Sprejeti so bili le trije novi člani, članstvo pa je prene- halo 17 članom, v glavnem delavcem. v bodoče bodo dali vso prednost znanju in stroki. Človek, delo in rezultati dela so temeljne vrednote, vredne vseh konfliktov, je poudaril Miran Krajnc, predsednik občinske organizacije ZKS Ormož. Poleg tega bo potrebno krepiti inovacijsko dejav- nost. Mercator Ograd je v letu 1984 dosegel raz- vojne cilje, f)ostavljene pred 12-timi leti. Od 0,8 odstotnega deleža na začetku, je danes njihov delež v slovenski opekarski proizvodnji že nara- stel na 10 odstotkov. Glede na finančni obseg je povečanje 36 odstotno v primerjavi z investicij- skim programom. To jih uvršča na drugo mesto v Sloveniji. V preteklem letu praktično niso imeli zalog, z lahkoto so osvojili trg, kakovost izdelkov je neoporečna. Kljub dobrim rezul- tatom so izgubo v preteklem letu še izkazali. Letos računajo, da se bo finančni rezultat sukal okrog poprečja panoge in bi naj bili poslovno uspešni, je povedal Milan Lukaček. Franc Hrga iz tovarne sladkorja se je zavzel za okrepi- tev razvojnih oddelkov v delovnih organiza- cijah. Samo to lahko prinese razvoj. Milan Ritonja, predsednik izvršnega sveta, je strnil rezultate visoke stopnje vzajemnosti med OZD v občini, s katerimi se drugod ne morejo ponašati. Med te sodi novi obrat Peko, dalje plinifikacija občine (sredstva za izdelavo projektne dokumentacije), združevanje sredstev za izgradnjo telefonske centrale, izguba Primata in še in še. Imajo sicer m.alo in še to delijo. V zaključni fazi pa je tudi projekt TONOSE v Tomažu. Branko Jovanovič se je lotil problematike sezonskega dela v občini in zahteval jasno opredelitev ZK do tega družbenega pojava. Miro Mele je menil, da programske usmeritve niso dovolj konkretne. Morale bi biti napisane tako, da bi vodile v akcijo. Konkretno pa zato, da drugo leto ob taki in podobni priložnosti ne bo zadrege, ko bo potrebno povedati, kaj smo naredili, kaj ne in zakaj ne. Franci Debeljak je predlagal, da bi o družbe- nih dejavnostih razpravljali na eni izmed prihodnjih sej. Dejal je, da je položaj kme- tijstva v občini izredno pereč in da bo potrebno temu kmetijstvu tudi nekaj dati. Kmetijstvu bi zato morali dati nepovratna sredstva za pride- lovanje viškov za trg. Lotil se je tudi dograje- vanja procesa informiranja v ZK in se zavzel za informacijo, ki nas bo krepila in ne ločevala. Tone Luskovič je izluščil, da je v Ormožu ob precejšnjem številu nezaposlenih najnižji odsto- tek zaposlenih v drugi izmeni. Glede formiranja tima za razvoj v občinskem merilu je menil, da bi bil to nadaljnji korak nazaj, če v delovnih organizacijah nimajo razvojnih služb. Prven- stvena odgovornost za odprtje novih delovnih mest je na OZD, ki že obstajajo. Porazen je podatek, da je zelo malo kadrovskih štipendij. Nasploh je potrebno o kadrovski politiki še ve- liko povedati, tudi o zaprtosti in podobno. Da je ugled ZK padel, ima preprost odgovor: izgubljati ga je pričela, ko smo opustili kritiko, pravo tovariško kritiko in samokritiko. Glede ponavljanja razprav pa je menil, da se ne zna- mo pravilno organizirati in uporabiti pravih metod dela. Bodoči kmetijski proizvajalci, ki se danes šo- lajo v usmerjenem izobraževanju za potrebe kmetijstva, se bodo morali soočiti s korenitimi spremembami in problemi, je poudarila raz- pravljalka iz Središča in nadaljevala, da pri tej kmečki mladini ZK ne sme odpovedati. Slavko Kleindienst, sekretar MS ZKS za Po- dravje, je soglašal, da so ormoški komunisti v preteklem letu dosegli pomembne rezultate in premike. Kritično pa ugotavlja, da osnovne organizacije niso dovolj usposobljene za politično akcijo. Samo ugotavljanje stanja brez spreminjanja razmer je Sizifovo delo. Za akcij- sko povezovanje komunistov ni odgovoren samo medobčinski svet, temveč tudi osnovne organizacije znotraj sistema. V bodoče bo morala ZK imeti več odgovorov na posamična vprašanja, je poudaril Miha Ravnik, sekretar predsedstva CK ZKS. ZK mora biti bolj v ofenzivi in imeti do posameznih vprašanj jasna stališča, kar tudi pomeni, da bo morala več časa posvetiti sami sebi, vendar ne ločeno od problemov. Ob problemih bo po- trebno oceniti tudi ZK. PREDNOST ZNANJU IN STROKI Nadaljeval je, da v ZK potrebujemo rezultate in spreminjanje razmer. Če tega ne bo, bomo kongrese čakali z zaskrbljenostjo. Poudaril je, da je v trgovini pnatrebno preseči stare odnose, trgovina ima svojo funkcijo, brez nje ne mo- remo. Proizvodnja in trgovina morata najti skupni interes in skupni razvoj. O problemih vzgoje in izobraževanja sta go- vorili Milena Moravec in Anica Pevec, Zavzeli sta se zato, da je potrebno delo in programe na tem področju pravilno ovrednotiti, seveda ob upoštevanju določenih specifičnosti. Dokler bodo učitelji v odmorih govorili o OD, ne pa o kvaliteti pouka, tako dolgo ormoški učenci nimajo enakega začetnega položaja, je še pose- bej poudarila Anica Pevec. Programsko sejo so ormoški komunisti nadaljevah s sprejemom poročila o delu, ocene družbenoekonomskih in družbenopolitičnih razmer v občini in programskih usmeritev. Potrdili so tudi zaključni račun občinske orga- nizacije za preteklo leto in izvolili nadomestna člana občinskega komiteja ZKS Ormož. MG PRAZNOVALI BODO V SOBOTO V soboto, 13. aprila, bodo prebivalci krajevne skupnosti Ivan Spolenak slavili svoj drugi krajevni prazn&i. Praznujejo ga v spomin na 16. april, ko je umrl predvojni revolucionar Ivan Spolenak. Na slovesnosti, ki bo v soboto ob 18. uri v domu krajanov, bodo učenci osnovne šole Ivana Spolenaka pripravili kulturni program. sodeloval bo tudi pevski zbor z Grajene, zatem pa bodo podelili priznanja krajevne skupnosti najbolj aktivnim krajanom. Krajevna skupnost Ivan Spolenak se razteza na 265 hektarih na desnem bregu Drave, ima 1525 prebivalcev oziroma 470 družin. VeČina je delavcev, le pet se jih ukvarja s kmetijstvom. ,,V zadnjih petnajstih letih seje krajevna skupnost zelo razvila," pravi predsednik skupščine Drago Klobučar. ,,Predvsem lahko govorimo o pospešeni zasebni stanovanjski gradnji ob Mari- borski cesti, vendar temu ni sledila ostala infrastruktura. Gre za komunalno dejavnost, kjer so ostali odprti veliki problemi, obe- nem pa Se za oskrbo in nekatere druge dejavnosti. Kljub temu se individualna gradnja nadaljuje, posebno Na obrežju. Pospešenemu industrijskemu razvoju tudi ni sledil razvoj ce- stnega omrežja. Promet na ob- močju naše krajevne skupnosti je zelo gost, slabe ceste pa so vzrok dokaj pogostih nesreč, tudi s smrtnimi primeri." Omenjeni problemi so nareko- vali naloge, ki so jih v krajevni skupnosti Ivan Spolenak zapisali v srednjeročni program. O tem je predsednik sveta krajevne skupno- sti Jože Antonič dejal: ..Decembra 1980. leta je skup- ščina naše krajevne skupnosti po ^spckm referendumu za uvedbo •krajevnega samoprispevka sprejela Program dela. V petih letih naj bi ^rali šest milijonov dinarjev. Do- govorili smo se, da bomo večino — okrog 67 odstotkov — namenili za gradnjo kanalizacije, 13 odstot- kov za ureditev pločnikov, ulične razsvetljave, avtobusnega po- stajališča, vodnjakov in telefonske govorilnice, 20 odstotkov pa združevali za izvedbo skupnega programa enajstih mestnih kra- jevnih skupnosti. Do konca lanskega leta smo zbrali 11 milijonov 580 tisoč di- narjev. Analiza porabljenih sred- stev pove, da smo v izgradnjo sekundarne kanalizacije vložili ne- kaj nad sedem milijonov dinarjev, nekaj več kot dva milijona dinar- jev smo združili za sanacijo kuhi- nje pri ptujski Vzgojno varstveni organizaciji, za vzdrževanje doma krajanov in ostale naloge pa smo porabili 350 tisoč dinarjev. Del sredstev smo prenesli v 1985. leto. Predvidevamo, da bo- mo letos s samoprispevkom zbrali 6,7 milijona dinarjev. Na podlagi predvidevanj o zbranih sredstvih smo pripravih tudi program za le- tos. Za gradnjo kanalizacije v na- selju Na obrežju namenjamo 5 milijonov dinarjev, za sofinancira- nje obnove šole Ivana Spolenaka 1,5 milijona dinarjev, avtobusnega postajališča ob Mariborski cesti 500 tisoč dinarjev in prav toliko za sofinanciranje postavitve telefon- ske govorilnice Na obrežju. Predvidevamo, da bomo za naj- bolj nujno vzdrževalna dela na do- mu krajanov porabili okrog 700 ti- soč dinarjev, ostanek pa za uredi- tev ulične razsvetljave, sanacijo vodnjakov in ostalo. Iz vsega povedanega je opaziti, da smo se- danji srednjeročni program po- dredili izgradnji sekundarne kanalizacije. Krajevna skupnost bo v tem srednjeročnem obdobju vložila v izgradnjo sekundarne kanalizacije skupno 22 milijonov dinarjev. Iz samoprispevka bomo prispevali nekaj več kot 12 mili- jonov dinarjev, po posebnih pogodbah z občani 4,5 milijo- na dinarjev, 4,7 milijona bodo pri- spevale ostale krajevne skupnosti mesta, 262 tisoč dinarjev pa sta prispevali samoupravna komunal- na in stanovanjska skupnost obči- ne Ptuj." Vseh problemov v tem srednje- ročnem obdobju ni bilo mogoče rešiti, zato nekatere naloge ostaja- jo še za naslednje srednjeročno obdobje. Kaj ste zapisali v smerni- ce? ,,Smernice smo že izdelali, določili pa smo tudi elemente za pripravo in sklepanje samouprav- nih sporazumov o temeljih plana krajevne skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje. V tem ob- dobju želimo nadaljevati z izgrad- njo kanalizacijskega omrežja, ure- diti pločnik vsaj ob eni od treh vpadnic, sofinancirati gradnjo prizidka k osnovni šoli Ivana Spolenaka, trgovine ob Mariborski cesti in transformatorske postaje Na obrežju ter sodelovati v skup- nem programu mestnih krajevnih skupnosti, ki pa še ni v celoti dore- čen. Program, ki si ga zastavljamo za naslednje srednjeročno obdob- je, bomo lahko uresničili le, če se bomo uspešno dogovarjali z ostali- mi nosilci planiranja v občini. Predvsem pa, če se bomo ob kon- cu tega leta ponovno odločili za uvedbo krajevnega samoprispev- ka." Tudi v krajevni skupnosti Ivana Spolenaka delujejo družbeno-poli- tične organizacije, ki se srečujejo s prostorskimi težavami. Kljub temu je treba reči, da je njihovo delova- nje dobro, povezano s krajevno samoupravo in dokaj opazno ob posameznih akcijah. Posebej velja to za mladino, ki je nosilec kultur- nih programov ob raznih praz- novanjih, pomaga pa tudi pri izvedbi referendumov in volitev. Pred kratkim so v krajevni skupnosti ustanovili svoje društvo tudi upokojenci in pričakovati je, da bodo kmalu zaživele razne sek- cije v okviru tega društva, saj so člani društva zelo aktivni. V krajevni skupnosti pričakuje- jo, da bo sčasoma'vse več kraja- nov bolj aktivno kot doslej delovalo v vseh organizacijah in organih v krajevni skupnosti. Sedaj je namreč še vedno čutiti, da je krajevna skupnost umetna tvor- ba, saj so krajani še vedno bolj navezani na mesto kot celoto. Krajevna skupnost je bila usta- novljena 1977. leta, vanjo so se in se še priseljujejo vedno novi kraja- ni, zato seveda ni mogoče priča- kovati, da bodo vsi krajani takoj aktivno delovali. Kljub temu pa se počasi obrača na bolje, sta zagoto- vila naša sogovornika. N. Dobljekar Zločin v Srečah pri Makolah Med najbolj gnusne zločine, ki so jih okupatorji storili pred koncem vojne na našem območju, uvrščamo zločin, ki so ga izvršili 12. aprila 1945 v Srečah pri Makolah. V hiši Ludvika Sagadina je bila znana par- tizanska javka in zasilna bolniSraca. Hiša je bila izdana in priprave na napad kažejo, da so zadevo nadvse skrbno pripravljali. Okoliški ljudje so v zgodnjih jutranjih urah videli nemške kolone, ki so šle skozi Mostečno, mimo Skrbiševih, čez Pečke proti Srečam. Enako tudi po poti med Pečkami in Stugom, iz Majšperka po Savinjskem in iz smeri Sesterž — vse proti Srečam. To potrjuje, da je na 8 ljudi, ki so bili takrat na Sagadinovem Šlo najmanj sto dobro izvežbanih in izšolanih vojakov in policistov, povrh pa so napadene presenetili še speče. Spečega so ujeli tudi Zvonka Sagadina-Tineta, funkcionarja OF in KP ter oficirja NOV. Toda Tine ni izgubil razsodnosti. V veži, kjer so ga imeli zastraženega, ko so preiskovali hišo, je imel skrito pištolo, ki jo je v ugodnem trenutku izrabil, ustrelil v nemškega oficirja in pobegnil. njem so se oglasili divji rafali brzostrelk, toda čeprav težko ranjenemu, se mu je posrečilo prebiti se iz obroča . . . Štirim stanovalcem v hiši se je v tisti zmedi uspelo skriti v bunker začasne bolnišnice. To so bili dr. Gojko Sagadin in njegova žena dr. Rožca, Jože Sagadin-Očka in ranjeni kurir Jožek Sagadin-Miran. Bunker je bil tako dobro zamaskiran, da ga Nemci kljub skrbni preiskavi niso odkrili. Besni in pijani nemški policisti, napili so se v polni Sagadinovi kleti, saj so kar streljali v sode, so se divje znašali nad gospodarjem in gospodinjo Ludvikom in Marijo Sagadin ter dr. Miletom Lavicklm. Potem so jih odtirali v Poljčane, kjer je imela enota zloglasnega von Trecka tudi svoje „vojaško naglo sodišče . Ker je m.ed tem tisti nemški otiar, v katerega je streljal Zvonko Sagadin-Tine, umrl, so vse tri ,,obsodili" na grozovito smrt. Se isti dan, 12. aprila proti večeru so jih odpeljali nazaj v Sreče, Vsakega so privezaU ob kljuko enih od vrat v hiši. Potem so nanosili slame, vse skupaj polili z okoli 20 litrov petroleja in ko se je že stemnilo — zažgali. Vsi trije sp v strašnih mukah našli smrt v plamenih. Dim in vročina goreče hiše sta začela prodirati tudi v bunker, kjer so bili skriti že omenjeni štirje Sagadinovi. Začelo jih je dušiti. Nepopisne muke so si skrajšali s tem, da so si s streli iz pištole sami vzeli življenje. Kot je v svojih spominih opisala Tončka Sagadinova-Zenka, članica pokrajinskega odbora OF in KP, je sama skupaj z drugimi borci s Pohorja opazovala ta požar. Sklepali so, da Nemci požigajo naše vasi, Zenka pa niti slutila ni, da v tistih plamenih ugašajo življenja njenih najdražjih, mlajšega, komaj 17-letnega sina Jožeka-Mirana, moža Jožeta-Očka in drugih njenih ožjih sorodnikov. Usoda je hotela, da si je rešil življenje vsaj Zvonko-Tine. FF Zvonko Sagadin-Tine in njegova mama Tončka Sagadin-2enka se redno udeležujeta vseh pomembnejših spominskih prireditev v ptiuski občini, če jima to dopušča zdravje foto: I. kotar Srečanje f olldoristov v nedeljo, 14. aprila, bo prosvetno društvo na Grajeni prvič gostilo folklorne skupine iz ptujske občine, ki bodo na vsakoletnem srečanju predstavile splete svojih plesnih programov. Tako bomo ob 15. uri videli v domu Franca Osojnika nastop folklorne skupine osnovne šole Franc Osojnik, šolsko folklorno skupino PD Sela „Rožmarin hal^kih dolin", šolsko folklorno skupino DPD Svoboda Ptuj, Folklorno društvo Lancova vas, folklorno skupino „Rožmarin haloških dolin", folklorno skupino OOZSS Zdravstveni center Ptuj-Ormož, folklorno skupino Anton Strafe- la Markovci, folklorno skupino DPD Svoboda Ptuj in folklorno skupino PD Cirkovce „Vinko Korže". Program tokratnega srečanja folklornih skupin obsega venčke go- renjskih, prekmurskih, štajerskih, belokranjskih in goričkih plesov. Letošnje srečanje folklornih skupin občine Ptuj pripravlja skupaj s prosvetnim društvom Grajena občinska Zveza kulturnih organizacij. mS O tradicijah NOB Pretekli mesec je OK SZDL Ormož skupaj z občinskim odborom ZZB NOV vodila številne razprave o tradicijah NOB. Ljudje so zanje po- kazali nadpovprečno zanimanje. Pri tem so izluSčili številna kritična razmišljanja. Nezadovoljni so z izjavami nekaterih eminentnih politikov, ki skušajo delo v preteklosti prevaliti na pleča ljudi, ki jih danes ni več. Razmišljali so tudi o delu in statusu nekdanjih aktivistov NOB. Etenes je veliko takih, ki skušajo to delo omaloževati tudi s takimi izjavami, da so se doma skrivali in da niso ničesar prispevali za naš skupni razvoj. Poseben sklop vprašanj je obravnaval odnos mladih do tradicij NOB. Vztrajali so, da je potrebno te tradicije vedno približevati mladim. Posebej velja predstaviti tudi probleme, s katerimi smo se srečevali takoj po vojni. Mladi prepogosto izhajajo iz ocen današnjega stanja. V osnov- nih šolah veliko delajo na tradicijah NOB, v srednjih šolah pa že veliko manj ali skoraj nič. Podobno je tudi na višjih in visokih šolah, kjer se praktično izgubi vsako pedagoško delo na temo revolucije, NOB. Filmi iz NOB, ki jih danes gledamo, pa mlademu človeku številnih dilem iz tega obdobja ne pojasnijo. Zanimivo je tudi, da nam Sola danes ne daje družbeno naravnanega strokovnjaka, ampak samo strokovnjaka. Mlajši razpravljalci so menili, da je potrebno pripraviti več tem o ju- trišnjem dnevu, . zaposlovanju m podobno. Ud lega jutriSnjega dne je namreč odvisna njihova prihodnost in aktivnost. V številnih razpravah so ocenjevali vlogo družbenopolitičnih organizacij. Na torkovi seji predsedstva občinske konference so razpravljali tudi o proslavi ob 27. anrilu — dnevu OF. Občinska proslava bo v petek, 26. aprila, ko bodo tudi podelili srebrne znake OF z» letos. Kot je povedal Franci Debeljak, predsednik OK SZDL Ormož, zače- njamo s pripravami na drugi občinski samoprispevek, s katerim naj bi za- gotovili sredstva za naložbe v osnovnošolski prostor. MG 4 — DELEGACIJE ČBRAVNAVAJO 11. april 1985 — XEDNIK Iz poročila o delu v letu 1984 Zborom skupščine občine Ptig je Postaja milice v Ptigu predložila poročilo o svojem delu v letu 1984, ki zajema tudi dek) oddelkov milice Destrnik, GoriSnica, Kidričevo, Majšperk in Podlehnik. Delavci milice so skupaj s strokovnimi službami UNZ Maribor operativno spremljali, ugotavUali, preverjali in analizirali vse pojavne oblike, ki bi kakorkoli merik na spodkopavai^e socialističnega samoupravnega sistema SFRJ in pri tem niso ugotovili ne posameznega in ne organiziranega sovražnega detovai^a na našem obmoQu. GOSPODARSKI KRIMINAL Delavci milice so samostojno ali v sodelovanju s strokovnimi službami UNZ Maribor v letu 1984 obravnavali 66 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, storjena na območju ptujske občine, to je 11 več kot leto poprej. Največ ali skoraj tretjina se nanaša na gozdne tatvine, sledijo neupravičena uporaba, poneverba (po 11 oz. 10 primerov), grabež 5 primerov, enako tudi nevestno gospodarjenje in zloraba položaja, po 1 do 2 primera pa odpade na ostale vrste kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. OSTALA KAZNIVA DEJANJA Skupaj so obravnavali 1.502 primera kaznivih dejanj ali za 5,1% kot v letu 1983. Raziskali so 57,9 % primerov ali za'5,7 "^'o več kot leto poprej. To kaže, da je kriminaliteta v ptujski občini v rahlem porastu, v porastu pa je tudi uspešnost dela pri številu raziskanih primerov. Od vseh kaznivih dejanj je kar 63,12 % storjenih v mestu Ptuj in njegovi bližnji okolici. Tako se je na tem območju povečalo število kaznivih dejanj za 12 % glede na leto 1983 v primerjavi z ostalimi območji občine. Med kaznivimi dejanji jih je 81,4 odstotka zoper družbeno in zasebno premoženje, od tega 757 tatvin in 260 velikih tatvin in le 206 drugih kaznivih dejanj s tega področja. Ta podatek opozarja na dejstvo, da je samozaščitna zavest in samozaščitno ravnanje delovnih ljudi in občanov na nizki ravni. Poseben problem je odtujevanje koles. Samo na območju enote Ptuj so evidentirali 132 odvzetih koles. Velika večina teh koles ni najdena, niti ni bil ugotovljen storilec. Prav odvzemi koles v veliki meri vplivajo na uspešnost raziskave kaznivih dejanj. Delavci postaje milice ocenjujejo, da bi število kraj koles verjetno zmanjšali, če bi na določenih krajih organizirali čuvanje koles. Kolo namreč postaja iz dneva v dan številčnejše prevozno sredstvo, predstavlja pa tudi že precejšnjo vrednost. Prav je, da bi odgovorni o tem predlogu razmislili in poskušali najd možnosti organiziranega čuvanja koles. * MLADOLETNIŠKO PRESTOPNIŠTVO Mladoletniki na območju ptujske občine so v letu 1984 storili 150 kaiinivih dejanj, pri njih pa je sodelovalo 191 mladoletnikov, otroci so napravili 46 kaznivih dejanj in je pri njih sodelovalo 80 otrok. Podatki niso popolni, saj se nanašajo le na raziskane primere. Pri tem tudi niso upoštevani primeri kaznivih dejanj, ki so jih mladoletniki in otroci, stanujoči na območju ptujske občine, storili na območjih zunaj občine. Ce ocenjujejo mladoletniško prestopništvo z vidika problemov, s katerimi se srečujejo mladi, stanje še ni zaskrbljujoče. Kljub temu je treba storiti več, zlasti tisti, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z vzgojo in varstvom otmlc in niladoletnikov, da bo negativnih primerov čim manj. JAVNI RED IN MIK Delavci milice so v letu 1984 dali sodniku za prekrške 962 predlogov za prekrške zaradi kršenja javnega reda in mira, to je za 53 predlogov več kot leto poprej. Pri tern ugotavljajo, da se kršitve selijo z javnega kraja v zasebna stanovanja, kar za 28,15 % več kot leto poprej. Tudi tu je večina kršitev storjena v mestu Ptuju, kar 88 To je razumljivo, ker je tu gostota prebivalstva največja, največ pa je tudi gostinskih lokalov. Zaradi iskanja nedovoljene posesti orožja so delavci milice opravili 39 hišnih preiskav in pregledali 731 motornih vozil. Pri tem so našli in rjvzeli 41 kosov r^ičnega orožja, 907 kosov streliva, 18 m zažigahie vrvice, 38 eksplozivnih teles in 107 raznih raket. PROMETNA VARNOST Ce bi ocenjevali po posledicah v prometnih nezgodah, je prometna varnost v ptujski občini precej boljša kot leto poprej. Skupno je bilo 210 prometnih nezgod, 14 manj kot leta 1983, mrtvih je bilo 14 (11 manj), hudo telesno poškodovanih 59 (17 manj) in lahke telesne poškodbe 153 ali 38 manj kot leta 1983. Število prometnih nezgod, kjer je nastala samo materialna Skoda je bilo v letu 1984 skupno 354 ali 21 več kot leto poprej. Podatek ni popolen, ker predpisi omogočajo udeležencem prometnih nezgod, pri katerih nastaja samo materialna Skoda, da se o krivdi in povrnitvi škode sami dogovorijo na kraju nezgode. Velja Se poudarid, da je v letu 1984 nastala sprememba v zakonodaji, ki razmejuje kaznivo dejanje od prekrSka glede na višino škode, nastale v prometni nezgodi. Kot prekršek se sedaj obravnavajo vse prometne nezgode, če škoda ne presega 200.000 din, prej pa samo 20.0(X) din. Prav zaradi tega je tudi več prometnih nezgod evidentiranih kot prekršek. Pri obravnavi prometne varnosti delavci milice opozarjajo na problem parkirišč v Ptuju. Splošna ugotovitev je, da parkirišč za osebne av- tomobile v mestu primanjkuje, zaradi tega vozniki svoja vozila često parkirajo v nasprotju s predpisi. Posledica tega je, da morajo miličniki izrekati denarne kazni, kar povzroča negodovanje med občani. Krajevne skupnosti v Ptuju opozarjajo tudi na neurejenost parkirišča za tovorna vozila. Prav tako primanjkuje parkirišč ob posameznih stanovanjskih blokih. Vse to povzroča negodovanje, ker parkirajo na ulicah, zelenicah ipd. zato o tem razpravljajo v hišni in krajevni samoupravi, učinkovite rešitve pa ne najdejo. Iz podatkov v poročilu je moč oceniti, da so delavci milice skupaj z drugimi subjektivnimi silami v ptujski občini, organiziranimi v družbeni samozaščiti, v letu 1984 zagotovili ugodne varnostne razmere. Pripravil: FF MUZEJSKE ZBIRKE ODPIRAJO! V Pokrajinskem muzeju Pluj so se odločili, da bodo 15. apnla — skladno s programom svojega dela — odprli zbirke. Seveda bodo obiskovalci letos nekoliko prikrajšani, ker so bili muzeji delavci prisiljeni umakniti neka- tere eksponate, poškodovane za- radi ostre zime. Med drugim tako ne bo več na ogled stalna Mihdi- čeva zbirka, ki so jo delavci ljub- ljanske Modeme galerije odpeljali v Ljubljano. Akademskega slikarja France- ta Mibeliča smo vprašali, zakaj je odpeljal zbirko in za koliko časa: •To je odvisno od tega, kdaj bodo razstavni prostori kjerkoh v Ptuju urejeni. Zbirko umikam zato, ker sedanji prostori niso primerni. Prvič niso kurjeni, dru- ^ razsvetljava ni v redu in niti ostali pogoji, ki so nujno potrebni za vs^o razstavo kjerkoli po svetu. Ob odprtju zbirke mi sicer niso izrecno zagotovili, da bodo pogoji urejeni, o tem pa smo se seveda pogovarjali. Od tega seveda nič ni izpolnjeno. Tudi |X)godbe nismo sklenili, razen pismenih dogovo- rov o postavitvi zbirke. To po- meni, da tudi nisem prejel nobene odškodnine in tako dalje. Vsa stvar je še v zraku. Rečeno je bilo, da bo stalna galerija nekje v Ptuju, ker grajski prostori niso primerni zanjo. Zbirke, ki je v gradu, si sedaj še nisem ogledal. Dobil pa sem nek^ slik. ki sem jih potreboval razsuvo v Pjirizu in so bile y obupnem stanju. Tako, kot je pi. salo v časopisu. Iz muzeja so me o stanju sUk obvestili Sele, ko sem želd svoje slike za omenjeno razstavo v Parizu. Kdaj bo moja zbirka ponovno v Ptuju, ne morem povedati.« Tako torej Mihelič. ki mu se~ veda ne more Inti vseeno, kai sc dogaja z nj^ovim življenjskiiQ delom. In kaj bomo storili mi, ki smo »lastniki« ostalih zbirk? Najbrž ne bomo stali križem rok in čakali, da bogata kulturna de- diščina Se naprej propada. Poleg nujnih prvih ukrepov — sanacije sedaj nastale škode — se bo po- trebno dogovoriti tudi za naprg. Predsedstvo skupščine občine Ptuj, kije ustanoviteljica muzeja, se strinja s stališči in sklepom odbora za razvoj dejavnosti, pla- niranje in svobodno menjavo dela pri Kulturni skupnosti obdne, ofajavlienimi v prejšnji številki Tunika. Zagotavlja tudi, da bodo ustrezno ukrepali, da bi ugotovili dejan^o moralno in materialno odgovornost delavcev muzeja. Obenem pa )m se morali mi vsi vprašati, koliko smo kot družba pripravljeni uresničevati doslg žal zgolj deklarativne izjave o pri- zadevanjih za ohranitev kultiu- ne dedk&ic. Dekiarativnost je namreč močno izražena v višini {xispevne stenje za kulturo v obč^. Id sc ponaša ne samo z n^tarejšim slovenskim mestom, temveč tudi z izredno bogato kulturno dediščino svetovnega pomena. Nevenka Oobljekar Miheličeve zbirke obiskovaki letos me bodo videli (foto Gani) ODMEV NA ČLANEK JMUZEJ BREZ MIHEUČA' Še o muzeju Oglašam se kot najstarejša strokovna delavka muzeja, saj sem v tej ustanovi zaposlena že od leta 1967. K pisanju me je vz- pKKlbudil članek p^ nastovmn »Muzej brez Miheliča?«, objav- ljen v Tedniku 4. aprila 1985. Kako preprosta je ugotovitev av- storice na koncu članka, katera je obenem tudi članica Odbora za razvoj dejavnosti, planiranje in svobodno menjavo dela pri Kul- turni skupnosti Ptuj, da tn na} muzejske eksponate selili kot »ozimnico« v ogrevane prostore po ptujski in ormoški obtinL Pri tem sem se nehote spomnila Pre- šernovega reka: »le o čevljih sodi naj Kopitar«. Morda Ih lahko delavcem muzeja, strokovnjakom in konzervatoijem dala tudi kak- šen nasvet, kako se lahko na enostaven način konzervirajo muzejski eksponati, kako jih zaš- čititi pred mrazom, kako zausta- viti propadanje muzejskih stavb, kako urediti in povečau depo^e m delovne prosiore v prostorih, kijih ni, kako urediti razsvetljavo v muzejskih zbirkah in depojih s^ so le-te brez nje,... in to brez dodatnih sredstev? Žalostno je, da omenjeni odbor ne razpravlja o ^javljenih muzejskih akcijah, ki jih je vsako leto veliko in se tičejo predvsem zaščite gradiva in muzejskih stavb, kar pa bi moralo biti vključeno v redno dejavnost muzeja. Vendar se še sredstva, kijih mu^ pridobi vsako leto z vstopnino, in bi vsaj ta lahko namenili za najnujnc^ zaščito, {X)računajo v dotacijo. Odbor šele od leta 1981 namenja nekaj pičlih sredstev za prepara- cijo arheološkega gradiva, od leta 1980 za gobeline in šele od konca leta 1983 za konzervacijo oro^a v kulturnozgodovinski zbirki in to šele potem, ko so bili objav^eni članki v časopisih in ko je muzej pripravil posvet s člani predsed- stva Kulturne skupnosti Ptuj na kraju samem (muzej je opremil ddavnico za konzervacijo orožja, vendar v prostoru, kakršnega je imdl na razpolago). Naj omenim še to: Kulturna skupnost Slove- nj že od leta 1982 daje v osnutek finančnega programa sanacijo žitnice, vendar teh sredstev nikoli ne dobimo, ker občinska Kultur- na skupnost ne zagotovi svojega deleža. Odbor tudi leta 1982 ni mogel zagotoviti 1/3 sredstev za n^:^avo prve faze signalnovar- nostnih naprav v zbirke, v višini 18 starih milijonov. Ne obsojam člane odbora, saj ti obravnavajo že pripravljeno gradivo. Ne bi bilo napak, če bi odbor enkrat razpravljal tudi o tem, kolikšen defcž sredstev dobijo posamezne kuhume ustanove, n. pr. Radio- Tcdnik? Katerim akcijam dati l^ednost pri financiranju tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju? Koliko vsega je muzej napra^ v zadnjih letih s pičlimi srnistvi ki so mu bila dodeljena? Res je letošnja zima naredila škodo na nekaterih eksponatih, kar pa je nedvortino posledica neustrezne zaščite eksponatov iz- pred preteklih let. Muzej verjetno nima zaradi lepšega že izpred dvajsetih let v načrtih ogrevanja nekaterih prostorov. Sprašujem tudi. zakaj niso bili prostori kli- matsko urejeni že pred otvoritvijo Miheličeve zbirke, kar je tov. Mihelič zahteval, kot ugotavlja avtorica članka? Ali res mora najprej nastati škoda, da se šele nato pristopi k reševanju? Muzejski delavci smo že ves čas opozarjali na probleme, tako gle- de zaščite stavb kot eksponatov. Kaj se bo naredilo s- tem, da se bodo sredstva namenjena za sa- nacijo žitnice prekanalizirala za ogrevanje grajskih prostorov? Na kulturni skupnosti dobro vedo, v kakšnem stanju je žitnica, saj se že nekaj let vdira na vzhodni strani v kletne prostore cestišče. Izgleda, da ji je letošnja zima prizanesla. Ali se bo zopet čakalo toliko časa, da se bo zgodilo najhujše? Ali je res zmeraj treba čakati tako dolgo? Najlažje je res potem reči, krivi so delavci muzeja. Isto je bilo s hišno gobo v žitnici, za katero je javnost »lahko« izvedela šele leta 1981, čeprav je bilo v ureditvenih na- črtih za le-to predvidena najprej sanacija hišne gobe. Na kulturni skupnosti tudi dobro vedo, v kakinem stanju so stavbe, v ka- terih ima muzej zbiike, depoje in delovne prostore, katere je že kiei^o načel zob časa (samo streh je preko 8.000 Vedo tudi da nas In za nsgnujngša dela v muze- ju glede na šte^^e eksponate mrnalobitiževtemsTednjeročnem obdobju zs^Mslenih 3S delavcev, nas pa je le 19 (niti toliko, da bi lahko podpirali vogale na muzej- skih stavbah, ko se bodo le-te pričele podirati^ da že od leta 1974 prosimo za nastavitev risar- ja. kcHizervatoija, da v mtizeju nimamo ustreznih delovnih prostorov, da so ogrevani le prostori l^er je uprava muzeja in tiije fHOStofi na ^adu. Zavedam se. da je vse nemo- goče rešiti naenkrat, vendar pa je včasih le treba prisluhniti opozo- rilom strcrf^ovnjakov in le-ta ne jemati kot »k^ric« posamezni- kov. Dobro se zavedlo, da ču- vamo našo kulturno dediščino, ki je za našo narodnost neprecenlji- ve vrednosti, katero pa je treba očuvati tudi za naše zanamce. Ali pa se bo ta kulturna dediščina reševala »b^mno«. ko bo nastala škoda, kot so nam dogmatsko zatrjevali predstavniki kulturne skupnosti na razširjeni delovni skuiMK)sti uiuzeja prt sprejemanj u srednjeročna programa od leta 1981—1985. M. Tomanič-Jevremov, dipL arheolog O delu podružnice SDK v Ptuju v ptujski podružnici SDK so delavci v lanskem letu povečali obseg dela za 30.6 odstotka in so se tako med vsemi podnižnicami SDK v Sloveniji uvrstili na drugo mesto. Pri gibljivih stroških sicer niso bili tako uspešni, vendar so tudi pri uj postavki prihranili precej v primeijavi z letom 1983, ku jc spodbuda, da si bodo v letošnjem letu prizadevali go&podahti $e boljše. Ddavd v podružnici ocenjujejo, daje kljub prizadeva- odstotek prihrankov nizek zaradi naraščanja stroškov kinjavc. kjer zavoljo ostre in dolge zime ni bilo moč veliko prihraniti. Tu vidi^ dva vzroka: kodovmca ni v okviru delovne skupnosti in neustreznost zgradbe, saj zaradi ve- likih stekiemh povriin izgub^ veliko toplotne cneigijc. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata v podruž- nici jc ocenil in dclavd na zboru so to potrdili, da so poslovodni in drugi dcla\xi s posebnimi poobUstili in odgovornostmi svoje dolžnosti opravljali v redu. kar se kaže pr^vsem v kvahlcti in obsegu opravljenega dela. FF NASVETI IN POMOČ KRAJEVNIM SKUPNOSTIM Javno pravobranilstvo v Ptuju pokriva občini Or- mož in Ptuj. V letu 1984 so obravnavali skupno 1.637 zadev v vrednosti 77,266.000 din, to je za 130 zadev več kot v letu 1983. Predvsem je narasel pripad prav- dnih in izvršilnih zadev, kar je posledica večje aktivnosti posameznih krajevnih skupnosti zlasti z območja občine Ormož, saj veliko nalog opravljajo prav za KS. Pri tem jim povzroča težave dejstvo, da se funk- cionarji v krajevnih skupnostih razmeroma hitro menjujejo, prav tako tudi tajniki KS, ki so dejansko gonilna sila dejavnosti v KS. Druga težava je v tem, da .se kraje\'ne skupnosti obračajo na javno pravo- branilstvo za nasvete in pomoč šele takrat, ko do koiifliktov že pride. Težava je namreč v tem. Ker so sklepi, ki jih sprejemajo sveti ali skupščine KS, često nejasni, tudi nezakoniti ponekod, poKT-*'^ni 7 (-ne- bnimi interesi posameznikov ali interesi posameznih vasi v okviru KS. Vse to pogosto pripelje do ^rov, ki se v končni fazi rešujejo tudi pi^ sodiščem. Pri pogodbati, ki jih krajevne skupnosti sklepajo z občani za sofinanciranje modernizacije cest, g^njo vodovoda, električnega omrežja, telefonskih napeljav itd., so pogosto sklepi organov KS, na podlagi ka- terih potem sklepajo pogodbe, neprecizni in dopu- ščajo spore. Taki spori se nanašajo v glavnem na asfaltiranje cestnih odcepov, asfaltiranje priključkov k hišam, na spore pri vodovodnih omrežjih, ki so večkrat zgrajena tudi izključno s prispevki krajanov, pa na odobravanje novih priključkov, vSino prispev- kov za nove priključke itd. Taki spori so ie zlasti težko rešljivi, če vode ni dovolj za vse, zlasti, Ce so med odjemalci tudi lastniki farm in podobno. Pri krajevnih skupnostih je opaziti tudi samovoljo m nespoStovanje zasebne lastnine. Pred raznimi širi- tvami cest in gradnjo vodovodnih zajetij sc pogosto sploh ne dogovorijo z lastniki zemljišč, temveč eno- stavno razširijo cesto na zasebno zemljišče, podrejo drevo ob cesti, ki ovira širitev, vkopljejo cevi za vodovod ali dektrično napeljavo na zasebnem zemlji- Iču, ne da bi prositi za dovoljenje in se dogovorili za ocSkodnino. Prizadeti občani potem iščejo nasvete pri raznih institucijah, v končni fazi pa se obračajo na javno pravobranilstvo, saj jih na ta naslov napoti- jo same KS, ki ne vedo, kako bi rešile spor, pa tudi sodBča in drugi organi, h katerim se prizadeti zateče- jo po nasvete in pomoč. Javno pravobranilstvo po- skuša vse te spore rešiti v ftkviru preventivnega delo- vanja, s poravnavami in v večini primerov jim to tudi me. Le kadar gre za večje odškodninske spore. rešujejo zadeve na sodišču z izvedenci, geometri, cenila, pa še tu sc potem, ko se stvari razčistijo, često uspejo poravnati. Precej neprijeten spor so reševali v primeru, ko je krajevna skupnost urejala pokopališče in samovoljno prestavljala nagrobnike. Prizadetih je bilo več na- jemnikov grobov, Id so negodovali, vendar ve&na ni iskala pravice na sodSču. V dveh primerih bo morala KS postaviti nagrobnika na prejšnje mesto, s tem pa •o v bistvu izničeno vse delo krajevne skupnosti, saj bosta nagrobnika stala tam. kjer su prej kazila izgled in urejenost pokopališča. To je značilen primer, kako pomembno je, da se pred raznimi akcijami v kra- jevnih skupnostih dogovorijo in sporazumejo s kra- jani, katerih interes bodo prizadeti. Povzel: FF TEDNIK -11-april 1985 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 PREKRŠKI, KAZNOVALNA POLITIKA IN UČINKOVITOST Pri občinskem sodniku za prekr- ške Ptuj je bilo v letu 1984 vloženih 5175 oredlogov za uvedbo postopka o jjrekrSku, kar je za 555 predlogov ali za 10,7 odstotka več kot v letu 1983. Ta porast ni zaskrbljujoč, temveč je na poprečju prejSnjih let, v letu 1983 pa je bil izjemen padec Števila prekrškov. Povečanje števila predlogov je posledica večje aktivnosti OTganov, ne pa slabše družbene discipline. V letu 1984 so kar 4587 predlogov za uvedbo postopka o prekršku vloži- li organi za notranje zadeve, od te- ga PM Ptuj 3985. Temeljno javno tožilstvo je vložilo 76 predlogov, inšpekcijski organi 336, drugi organi občinske skupščine 49, organizacije, ki izvajajo javna pooblastila 28 in odšlcodovanci 99 predlogov, od tega gospodarske organizacije 76, leto poprej pa le 26. K vloženim predlogom v letu 1984 je treba priSteti še 870 nereše- nih predlogov iz leta 1983, tako je občinski sodnik za prekrške obrav- naval 6045 predlogov in nudil pravno pomoč v 452 primerih. Pravnomočno je izrekel sankcije za prekrške skupno 5787 fizičnim in pravnim osebam ali za 538 več kot v letu 1983, in je približno toli- ko kot jih je bilo v letih 1981 in 1982. Med pravnomočno kaznova- nimi je bilo 125 pravnih oseb, 5445 polnoletnih fizičnih oseb, 223 mladoletnikov in 119 odgovornih oseb. Zaradi kršitve cestno prometnih predpisov je bilo kaznovanih največje število fizičnih oseb, in to 4044. Najpogostejše kršitve so vožnja v pijanosti, vožnja brez izdanega vozniškega dovoljenja, odklonitev preizkusa alkoholiniziranosti, opustitev ali nepravilna raba uporaba luči, vožnja brez izdanega potrdila o poznavanju cestno prometnih predpisov, vožnja neregistriranega vozila in vožnja tehnično neiz- pravnega vozila. Na drugem mestu so kršitve zakona o prekrških zo- p)er javni red in mir, skupno 1049. Najpogostejše kršitve s tega področja so: kaljenje hišnega reda in miru, prepir, vpitje ali nedostoj- no vedenje proti uradni osebi in pretepi. Prekrški so v glavnem storjeni v pijanosti na javnem kra- ju ali v zasebnem prostoru. MLADOLETNI KRSITEUI Organ za vodenje postopka o prekršku ugotavlja, da se iz leta v leto zmanjšuje število predlogov za uvedbo postopka o prekršku mladoletnikov. Iz podatkov od le- ta 1980 naprej je moč ugotoviti, da se je število predlogov za uvedbo postopka o prekršku zoper mladoletnike v letih 1980—1982 gibalo od 497 do 603, v letu 1983 samo 369, v letu 1984 pa je bilo obravnavanih le 223 mladoletni- kov. Iz tega povzemajo, da mladolet- ni kršitelji ne predstavljajo poseb- ne teže, saj odpade nanje le 3,5 odstotka od vseh pravnomočno kaznovanih oseb. V večini prime- rov so mladoletniki napravili prekrške cestno prometnih predpi- sov, precej manj pa kršitev jav- nega reda in miru. Mladoletnikom so bili v glavnem izrečeni vzgojni ukrepi, največ ukori. Le v dveh primerih je bil izrečen vzgojni ukrep ,,strožje nadzorstvo skr- bstvenega organa" in v petih primerih denarna kazen. UČINKOVITOST SODNIKA ZA PREKRŠKE Občinski sodnik za prekrške v Ptuju je program dela za leto 1984 v celoti izpolnil. Od 6045 predlo- gov za uvedbo postopka o prekr- šku je zastaralo le 50 zadev ali 0,8 odstotka. Za tak uspeh gre zasluga vsem delavcem tega organa, saj so normo presegali v poprečju za 15 odstotkov. Vso pozornost so namenjali re- ševanju družbeno pomembnejših zadev. To so kršitve predpisov o cenah, o blagovnem prometu, s področja varstva okolja (vode, gozdovi, zrak, nedovoljene grad- nje), kršitve s področja delovnih razmerij, požarnega varstva in kr- šitve zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Skupno so prejeli 745 takih zadev, rešenih je bilo 581, nerešenih 163 in le ena (s področja delovnih razmerij) je zastarela. Nerešene zadeve s tega področja ne predstavljajo zaostan- ka, saj je večina predlogov bila da- na proti koncu leta 1984, za normalno delo sodnika za prekrške pa je potrebno imeti v obtoku okoli 800 zadev. KAZNOVALNA POLITIKA V letu 1984 je občinski sodnik za prekrške izrekel 5334 pravnim in fizičnim osebam denarno kazen, 13 fizičnim osebam zaporno ka- zen, 239 ukorov in opominov, 192 vzgojnih ukrepov in 693 varstvenih ukrepov. Denarna kazen od 500 do 1000 din je bila izrečena v 3132 primerih, od 1000 do 5000 din pa v 1863 primerih. Zaporna kazen je bila izrečena v glavnem zaradi prekrškov: klatenje, beračenje, pretepi in predrzno obnašanje. Varstveni ukrepi se nanašajo na prepoved vožnje motornih vozil zaradi prekrškov s tega področja. V nekaj primerih je bil izrečen var- stveni ukrep odvzema predmetov, to so radijske postaje, orožje in strelivo, v enem primeru pa je bil izrečen ukrep odvzema premoženj- ske koristi. USTAVITEV POSTOPKA O PREKRŠKU Občinski sodnik za prekrške je v letu 1984 postopek o prekršku ustavil v 246 primerih. Razlogi so bili: pomanjkanje dokazov 68, dejanje ni prekršek 58, zastaranje 50, smrt obdolženca 9, obdolženec je že bil kaznovan za prekršek 8, druge okoliščine 5 in le en primer neprištevnost. Do zastaranj je priSlo v glavnem zaradi objektivnih okoliščin in je kar za 24 zadev manjše kot v letu 1983. Tudi v bodoče si bodo priza- devali, da ne bo prišlo po krivdi sodnika pri nobeni zadevi do zastaranja. Ob koncu poročila ugotavljajo, da ostaja precej denarnih kazni, stroškov postopka in poprečnine neizterjano. Zato ponovno predla- gajo, da se okrepi uprava za družbene prihodke, da bodo lahko sprotno izterjevali, saj je le tako dosežen namen kaznovanja. Nekaterih denarnih kazni, določe- nih z zakonom, pa tudi ni moč spremeniti v zaporno kazen. FF Zglavniki v avtomobile, da ali ne? Ni dolgo od tega, ko smo se veliko pogovarjali in pisali o var- nostnih pasovih v avtomobilih, če so za določeno vrsto oziroma znamko in leto izdelave obvezni ali ne. Kljub temu se z njimi v večini že pripenjamo v naših jeklenih ko- njičkih. Po določbah pravibiika o dimenzijah, skupnih masah in osni obremenitvi vozil ter o osnovnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema na vozilih v cestnem prometu, je v 65. členu zapisano, da morajo imeti vgraje- ne varnostne pasove vsi avtomobi- li, ki so bili vključeni v promet po 1. aprilu 1971. Hkrati pomeni, da morajo lastniki avtomobilov kupiti varnostne pasove, seveda če jih nimajo vgrajenih, in se z njimi pri- penjati. Sedaj pa o zglavnikih, ki bi jih naj začeli uporabljati 1. maja le- tos. Naj citiram 64. člen prej omenjenega pravilnika, ki pravi: ,,Zglavniki v osebnih avtomobilih morajo biti vgrajeni in izvedeni za vse sedeže, ki imajo vgrajene var- nostne pasove. Določba tega pravilnika oziroma odstavka se bo uporabljala za vozila, ki bodo izdelana in vključena v promet po 1. maju 1985." Predpis je torej jasen, a spet nedorečen. Kaj pa varnostni pasovi in zglavniki na zadnjih sedežih? Torej veljajo zglavniki samo za osebna vozila, izdelana oziroma dana v promet po 1. maju t. 1. V vseh drugih avtomobilih vgradnja zglavnikov ni obvezna, je pa seve- da priporočljiva, če želimo, da bo uporaba varnostnega pasu dosegla namen. Veliko ljudi se sprašuje ali bodo morali imeti v svojem avtomobilu zglavnike ali ne. Kljub temu pisa- nju pa ne bomo vedeli kako in kaj, dokler zvezni sekretar za promet in zveze Mustafa Pljakič ne bo rekel zadnje besede in podpisal morebit- ne nove spremembe pravilnika kot pri uporabi varnostnih pasov, ko je v pravilniku iz letnice 1977 nastala letnica 1971. Torej, zglavniki sedaj še niso obvezni za vozila izdelana oziroma dana v promet pred 1. majem 1985. Vendar pa so pri poročljivi in je prav, da jih kupite, vgradite in ne čakate na končni predpis. ZB USTVARJALNOST UČENCEV 21. marca so mladi SSC organizirali okroglo mizo na temo ,,Teze za 5. delovno srečanje učencev srednjih šol SR Slovenije". V gradivu je poudarjeno, da je cilj srednjega usmerjenega izobraževanja oblikovati svobodne, odgovorne, ustvarjalne in vsestranske osebnosti, kar pa se ne more uresničiti, če je učenec le pasiven objekt svojega izobraževanja, ne pa resničen subjekt vzgojnoizobraževalnega procesa in njegov soust- varjalec. Tako so se delegati oddelčnih skupnosti, šolske svetovalne službe, ravnateljica DO, mentorji OO ZSMS in učitelji dotaknili učenčeve ust- varjalnosti na več področjih. Ugotovili so, da ustvarjalnost pri pouku, kjer naj bi učenec razvijal svoje sposobnosti in jih večal, zavirajo prenatrpani učni programi, zaradi katerih zmanjkuje časa za razvijanje učenčeve ustvarjalnosti, finančna sredstva, ki omejujejo število poskusov, učni pripomočki, ki niso v celoti izkoriščeni in veliko število učencev v oddelčni skupnosti, zaradi česar se ustvarjalnost ne more razvijati kot bi želeli. Vprašanje je tudi, ali je učenec pri pouku ustvarjalen le zaradi ocene. Ali bi se ustvarjalnost povečala, če ne bi bila povezana z oceno, če bi lahko učenci izrazili svoje mnenje skozi pogovor, referate . . . Odgovori na vsa ta vprašanja so pritrdilni, ugotovili pa so tudi, da je učenčeva ustvarjalnost v veliki meri odvisna od odnosa med učencem in učiteljem in pa tudi od učenčeve zainteresiranosti, da bi pridobil znanje za kasnejše življenje, ne le za oceno. Ustvarjalnost pri ocenjevanju je predvsem odvisna od učitelja oziroma od odnosov, ki vladajo med učenci in učitelji. V veliki meri učenci ob- jektivno ocenjujejo znanje svojih sošolcev in učiteljev mnenje tudi upoštevajo, dogaja pa se, da razred poda višjo oceno, da ne bi bila očena nižja kot so si zamislili. "ri tem so se dotaknili tudi razrednikove vloge, ki bi po mnenju učencev moral posvetiti več časa le-tem, jim pomagal reševati probleme, svetovati. Na šoli obstaja mnogo interesnih dejavnosti, vendar jih le malo aktivno deluje, predvsem zaradi nezainteresiranosti učencev. So pa tudi drugi vzroki: oddaljenost od šole, premajhna finančna sredstva, težave z mentorji zunaj šole. Učenci so predlagali, da bi interesne dejavnosti premaknili v sredo šolskega urnika, vendar pa je vprašanje, koliko učencev bi se tudi takrat vključilo v delo interesnih dejavnosti, koliko pa bi jih menilo, da je to prosta ura. O ustvarjalnosti pri načrtovanju učnih programov so učenci dejali, da sami najbolje občutijo prenatrpanost učnih programov, ponavljanje istih snovi pri različnih ali celo istih predmetih iz leta v leto. Tako ostane le malo časa za pogovor, poskuse, vaje. Učitelji, ki so sodelovali na okrogli mizi, so podali več primerov, kako so poskušali spremeniti učne programe, vendar je ostalo le pri poskusih. Velik problem je tudi preveliko število predmetov, zaradi katerih je v učnem programu manj ur za strokovne predmete. Tako ostaja odprto vprašanje, kaj storiti, da se bodo učni programi spremenili, da bodo popolnejši, bolj življenjski. Ob vseh teh problemih se učenci upravičeno sprašujejo, ali je usmerjeno izobraževanje res boljše od prejšnjega. Prav gotovo je veUk korak naprej, saj so bili prejšnji programi zastareli in preozki, vendar pa se zaradi pomanjkljivosti pri načrtovanju učnih programov pojavljajo številne težave, katerih posledice najbolj občutijo učenci. In kako pojmujejo ustvarjalnost? Le kot ustvarjanje nekaj novega, izvirnega, če gledaš stvari s svojimi očmi. Nedvomno ustvarjalnost ni prilagajanje svojega mišljenja nekomu drugemu. Simona Meglič Pomen česna v prehrani Velika zdravilnost česna sloni na treh organskih snoveh, to so žveplo vsebujoče eterično olje ali alilpropildisulfid, nadalje organsko vezana jodova spojina in organska kremenčeva kislina. Te tri snovi v prevelikih količinah dražijo sluznico in kožo. V manjših kohčinah povečujejo prekrvavljenost sluznice, in spodbujajo prebavne organe, kar zdravi zaprtje, driske, pospešile delovanje jeter in žolča. Česen tudi preprečuje gnilobne procese v črevesju, zdravi bolezni dihal, zlasti je učinkovit pri zdravljenju tuberkuloze. Ker česen ugodno deluje tako na črevesje, srce in pljuča, ga smatrajo za najstarejšo zdravilno rastlino. V česnu je tudi precej fosforja 134 mg na 100 g, 38 mg je kalcija, 33 mg vitamina C, 0,04 mg vitamina Bi in 82 ter 0,6 mg niacina. Najpogosteje uporabljamo česnovo tinkturo, ki jo pripravimo iz 1/4 kg olupljenega česna namočenega za 14 dni v 1 liter žganja. Stek- lenico zamašimo z voskom, jo postavimo na toplo in večkrat dnevno pretresemo. Precejena tinktura je uporabna eno leto. Za preprečevanje bolezni vzamemo vsak dan 10 do 15 kapljic te tinkture, pri omedlevici s to tinkturo natremo čelo, pri močnih krčih pa pijemo tinkturo in z njo masiramo trebuh. Tudi na trdovratne rane dajemo v vato namočeno tir.kturo. Cesnova tinktura zdravi tudi nečisto mozoljasto kožo po obrazu, nespečnost, gliste, boleče pike žuželk, kožno jetiko in čire. Ker pa ima česen izredno močan duh, kije nekaterim neprijeten, lahko v česnovo tinkturo damo 10 % cveta poprove mete ali pa validol to je mentolov ester baldrijanove kishne, tako popolnoma izgine duh po česnu. Poleg tinkture pa lahko uporabljamo strt česen pomešan z medom za zdravljenje prehlada, hripavosti, bronhitisa, kašlja, krvnih potpludb — za kar pripravimo obkladek. Za zdravljenje kamnov in bolečin v mehurju zme.šanio tri strte stroke česna s toplim vinom in vse popijemo. Pri zdravljenju glist pa česnov sok pomešamo z mlekom. dr. Mihaela Cerne. dipl. ing. agr. Kmetijski inštitut Slovenije 6 - IZ NAŠIH KRA/EV Pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Slovenska Bistri- ca načrtujejo, da bodo v letošnjem letu predali namenu 71 novih družbenih stanovanj. Največ jih bodo zgradili v občinskem sredi- šču, kjer bodo v kratkem predali namenu 47 stanovanj v bloku E-1 in E-2. V Poljčanah bodo do- končali izgradnjo 24-stanovanjske- ga bloka. 11. april 1985- TEDNIK Dober den, vsoki den! Zdaj pa drgoč veselo na delo. Prejšji tjeden smo si jajca (seveda kurečja) poforbali, žegen pojeli no vino spili, zdaj bomo tehko drgoč en caj z boj močnimi plučami dihali. Moja Mica je prepričana bila, da bode pri meni fsaj ,prejiji tjedeni vstajenje mesa doživela, pa se to neje zgodilo, no je še zdaj fejst razočorana. Jaz ji pač nikak nemren dopovedati, da je gnešji den tisto navodno pa tudi žegnano meso tak drogo, pa najsibode moško ali pa svinjsko, da ji ga jaz s svojo kmečko penzijo več nemren nuditi. Gdo moja hčerJula s svojin Hanson z Dojčlanda domu na obisk pride, te un nemre prehvoliti: »Joautfoter Lojz, kokšno gute švejneraj flajš, und še boj guten vino trinken . ..« Pri nas je njemu pač vse seher guten, saj živi kak klobosa v tunki: švabsko marko menja po devet štorih jurjof, nama z mojo Mico pa vsokokrot gdo gre fort enih por pusekof podari. Saj nič ne rečen, z Julo nama včosik tudi kokšna pametna darila prinese ta no do vek za grunt pločata. Zdaj sta mi obečala, da mi bota novo kosilnico kupila, saj je moja že čisto razklompotana. Seveda pa hočem meti isto firmo BČS (butln čupaj seno), kak je to ta, ki jo vsoki tjeden vidite na sliki. Gnes nesen preveč v formi za pisanje, saj me skrbi kokšno bode jutri vremen. Z Mico sma si oroča naprosila, da bode nama za krompir njivo narobe obrna, pa tudi nekaj arov cukrne rune boma vsejala. Njive pač morejo biti obdelane. Mene najbolj srce boli gdo vidin neobdelano njivo no lan plevel ge bi lehko pšenica ali pa kaj drugega raslo. Če bi pri nas vjo zemljo pametno obdelali, nam ne bi trebalo hrane uvožati, še izvožali bi jo lehko. Pa naj bo zadosti za gnes, nekaj od toga je res, drugo pa sen zmisla si jaz, da bi živleje boj zgledalo na špas. Te pa srečno, pište mi kaj, naprej ali pa nazaj. Vaš Lujzek Pred praznikom KS Ivanjkovci v Zmazkovi viničariji v Veličanah so 13. aprila 1944 številni okupatorjevi- vojaki in policisti obkolili 4 partizane, ki so jim nudrfi ogorčen odpor, vendar v spopadu so vsi štirje padli. Njihova imena so vklesana na kamnito ploščo na hiši. Prav ob tej plošči pa bo soboto. 13. aprila ob 14. uri spominska svečanost s kulturnim programom, ki ga pripravljajo učenci osnovne šole in članu osnovne organizacije ZSMS Ivanjkovci. Ta dan je tudi praznik krajevne skupnosti, .ki ga bodo letos proslavili nekoliko skromneje, ker je kulturna dvorana v popravilu, pa tudi nobene nove pridobitve v krajevni skupnosti v tem času ne bodo mogli pred- staviti. Sedaj skrbno načrtujejo srednjeročni program razvoja KS. Njegova uresničitev bo od vseh krajanov zahtevala tudi velik delež lastne udeležbe. V počastitev krajevnega praznika pa bo v soboto ob 15. uri v Ivanjkovcih še gasilska vaja, tekmovanje v malem nogometu in več drugih športnih tekmovanj v okviru krajevne skupnosti. FF Veselo v domu upokojencev v ptujskem domu upokojencev je bilo pretekli petek popoldne veselo plešoče. Starostnike, ki v tem domu preživljajo jesen življenja, so raz- vedrili s plesi, petjem in vriski plesalci foklorne skupine DPD Svoboda Ptuj in pionirji folklorne skupine Rožmarin haloških dolin iz Dolene. To je bila tradicionalna spomladanska prireditev za starejše v tem domu, podobno prireditev pa bodo pripravili tudi v domu v Muretincih. 2e sedaj pa mislijo tudi na tradicionalni jesenski piknik. §e prej bo ponovno veselo v Ptuju, ko bodo predvidoma v začetku avgusta odprli prizidek k domu upokojencev in s tem zvečali zmogljivosti tega zavoda. JOS Folklorni pk-suki DPI) Svoh(Hla Ptuj uspešno nuslopajo že deseto lel«> (Kolo: JOS) KULTURNE IN DRUGE PRIREDITVE v spomin na tragičen dogodek, ko so nemški okupatorji, 11. aprila 1942 v Mariboru med številnimi talci ustrelili tudi 14 tal- cev, ki so bili doma z območja se- danje KS Središče, letos že enaintridesetič proslavljajo svoj krajevni praznik. S prireditvami so začeli že v soboto, 6. aprila, ko so ob 20. uri v Obrežu člani tamkajšnjega kulturnega društva predstavili Partljičevo delo Moj ata socialisti- čni kulak. V nedeljo je bilo v Sre- dišču še občinsko strelsko tekmo- vanje v organizaciji ZRVS za pokal krajevne skupnosti. Sinoči, 10. aprila je bil v domu TVD Par- tizan v Središču slavnostni zbor, po zboru pa pred domom ob 21. uri partizanski tabor. Osrednje slovesnosti v počasti- tev krajevnega praznika pa bodo danes, ko bo ob 9,30 spominska slovesnost pri spomeniku padlim v Središču, ob 10.30 bo slavnostna seja v kinodvorani, ob 13. uri pa sprejem za vse nad 70 let stare kra- jane. Popoldne bodo proslavili še dva delovna uspeha. Tako bodo ob pol dveh svečano odprli obnovljeno in asfaltirano cesto v Salovcih, ob 15. uri pa bo pred pošto v Središču slovesnost ob zaključku del na telefonskem omrežju na območju kraicvnc skupnosti Središče ob Dravi. Pri izvajanju vseh del so veliko prispevali krajani bodisi iz krajevnega samoprispevka ali s posamičnimi pogodbami. Slove- snosti bodo nadaljevali ob 16. uri, ko bodo proslavili 40-letnico Rdečega križa Slovenije in 30- letnico krvodajalstva v Središču. V prostorih osnovne šole Sredi- šče bo danes ves dan odprta tudi razstava ,,40 let razvoja krajevne skupnosti v socialistični Jugoslavi- ji". FF Med mladimi v Gabrnilcu Ko smo jih obiskali v njihovi sobici v tamkajšnjem domu gasilcev, Je bilo še precej hladno, čeprav je „gašperček" kar sijal od vročine. In presenečeni smo bili nad odzivom mladih, saj jih je bilo kar sedem in vsi so bili voljni povedati kako živijo in delajo, kakšne težave imajo in podobno. Pa sva s predsednikom mladine Ivanom Novakom najprej razčistila njihovo organizacijsko povezavo: ,,Mladi v Gabrniku imajo svoj aktiv, ki spada v osnovno or- ganizacijo ZSMS v Juršincih. Čeprav nas je samo 25 lahko rečem, da se precej trudimo na vseh področjih in upam, da so krajani z našim delom zadovoljni. Sicer pa smo z matično osnovno organizacijo v Juršincih tudi tesno povezani saj smo le kilometer in pol narazen. Kot vidite smo tukaj v domu ga- silcev, kar sploh ni čudno, saj smo skoraj vsi mladinci tudi člani domačega gasilskega društva. No, nekaj nas je tudi v prosvetnem društvu, večina fantov pa seveda v športnem društvu, kjer je čez zimo bila najaktivnejša smučarska sek- cija. Sicer smo mladinci čez zimo pomagali starejšim občanom pri raznih opravilih na domu, sekali smo jim drva, prinašali premog in podobno. V sodelovanju s krajev- nim odborom pripravljamo tudi razne proslave in prireditve, ki so v glavnem v našem gasilskem domu." Le kdo bi si mislil, da ima tako majhen aktiv tudi svojo komisijo za informiranje, ki ne drži križem rok. Predsednica te komisije Jožica Čuš je o svojem delu povedala: ,,Glede na to, da so hiše raztresene po hribih, torej da smo daleč drug od drugega, lahko rečem da poteka proces informira- nja v redu. Mladi radi hodijo na sestanke in prenašajo novice do svojih vrstnikov. Po navadi in- formiramo naše člane tudi z letaki, oziroma z vabili, ki jih vročamo osebno. Za večje sestanke ob- veščamo s plakati, ki jih pritrdimo na najbolj vidna in običajna me- sta. Lani smo izdali tudi svoje gla- silo in, če bo denar, ga bomo tudi letos. Sicer pa tudi dopisujemo ra- di v vaš Tednik." Mladi v Gabrniku nimajo svoje mladinske delovne brigade, ker jih je zanjo skorajda premalo, so pa kljub temu precej aktivni tudi v raznih fizičnih delovnih akcijah. O tem je Branko Osterc povedal: ,,Naša vsakoletna dolžnost je, da očistimo spominski park v Mostju, letos bomo uredili tudi okolico ga- silskega doma, lani smo imeli več akcij čiščenja okolja in tudi sedaj spomladi jih bomo pravgotovo iz- vedli. In kot je povedal že pred- sednik, pozimi smo ob večerih hodili cepat drva starejšim vašča- nom in jim včasih tudi zakurili. Seveda se po delu radi spomnimo tudi na zabavo. Največkrat se zberemo v naši sobi in zaplešemo ob popularni glasbi. Skoraj bi pozabil, pomagali smo tudi pri prireditvah ob krajevnem praz- niku, letošnje poletje pa se nameravamo vključiti tudi v delo brigadirjev zMdA Slovenske gorice 85." Tudi na kulturnem področju so precej delavni. Tako zatrjuje Emanuela Mohorič in nadaljuje: ,,"Pri organizaciji vsake proslave na vasi smo mladinci obvezno udeleženi. Pri tem sodelujemo tudi z osnovno šolo Juršinci, kjer ima- mo na voljo predvsem razno gradivo za recitale in kulturne pro- grame, občasno pa z nami na- stopajo tudi pionirji in mladinci. Tako smo uspešno pripravili pro- slave ob dnevu republike, pa za staro leto, za osmi marec in seveda tudi ob krajevnem prazniku. Se nekaj, letos nameravamo obuditi delo dramske skupine, ki je včasih zelo uspešno nastopala tudi v okoliških krajih. Pripravili bomo novo igro v domačem narečju, da bo za naše ljudi lažje sprejemlji- va." Za konec našega obiska pa je o delu športne sekcije mladih pove- dal predsednik sekcije Ivan Herga tole: ,,Čez zimo smo imeli v glavnem le možnost za igranje namiznega tenisa, pa tudi drugače v Gabrniku nimamo nogometnega igrišča, zato hodimo igrat v Juršince, kjer pote- kajo tudi turnirji v naši organiza- ciji. Pozimi smo znani tudi po tradicionalnih smučarskih tekmah in skokih na bližnjem hribu. Letos nam je vreme malo ponagajalo, čeprav je bilo snega dovolj, se je nenadoma otoplilo in komaj smo tekme izvedli. Sedaj ko se je začela nogometna sezona, bo naša ekipa nadaljevala s tekmovanjem v slo- venjegoriški ligi." Janko Horvat je sicer naš dopis- nik, kljub temu pa se ni mogel zadržati, da ne bi pred slovesom povedal kako se pripravljajo na košarkarski maraton: ,,Za pr- vomajske praznike pripravljamo košarkaški maraton in kar naorei moram povedati, da bomo startali na svetovni rekord. Točen datum bomo še sporočili prek sredstev javnega obveščanja, lahko pa po- vem, da bomo dali vse od sebe in da bomo poskušali igrati nepreki- njeno 78 ur, to pomeni štiri dni in štiri noči pa še nekaj. Prepričani smo, da bo našim 30 igralcem z bodrenjem pomagalo tudi precej domačinov in ostalih obiskovalcev. Poskrbeli bomo tudi za ustrezno komisijo, da bo maraton lahko ustrezno verificiran." M. Ozmec Mladi iz Gabrnika, kot so nas pričakali, od leve: Marta Čuš, Ivan Novak, ■ložica Čuš, Janko Horvat, Ivan Herga, Emanuela Mohorič in Branko Osterc Da so mladi Gabrčani aktivni tudi na športnem področju, priča njihova vitrina, polna pokalov in priznani LETOS BODO ZGRADILI 71 DRUŽBENIH STANOVANJ Hkrati bodo letos pričeli z izgradnjo 72 novih družbenih stanovanj. 38 stanovanj bodo pri- čeli graditi že to pomlad v bloku C v Slovenski Bistrici, v Poljčanah pa poslovno stanovanjski objekt, v katerem bo ob trgovskem lokalu še 14 družbenih stanovanj. V kraju Makole bodo letos zgradili štiri stanovanja za upokojence, dve stanovanji pa bodo zgradili tudi v kraju Šmartno na Pohorju. Samoupravna stanovanjska skupnost občine bo za uresničitev teh ciljev v letu 1985 imela na vo- ljo 295.200.000 dinarjev. Od tega je 114.000.000 dinarjev iz soli- darnosti, skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja je zago- tovila 18.000.000 dinarjev, kredit ZSSS znaša 5.200.000 dinarjev, največ pa bo sredstev soinvestitor- jev, med njimi so predvsem delov- ne organizacije bistriške občine s 158,000.000 dinarji. Skupno z aktivnostmi za izgrad- njo družbenih stanovanj bodo pri nosilcu tega razvoja občine, pri Samoupravno stanovanjski skupnosti, posvetili veliko pozor- nost tudi gospodarjenju z obstoje- čimi stanovanji in prizadevanjem za doseganje 65-odstotne pro- gramirane stanarine, ki bi znašala tako 2,58 odstotka revalorizirane vrednosti stanovanj. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Največ družbenih stanovanj je bilo v zadnjih letih zgrajenih v Zgornji Bistrici, to je v novem delu občinskega središča Slovenska Bistrica f EDNIK -11april1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Ošlovnikov slikarski svet Zadnje dni marca je zaključil ak- y4rclist Julij OSlovnik enomesečno razstavljanje del, ki ga je imel naj- prej tri tedne v ptujskem hotelu poetovii, za tem pa Se zadnji teden v sejni dvorani poslovne stavbe perutnina, kjer je zaposlen. Na ta način si je (^edalo njegovih tride- set razstavljenih del veliko Število hotdskih gostov, v Perutnini pa Številni sodelavci. Odslej bodo sli- na razpolago obiskovalcem (^lovnikove galerije na Poljski ce- sti onstran Drave, ki sicer vedno nudi na ogled del razstavljalčevega opusa. Ošlovnikovi slikarski začetki se vežejo za portret, kajti šele pozne- je je podkril pokrajino, ki mu je ponujala nove ustvarjalne možno- sti in ga popeljala v odkrivanje številnih skrivnosti, ki jih vsebuje narava. Zato od takrat, kar pome- ni že skoraj dve desetletji, išče nje- no leijoto, upodablja njene zna- čilnosti in izvablja iz motivov pe- stro barvitost. Od takrat se posve- ča tudi v glavnem iskanju posebnih krajinskih efektov, ki jih podaja impulsivno, z zvočnimi in skladni- mi toni pa poudarja svežino motivnih virov. Svobodno jih koncipira, plemeniti in oblikuje s pomočjo lastnih idej, saj poudarja značilnosti posameznih motivov na originalen in prepričljiv način. Nanašajo se na etnografske posebnosti tipičnih naselij in na totale vaških ter mestnih vedut, v glavnem iz Haloz, Slovenskih goric. Dravskega polja, včasih še od drugod, kar se povezuje tudi z motivi z obale ob Jadranu, ki jih zasledimo prav tako med njegovi- mi deli. Občutek za barvitost je glavna odlik^ OSlovnikovega akvarelnega uveljavljanja. Čeprav slika pred- vsem ljubiteljsko, so grajena njegova dela na sigurnem občutku za spoštovanje likovnih principov, kar pomeni tudi, da so dobro komponirana in imajo svež ter karakterističen slikarski izraz. Nje- govi motivi so doživeti neposredno in vzeti iz izbranega okolja, v trenutku pa ko so odkriti, posta- nejo umetnikov poseben svet, ki ni slučajen, ampak intuitivno izluščen iz svojega jedra ter obravnavan z ustvarjalno gibkostjo in izrednim slikarskih občutkom. To je tudi povod za ustvarjanje subtilnih kompozicij, ki jih poskuša vnesti avtor z enostavnim in živahnim koloritom čimveč poezije. Obenem pa neguje občutek za resničnost dogodka, ki je oblikovno impre- sivna, saj so poudarjena predvsem tudi sredstva s katerimi je izraže- na. V Ošlovnikovem opusu prevla- dujejo krajine, ki so pojasnjene s karakteristikami področja, kompozicijsko natančnostjo in barvno neposrednostjo. Do izraza prihajajo zlasti tipične hiše s slamnato streho, ki se še redko najdejo na terenu ptujskega ob- močja. Motivno so privlačne, idilične in prežete z vznemirljivo dramatiko. Na ta način jih slikar registrira, poudarja njihovo funk- cijo in ohranja njihove oblike, ki jih je iztrgal pozabi. Njegovo motivno zanimanje je posvečeno tudi vedutam. Po navadi se z občutkom za plastičnost loteva strnjenega naselja, na katerem vedno poudari tudi specifično to- čko, odvisno pač od motiva, največkrat osredotočeno na konico zvonika in značilne mehke barv- ne prehode med posameznimi oDTIkovnimi strukturami. Značilni so tudi spontani, sveži rumeni in zeleni toni z vmesnimi toplimi poudarki ter vijoličastimi odtenki, ki so po navadi karakteristični za nebo ali vibrirajo v vodi. Pomembno področje za slikanje so v Ošlovnikovem opusu tudi cvetna tihožitja, ki prihajajo v umetniškem ustvarjanju Se vedno do izraza, čeprav imajo svoje korenine v daljni preteklosti. Bo- gata po vsebini, zahtevajo močno avtorjevo koncentracijo, saj ima v tovrstnih predstavah vsak tonski poudarek odločilno vlogo. Tudi v okviru teh motivov je razvil slikar občutek za odnose svetlotemnih površin, ki so diskretnejSi kot si- cer. Na ta način vnaša v svoje kompozicije, ki se nanašajo v glavnem na cvetje v vazi, svobodo In mehkobo komponiranja. Vzporedno umirja z rahlimi konturami raznobarvno cvetje, obenem pa poudarja z zanimivo tehniko slikanja vrednost posa- meznih tonov. Tako zaživi kompozicija spontano v sugerira- nem prostoru, zahvaljujoč pred- vsem bogatim avtorjevim izkušnjam, kar se odraža tudi v povezani barvitosti in harmoniji nežne svetlobe, ki so pomembni elementi v Ošlovnikovem slikar- skem uveljavljanju. Julij Ošlovnik se aktivno uveljavlja tudi pri DPD Svoboda na Ptuju, kjer je bil do nedavnega predsednik likovne sekcije, katere član je tudi sam. Sekcija je organizirala v njegovem mandatu dve slikarski koloniji in priredila uspešno razstavljanje del njenih udeležencev. Tudi sicer so se uveljavljali člani sekcije razstavno v skupinah in posamično. Vse to popularizira njihovo upornost in aktivnost ter doprinaša k popol- nejši ustvarjalni dinamiki, ki je dosti pridobila na ptujskem ob- močju prav z delovanjem številnih in prizadevnih likovnih amaterjev, med katere šteje tudi Ošlovnik. Dr. Štefka Cobelj Julii Ošlovnik IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Pred ustanovitvijo Muzejskega društva v Ptuju leta 1893 so mnogi antični spomeniki s ptuj- skega področja odhajali v graški deželni muzej Joanneum. Danes je kamnito gradivo razstavheno v lapidarnu v parku gradu Eggen- berg. Med njimi je eden najstarej- ših nagrobnik (1,12 x 0,76 x 0,09 m) iz pohorskega marmorja s profihranim okvirom okrog napisnega polja, ki je 2 cm globlje. Nagrobnik je pridobil graški muzej z izkopavanji leta 1891 na Spodnji Hajdini. Napis se glasi: DEVSO AGISI F(illius) V(ivus) F(ecit) SIBI ET ABDVGIOVNAE ATNAMATI F(iliae) CONIVGl SUAE 5 PRIMIO FILIUS EORUM ANN(orum) XXXIII H(ic) S(itus) E(st) Fekst nam pove, da je dal kamen še za življenja postaviti Deuso, sin Agisa, sebi in svoji ženi Abdugiouni, hčeri Atnamata. Tu počiva še njun sin Primio, ki je umrl v triintridesetem letu starosti. Po načinu navajanja imen vemo, da omenjene osebe niso bile pobiopravni rimski državljani, sama imena pa so razen zadnjega staroselska, najverjetneje keltska. Tekst: Brane Lamut OB mETNICI OSVOBODITVE PRIČEVANJE IN OSEBNOSTI 1. nadaljevanje SVEŽENJ SIMONOVIH DO- KUMENTOV Franc Belšak Simon sije nekaj dokumentov iz osvobodilnega boja shranil za spomin. Ko pa ga je resneje zaskrbelo, kaj bo pri- nesla njegova bolezen, mi je sveženj izročil z željo, da ga pre- gledam, da dokumente vsebinsko objavim v povzetku, ali kakor pač mislim, da bi bilo najbolje, nato pa oddam v shrambo muzeju. Med dokumenti je bilo tudi zadnje sinovo pismo pred njegovo smrtjo. Ker sem že pred leti to pismo prepisala, je bil zelo zado- voljen, da sem mu ga vrnila, k^ti ločitev od njeja bi bila prehuda. Da bo izpolnjena Simonova želja, navajam kratko vsebino zgodovinskega gradiva, ki mi gaje izročil: OPIS OKROŽNEGA ODBORA OF PTUJ z dne 21. avgusta 1944 okraj- nemu odboru OF. (Kraj ni nave- den, gre pa za okrajni odbor OF Ptujsko polje, op. V. R.) Doku- ment je pisan s črnilom na dveh straneh osminke pole karirastega papirja, manjka mu naslednja stran. Pisan je s črnilom, ki je že obledelo, zato je slabo čitljiv m na več mestih raztrgan. V njem be- remo, da je odšla v ilegalo Šegu- lova iz Moškanjc s tremi hčerka- mi. Za mater in najmlajšo hčerko Zoro, naj okrajni odbor uredi redno podporo, ki naj jo odnaša tov. Janko Šegulovi prijateljici v Žamence. Potrebno je odpeljati dve svinji, ki sta ostali v hlevu pri Šegulovi hiši. Kurir Dnjeper in njegovi tovariši naj svinji zako- Ijejo, Šegulovi pa je potrebno iz- ročiti odškodnino po ceniku OF z dne 1. aprila 1944. POROČILO PREKO »SVOBO- DE« 4.12.1944 je tipkano na osminki pole pisar- niškega papirja in je dobro ohranjeno. Kot poročevalec je naveden Krajevni odbor OF (brez imena kraja, gre pa za območje Zavrča, op. V. R.) Povzetek vsebine: V kraju so nabrali oziro.ma rezervirali okrog 300 kg žita, nekaj fižola ter 650 RM prostovoljnih prispevkov. Posojila zaenkrat še ni. V kraju je 15 do 20 zanesljivih moških z družinami. V kraju pa so tudi taki, ki bi nas ob vsaki priliki izdali. Med temi je največ priseljencev v času Jugoslavije. Navedena so štiri imena. Dalje navaja poročilo, da je bila aretirana družina Trunk, a starejši Trunk je ostal doma. Podpisan je na dokumentu Metod. DOPIS KOMANDIRJU ČETE je brez datuma, po vsebini da- tira v času po februarju 1945. Napisan je s črnilom in je dobro ohranjen. Po pisavi sodeč, ga je napisal Franc Belšak Simon, a ni podpisan. Povzetek vsebine: Pošiljamo Vam propustnice, za katere je prosil tov. Srečko (Srečko Kimo- vec, aktivist OF v Ptuju in Slo- venskih goricah , op. V. R.), ki je navedel tudi potrebe po hrani. Moko lahko dobite v mlinu, zd- roba pa sedaj ni. Tam dobite tudi fižol m krompir ter mast. N ajbolje je, da pošljete tja voznika. ' Pošiljam vam tudi 1000 RM. Pošljite potrdilo o prejemu de- narja. (Na drugi strani lista je koncept besedila za sestanek z nagovorom (Tovariši, ter naved- bo ustanovitve OF 27. aprila 1941 m AVNOJA jeseni 1982. ZAPISNIK SESTANKA KO OF DOBRINA z dne 7. maja 1944. Pisan je na manjšem lističku (20 x 17 cm) s črnilom. Pisava je neznana in dokument ni podpisan. Povzetek: Bil je skupen sesta- nek KO Dobrine in KO Strajne. Na sestanku so prebrali okrožnico z nalogami K P. Na drugi strani je napisano, da je sekretar KOOF Dobrina Vinc Dajnko, člani pa: za prosveto Matija Kolar, za gospo- darstvo Vera, za finance Zora Krušičeva, za socialno skrbstvo Katja in Kamenšek, vojaški refe- rent je Janez Pongračič, obvešče- valec je Tine, kije tudi za Narodno zaščito, za propagando je Dušica (in za SPZZ), za ZMS je Milena Kolar. Pri navedbi krajevnega odbora OF Dobrina sta v oklepaju številki 70-200. LEGITIMACIJA ki jo je izdal Okrajni odbor OF Ptuj 12. maja 1945 tov. Francu Belšaku Simonu, r. 4. oktobra 1899, članu in sekretarju OOOF. Legitimacija je opremljena s pe- čatom. Na njem je besedilo: Okrajni odbor OF Ptuj. V polju je zvezda, pod njo pa znamenje Triglava. Dokument je podpisal sam sekretar Simon. DOPIS FINANČNEGA ODSEKA PTUJ je brez datuma, po vsebini pa iz dni po osvoboditvi. Pisan je s črnilom v lepi pisavi in brez pra- vopisnih napak na dveh straneh osminke pole papirja. Povzetek: V okraju je 20 de- narnih zavodov, od teh so trije v mestu. V glavnem so to Raifeisen posojilnice. Prejšnje posojilnice in kmečke hranilnice so Nemci uki- nili. Blagajniško stanje vseh za- vodov je okoli 800.000 RM. S poslovanjem sta začeli davčna in katastrska uprava. Pri teh je ohranjen skoro ves arhiv in ka- tastrski fond, ki gaje očuval pred uničenjem inšpektor katastrske uprave. Težave so s prostori. Prostor bivše davčne uprave je zasedla Komanda mesta, stavba katastr- ske uprave pa je popolnoma po- rušil zračni bombni napad. Osebja je dovolj na razpolago. Od fm^čne kontrole bi lahko dobili deset uslužbencev. Seznam teh smo poslali okrožnemu odboru OF Maribor. V naši blagajni je 60.(XX) RM. Imamo zelo revne predele v Halozah, skoro brez denarnih sredstev. Ljudje priha- jajo od tam, da bi dobili kakšen predujem za gradnjo gospodar- skih poslopij in stanovanj, kar je uničil okupator. Mira Beranič POROČILO O DELU NA TE- RENU je brez datuma. Po vsebini je iz aprila 1945. Napisal ga je Franc Belšak Simon s črnilom na dveh straneh pisarniškega papirja. Povzetek: Zaradi močnih švabskih vojaških premikov ni- sem mogel čez Dravo. Preko le- galca Stjana sem 3. aprila organiziral prehod 42 vermanov na našo stran z vso vojaško opremo vred (38 mauzeric, 6 pancer faustov, 107 bomb, 70 ročnih bomb, 3905 komadov mauzer municije, 1 češko zbro- jevko, 2 švabsica mitraljeza, 34 seržeijev za mitraljeze, I lahki metalec z devetimi minami, 1 rezervna cev za mitraljez, 3 tromblomi, 27 pancer bomb, 18 nabojev za pancer fauste, 5 zavo- jev čistilnega pribora). Vermane z orožjem sem izročil obveščeval- nemu oficirju tov. Bratecu iz Kozjanskega odreda. Četa je krenila v odred. Imel sem tudi sestanek z dvema sekretarjema odbora OF v Sko- rišnjaku in Leskovcu. Pokazala sta precejšnjo aktivnost. Obiskal sem dva člana KO Lubstava. Iz- ročila sta mi 2 kg mesa, 2 kg masti in 60 R M prostovoljnih prispev- kov. Odbora Nikolaj in Pavel (ile- galna imena dveh KO, op. V. R.) sta poslala čez Dravo 11 kg svin- jskega mesa in 12 kg masti. Tudi KO G usti je dal 2 kg mesa. 8. aprila sem bil na sestanku KO Šentjanž, ki po provali v tem kraju ni prišel k njim noben akti- vist. (Aretacije so bile tu decem- bra 1944, op. V. R.) Odbor sem obnovil in odborniki so pokazali zanimanje za delo. Govoril sem največ o ootrebi mobihzacije v NOV, o gospodarskem položaju m prevzem naše oblasti po "koncu vojne. Simon Konec prihodnjič 8 - NAŠI DOPISNfKI 11. april 1985 — TEDNIK DRUGO SREČANJE GASILK OBČINE ORMOŽ v nedeljo, 10. marca, so se zbrale v kulturnem domu v Obrežu gasilke m žene, ki sodelujejo in pomagajo pri obstoju gasilske organizacije, in tako proslavile svoj praznik. Srečanje sta omogočila OGZ Ormož, SIS za požarno varnost Ormož, pripravilo pa gasilsko društvo Obrež z voditeljico gasilk občine Ormož Tiliko Kolarič. Srečanje se je pričelo z nasto- pom mešanega pevskega zbora To- varne sladkorja Ormož. Sledil je slavnostni govor vodje gasilk OGZ Ormož, ki je poudarila po- membnost dela gasilk in tistih že- na, ki pomagajo gasilski organiza- ciji pri raznih delih. Pozdravila pa je tudi predstavnice OGZ Ptuj, ki so si zaželele, da bi bilo takšnih in podobnih srečanj še več in da bi se jih udeleževale gasilke iz obeh občinskih gasilskih zvez. O delu in nalogah gasilk je govorila delegatka OGZ Ormož, ki je zastopala svoje gasilke na 10. kongresu, 22. julija v Mariboru. Ta je poudarila, da sta resoluciji IX. in X kongresa zavezali gasil- ske organizacije h kar največji pozornosti naraščaju in ženskam v gasilski organizaciji. Komisije pri občinski gasilski zvezi so skrbele za pospešeno vključevanje žena v gasilsko organizacijo. Da je bilo njihovo delo uspešno, dokazujejo podatki, saj se je število žena in ženske mladine v gasilski organiza- ciji v zadnjih letih povečalo za 54 grobo, sc valjaU po igrišču in na vsak način hoteli do rešilne točke. Tekmo jc dobro vodila sodnika trojka Bukovec. Skuk in Ivandč. Naslednje srečanje igrajo nogometaši Aluminija v Dravogradu z domačo Ojstrico. Danilo Klajnšck Drava-Elkroj 1:2(1:0) Stadion Drave v Ptuju, gledalcev 100, sodnik Kovačič (Maribor); Strdci: 1.-0(45) Kozenburgcr. 1:1 (75) Hren, 12 (88) Žunter. Drava: Majcenovič. Ceh. Strelec, Malek, Hameršek, Glažar, Ramšek, Kmctcc. Kozcnl^igcr, Ljubeč. Krajnc. Močno pomlajeno moštvo Drave je z borbeno igro skoraj presenetilo eno favoiiziianih moštev vzhodne območne lige. Gos^c iz Mozuja so sicer fizično pieocj močn^ in bolj izkušeni, vendar sc v Ptuju niso izkazali. Domačini so bili v prvem polčasu boljšL vendar so sc gostje zelo dobro upiraU in poskušali z nasprotnimi napadi. V 45. minuti je srednji napadalccdoma^ Kozenburgcr lepo zaključil podajo v kazenski prostor gostov in sicer odUčen vratar KronovSek jc bil premagan. Igrala Elkroja so drugi polčas začeli boij odločno, vendar so domači v 15 minutah zapravili dve res lepi priložnosti. Prvo jc imel Krajnc, drugo pa Kozcn- burger. Obirat sta bila napadaka sama pred gostujočim vrataijcm. Gostje so |x>iHKk) vedno bolj prevzemali v svoje roke. izenačili pa po napaki stranskega sodnika, ki je spregledal prepovedani položaj dveh naj^ddccv Elkroja. Hren ic »darilo« izkoristil. Dobri dve min uti pr^ koncem srečanja jc domači vratar naredil edino napako na tekmi, izpustil žogo in gostje so povedli ter zm^aU. V prihodnjem kolu bo Drava gostovala v Slovenj Gradcu pri domačem Partizanu. Pred srečanjem članskib moštev so sc pomcnli mladmci obeh klubov. Sre- čanje sc je konč^ 2:2, čejM-av so domači vodili že z 2K). Zadetka za Dravo sta dosegla Hentak in Artcnjak. Lkotar Poraz Članic KK Ptuj Članice košarkanJtega kluba Ptuj so sc v zadnjem kolu prvenstva v druo republiški ligi doma pomerile z B ekipo Ij ubljanske Ježice. Po pnčakovanju so bile gostje boljše in zmagale s 15 koši razlike. Domačinke so sc favorizirani ekipi v prvem pc^času dobro u[Mrale. vendar so bile Ljubljančanke v nadaljevanju le premočan nasprotnik. O pr\ aku lige bo odločal ljubljanski obračun med Slovanom m Ježioo B. _ Planinski kotiček Dragi braki Tednika, dragi plaiunskl pruatelji! Ptujsko planinsko društvo je v enem izmed svojih sklepov zapisalo, da bo tudi bralce Tednika obveščalo o svojem ddu in o načrtih, ki jih snuje. Za svoje delo potrebuje poleg finan- čnih sredstev tudi veliko spodbud in predlogov svojih članov in vseh, ki jim postaja hoja in iska- nje miru v naravi način življenja. Pri tem nas je vodila želja, da vas seznanjamo o izletih, ki so poštah priljubljena oblika akti- vnosti naših članov. Za vse smo poskrbeli: od najmlajših, ki se bodo lahko vključili v svoji skupinrv vrtcu v akciji Ciciban- pTanineč, za pionirje v osnovnih šolah, za mladince v SSC in v krajevnih skupnostih ter za \y ljubitelje hoje ne glede na let". Da postaja planinstvo prilju- bljena oblika sprostitve, nas prepričuje tudi porast števila čla- nov, pa tudi udeležba in zanimanje za posamezne izlete. Srečno roko smo imeli pri ustanovitvi Haloške planinske poti v jeseni leta 1983, ko smo v enotno pešpot povezali dve markantni točki na našem obzo- rju, Bori in Donačko goro. Ta pot je postala priljubljena oblika rekreacije naših članov. Dvatisoč prodanih dnevnikov, od 4(X) do 800 vpisov v spominske knjige na posameznih kontrolnih točkah nam priča, da je naše delo rodilo sadove. Sem prihajajo planinci iz vse Jugoslavije in iz zamejstva, tudi iz najbolj goratih predelov. Vrhunski hodd si nabirajo moč za zahtevnejše vzpone, drugi si spet želijo mir in sprostitev. Vsi pa so navdušeni nad domačnost- jo liudi, ki jih srečujejo na poti. U tem nam sporočajo tudi v pismih. Naše društvo ima svoje uradne ure v torek in četrtek od 16. do 18. ure na Trgu svobode 5 v Ptuju, o svojih akcijah pa ob- veščamo tudi v oglasnem okencu pri urarju v Krempljevi ulici. Tokrat vas obveščamo že o dveh izletih v aprilu. Prvi izlet bo na Boč 13. aprila. Tam cveti zdaj redka in zaščitena rastlina — velikonočnica, ki je zaradi svoje lepote in redkosti vredna ogleda. Zbrali se bomo v soboto, ob 6. uri na železniški postaji, odkoder se bomo z vlakom odpeljali do Poljčan. Do planin- skega doma pod vrhom je uro in pol zmerne hoje, do vrha z razglednim stolpom pa še slabo uro. Izlet je primeren tudi za ti- ste s slabšo kondicijo. Prehrana je možna v planinskem domu na Boču, zelo priljubljena in vedno pri roki pa je malica iz lastnega nahrbtnika. Oprema za hojo naj bo lažja, šporina. gojzerji niso obvezni, so pa priporodjivi. Povratek bo z vlakom okoli 19. ure. V primeru izredno slabega vremena izlet odpade. Vodja izleta je Pavel Horvat. Vse podrobnejše informadje dobite pri naši Hermini v društveni pisarni. Za starejše planince je pripra- vil naš izkušeni vodnik Lipe Izlakar v nedeljo. 14. aprila, izlet k Mengeški koči na Gobavici. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred prodajalne Jasmin v Trstenjakovi ubci nasproti hotela, povratek okoli 19. ure. Cena prevoza je za člane 890 din na osebo, za nečlane 1100. Prehrana je možna v gosti- šču. Pešhoje je približno uro in pol v eno smer. za tiste, ki pa teže hodite, pa je prevoz do planinska doma. Obleka' naj bo primerna za spremenljivo pomladno vreme, obutev primerna za hojo po gozdu. Prijave za izlet z istočasnim plačilom vožnje in naročflom prehrane sprejema tovarišica Hermina v društvera' pisarni v torek in četrtek od 16. do 18. ure. pa še v četrtek dopoldan od 8. do 10. ure do 11. aprila. Zdimo vam veliko užitka na naših izletih. V mesecu juliju (od 1. do 7. julija) pripravljamo planinski ta- bor v ^aninskem domu na Komni. Udeležbo priporočamo tudi tistim z manjSmi planinski- mi izkušnjami, ker bodo izleti in aktivnosti izbrani po sposobno- stih udeležencev. Predvidevamo izlet h Krnskim jezerom, na Bo- gatin, k Triglavskim jezerom in še kam. V koči je tdefon in vse gostinske storitve. Cena bo predvidoma 7000 din za in 9000 din za odrasle. Plačati je možno v dveh obrokih. Za prvi obrok plačila in prijavo se je tre- ba odločiti do 1. maja. V prime- ru, da bomo zbrali kakšna sred- stva, bo drugi obrok ustrezno manjši. Več o življenju na taboru vam bomo povedali v nasled- njem kotičku, kjer bomo pred- stavili tudi podrobnosti o turah in o življenju na taboru. Ce vam bo, dragi brald, takšen stik z nami všeč, nam pišite! Obveščajte nas o svojih planin- skih potih in doživetjih. Radi bomo prisluhnili vašim raz- mišljanjem in skupaj z vami podoživljali lepote in bogastvo, ki jih prinaša hoja v gore. Morda se bo kdo spomnil celo svojih izletov izpred mnogih let, kakšnega svojega pribljubljenega planinskega prijatelja, kakšnega prijaznega nasveta izkušenj planinca, ki vam je bil na poti v pomoč. Naše društvo je staro si- cer 30 let, vemo pa, da je planin- ska tradicija v Ptuju mnogo starejša. Vabimo vse, ki bi želeli o tem kaj spregovoriti ali zapisati, da nam to sporočijo. Veseli bomo vsakega prispevka. Lep planinski pozdrav! Odsek za obveščanje pri PD Tuj 10 — ZA RAZVEDmiO 11. april 1985 — TEDNIK tednik - 11.april1985 OGLASI IN OBJAVE - II t Občani ptujske krajevne skup- nosti iože Potrč so v soboto in nedeljo proslavili tretji krajevni prazntk. Pripravili so pohot! do Potrčeve rojstne hiše v Vinta'-ov- cih 48 in slovesno skupščino iaa- jevne skupnosti ter vodstev družbenopolitičnih organizacij. Pohoda, ki se je začel zjutraj, nekaj po deveti uri, seje udeležilo okrog osemdeset občanov, mla- dincev in mladink ter pioniijev in vojakov. Iz Kvedrove ulice v Ptuju so krenili proti Destmiku, kjer je bila pred Potrčevo rojstno hišo krajša slovesnost s kulturnim programom, nato pa so se vmih na Lackovo domačijo v Novo vas, kjer je vse pohodnike čakal srbski pasulj in nekaj tekočega okrepči- la. Pri Lackovih je bilo prijetno tovariško vzdušje, ki seje z dobro voljo in pesmijo nadaljevalo v pKJzni popoldan. Krajani krajevne skupnosti Jože Potrč so nadaljevali s pra- znovanjem v nedeljo dopoldan, ko je bila v gasilskem domu slav- nostna skupščina, na kateri je govoril njen predsednik Fraiic Klemenčič, ki je uvodoma po- vdaril pomen praznovanja ter na kratko orisal življenje in delo dr. Jožeta Potrča, po katerem ie skupnost imenuje. Ustavil se je tudi pri nekaterih referendum- skih nalogah, delu delegacij in pripravah na volitve. Potrčevi ženi Emi so gostitelji izročili šopek cvetja, vanj pa so lep in skrbno pripravljen kulturni program vpletli še člani mešanega pevskega zbora društva upoko- jencev IZ Ptuja, recitatorji in ple- salci iz OS Tone Žnidarič in Franc Osojnik, otroci iz vrtca ob Potrčevi cesti in člani vojaškega orkestra ptujske garnizije. IN a slovesnosti so podehli tudi krajevna priznanja in dva bro- nasta znaka OF slovenskega na- roda. Naj zapišemo še, da je Bila slovesnost izredno lepo pripra- vljena in obiskana, kar priča o dobrem delu v tej krajevni skup- nosti. tekst in foto: M S Na poti k Potrčevi domačiji Odkrili rimski nagrobnik Delavci Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora so v torek, 9. aprila, dopoldan na gradbišču prizidka doma upokojencev v Ptuju med rednim pregledom našli izredno zanimivo najdbo — precej dobro ohranjen rimski na- grobnik. Arheolog Ivo Tušek je o najdbi povedal: »Rimski nagrobnik je bil naj- den kot dno drugemu rimskemu skeletnemu grobu, obdanemu s marmornimi ploščami. V tem grobu smo našli premetan skelet, na dnu pa narobe obrnjeno mar- morno ploščo, za katero smo po- zneje ugotovili, da je nagrobnik Tita Vamberija, ki mu ga je po- stavila njegova družina: žena s sinovi in osvobojen suženj Ato. S tem so postavili svojemu patronu spomin, ki pač mora ostati na is- tem mestu, kjer je bil pokojnik pokopan. V poznejšem času je spomenik ali padel ali pa so ga uporabili kot podstavek za drugi grob. Na vrhu tega nagrobnika so delno ohranjene tri osebe, po vsej verjetnosti so to oče, mati in sin. Pod tem je takoj kitica iz trtnih listov, samo napisno polje pa obrobljajo stebri s parmetami, v spodnji naši pa je še relief, ki pri- kazuje konjenika v napadu, mor- da lovu na divjega prašiča — ve- pra.« To seveda ni edina najdba na omenjenem gradbišču, saj so ar- heologi takorekoč na robu rim- skega pokopališča. Že lani so pri začetnih delih našli rimskega marmornega leva in obzidan rimski otroški grob s svinčeno krsto in razmetanimi otroškimi kostmi ter dva zlata uhančka. Pričakujejo, da bodo ob nadalje- vanju gradbenih del odkrih še kakšno rimsko zanimivost. M. Ozmec Delavci Zavoda za spomeniško varstvo pri čiSčenju najdenega rimskega nagrobnika s čudovito ohranjenim napisom in oraamenti. (foto: M. Ozmec) Najprej sladkorna pesa Nekoliko kasneje kot v minulih letih, kljub temu pa še pravočasno, je stekla spomladanska setev. Naj- prej so se pojavili na polju sejalci sladkorne pese. Najboljši cas za setev te kmetijske kulture je med 10. in 25. aprilom. Setev v zasebnem kmetijstvu je stekla šele v tem tednu, družbeni sektor pa je posejal že do- bršen del sladkorni pesi namenjenih površin. Koliko hektarov bodo letos namenili kmetje sladkorni pesi, bi težko natančno napovedali, vsekakor pa nekoliko manj kot je zapisano v planih. Kljub temu, da se je pesa dodobra uveljavila v našem kmetijstvu, se zanjo vendarle še ne odločijo vsi lastniki kmetijskih zem- ljišč. Letos bodo pridelovalci prejeli za kilogram oddane pese 7,50 dinarja, če bo vsebovala 16,5 od- stotka sladkorja, za vsako nadaljnjo sladkorno stopnjo pa dodatnih 0,48 dinarja. Z republiško pre- mijo in vsemi ostalimi dodatki pa bo cena za kilogram pese presegla 9 dinarjev. Izkušnje kažejo, da je mogoče na naSi zemlji priCfe- lati tudi več kot 60 ton pese na hektar, najboljši pridelovalec pa je lani pridelal na hektarju že 12 tisoč 450 kilogramov čistega sladkorja. To je uspeh, ki ga še pred nekaj leti nihče ni upal načrtovati. Ob letošnji setvi bo seveda največ kmetijskih površin namenjenih koruzi. V to sili kmetovalce visoka cena in preusmeritev v živinorejo. Precej manj kot bi bilo potrebno pa bodo sadili krompirja. Pri tej kulturi sta neprimerni semenski material in cenovna nesorazmerja v minulih letih povzročila ogromno Škodo. Tako se utegne zgoditi, aa do nekoč Krom- pirjeva dežela pridelala premalo le-tega celo za lastne potrebe. jg Pomemben kulturni dogodek v KS Hajdina v nedeljo, 31. marca, je v KS Hajdina gostovalo pobrateno kulturno umetniško društvo ,,Franjo Sert" iz Bednje v občini Ivanec (SR Hrvat- ska) s komedijo ,,KRST1TKE", v kateri sta sodelovala orkester ,,Veseli pajdaši" iz Rakitja in zbor harmonikašev iz Bednje. Gostovanje je bilo v okviru programa sodelovanja pobratenih občin SR Slovenije in SR Hrvatske. Prireditev si je r ledalo lepo število občanov in vabljenih gostov. Iz občine Ivanec sta bila prisotna predstavnik občine in tajnik SlS-a za kulturo, iz občine Ptuj pa izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Ptuj Feliks Bagar in sekretar OK SZDL Ptuj Janez Drevenšek. Z nastopom so člani KUD iz Bednje gledalce zelo navdušili, saj so ga izvajali v zagorskem narečju. Po končani kulturni prireditvi se je pred- sednik KPD ,,Stane Petrovič" Hajdina zahvalil za nastop in jim izročil spominsko darilo, tajniku SlS-a za kulturo občine Ivanec pa je v spomin na to srečanje izročil knjigo ,,Skozi viharje v lepšo prihodnost". Posebno zahvalo je gostom izrekel predsednik izvršnega sveta KS Hajdina Jože Ekart. Po prireditvi je sledilo tovariško srečanje članov obeh društev in gostov. V tem delu je govoril Feliks Bagar ter orisal razvoj in pomen tx)bratenja občin SR Slovenije in SR Hrvatske v tem obdobju. Prisotne je pozdravil tudi predstavnik občine Ivanec, katera je v letošnjem letu pristopila k pobratenim občinam. Ob zaključku srečanja se je predsednik pobratenega društva iz Bednje zahvalil za topel sprejem ter nas povabil na povratno srečanje, ka- terega se bomo udeležili 3. aprila z veselo-igro ,,Snaha" in mešanim pevskim zborom Draženci. Tudi to srečanje članov kulturnih društev je potrdilo že tradicionahie bratske vezi med KS Hajdina in KS Bednja. Podobnih srečanj si v Hajdini še želimo. _ , Cvetka Vratič 10. april - praznik KS Kidričevo V spomin na rojstvo velikega revolucionaija, gospodarstvenika in misleca Borisa Kidriča, pra- znujejo v KS Kidričevo 10. aprila krajevni praznik. Osrednja slo- vesnost ob letošnjem prazniku je bila včeraj v prostorih osnovne šole, ki prav tako nosi ime po Borisu Kidriču, združili pa sojo s praznovanjem dneva šole in 10- letnice celodnevne šole v tem kraju. Kot je povedal predsednik sveta skupščine KS Kidričevo Ivan Mazera, so krajani v izteka- jočem srednjeročnem obdobju opravili v glavnem vse pomem- bnejše referendumske naloge. Med največjimi pa je še v teku akcija za napeljavo magistralnega toplovoda za naselje, ki so ga že speljah iz TGA Kidričevo. Žal je prav v teh prazničnih dneh Kid- ričevo spremenjeno v veliko gradbišče, prekopano po dolgem in počez. Delavci KG P tozd Vi- soke gradnje Drava Ptuj oprav- ljajo vsa zemeljska dela, polaga- nje toplovodnega cevovoda pa so zaupali delavcem IMP Maribor. Ker v TGA letos še ne bo dogra- jena centralna kotlovnica, oziro- ma kotlarna, se bodo Kidričani iz tega vira lahko ogrevali šele v sezoni 1986/87. -OM Naselje Kidričevo je te dni prepolovljeno zaradi del pri izgradnji magi- stralnega toplovoda, (foto: M. Ozmec) Danes začetek gradnje šole pri Lovrencu Dolgotrajne razprave, ugibanja in predvidevanja se te dni v veliko veselje Lovrenčanov uresničujejo. Danes ob deveti uri do- poldan je bila na zemljišču za novo šolsko zgradbo pri Lovrencu na Dravskem polju pomembna slovesnost — opravili so zakoličenje in tako tudi uradno začeli z gradnjo šole, ki bo že čez nekaj mesecev nadomestila dotrajane in neprimerne prostore, v katerih se danes otroci učijo p^prtimi stropovi. Nova štirirazre^ca pri Lovrencu bo montažne izvedbe in bo združevalca sredstev — izobraževalno skupnost občine Ptuj in krajevno skupnost Lovrenc, obe zbirata denar iz samoprispevka, veljala okrog 45 milijonov dinarjev. Investitorje osnovna šola Boris Kidrič v KiiMčevem. mš Ustanoviti sklad stavbnih zemljišč Maja lani je bil sprejet paket zemljiških zakonov, med njimi tudi zakon o stavbnih zemljiščih. Ta zakon med drugim določa, da občina pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino prek sklada stavbnih zemljišč. "Zaradi tega je treba v vsaki občini do konca letošnjega leta ustanoviti sklad stavbnih zemljišč. Pri tem bo treba razrešiti številna, zlasti premoženjsko pravna razmerja, ki bodo nastala pri prenosih stavbnih zemljišč in finančnih sredstev, pridobljenih v zvezi s prometom in upravljanjem teh zemljišč od dosedanjih upravljalcev na novo ustanovljene sklade stavbnih zemljišč. Kerje glede tep kratek rok, Javno pravobranilstvo v Ptuju v svojem poročilu o delu za leto 1984 posebej opozarja, daje treba z dejavnostjo za ustanovitev sklada stavbnih zemljišč pričeti čimprej, da bo z letom 1986 ta sklad lahko začel z delom. FF Svetovni popotnilc Zvone Šeruga, ki je prekrižaril svet po dolgem in po čez z motoijem, je v četrtek, 4. aprila,v SSC predaval o svojem minulem potovanju ter ga popestril z 250 barvnimi diapozitivi. Na 15-mesečno potovanje seje podal 1. julija 1983 in prepotoval ZDA, Latinsko in Južno Ameriko. Čeprav sije izbral najcenejše možno potovanje, sije lO.OOOdolaijev, koliko gaje stala pot, zagotovil s svojim delom tudi med potovanjem in s pokroviteljstvom. Zvone je prepotoval že Indijo, Severno Afriko, Centralno Ameriko, načrtuje pa pot iz Evrope prek Azije do Avstralije. Srečno pot! S. M. RODILE SO: Marta Janežič, Obrež lO/a — dečka; Silva Kokol, Slatina 33 — dečka; Cvetka Gabrovec, Zg. Gruškovje 18 — Karmeno; Tat- jana Kolar, Kraigherjeva 13 — Aleksa; Katarina Bratovčak, Zagrebška 64 — Marka; Helena Kolarič, Obrež 34 — Sonjo; Cvetka Krajnc, Kajuhova 1 — Uroša; Milica Jesih, Bratonečice 10 — dečka; Marija Popovič, Gajevci 26 — deklico; Kristina Kojc, Čermožiše 62/a — Marka; Darinka Penko, Trg svobode 3 — Miha; Nada Trop, Na Tratah 2 — dečka; Olga Lendero, Apače 104 — Denisa; Julijana Cvetko, Tomšičeva 25, Titovo Velenje — Borisa; Marina Mohorko, Kidri- čevo, Tovarniška 13 — Leona; Elizabeta Rižnar, Strmec 8 — Davorina; Vera Mohorko, Po- trčeva 23 — Dejana; Majda Kro- šei, Savinjsko 34 — Petro; Nada Zebec, Drenovec 3 — Aleksan- dro;. UMRLI SO: Alojz Kmetec, Borovci 51, roj. 1937, umrl 30. marca 1985; Anton Vajngartner, Senčak 6, roj. 1909, umrl 2. aprila 1985; Leopold Mere, Podlehnik 27, roj. 1905, umrl 2. aprila 1985; Marjeta Ojnik, Kraigherjeva 13, roj. 1W6, umrla 6. aprila 1985. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik LUDVIK KOTAR, teh- nični urednik ŠTEFAN PUS- NIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Franc Fideršek, Majda Goznlk, Mar- tin Ozmec in Marjan Šneber- ger. Uredništvo fn uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 1000 dinar- jev, za tujino 1900 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400- 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvo- dov. U^šdid liPMkik občin Ormož in Ptuj I Leto: XXI! Ptuj, dne 6/0-1985 '»eviika: i4 V S E B I NA SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ 111. Odlok o prenehanju lastninske pravice na delu območja industrijsko obrtne cone v Ormožu 112. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prome- ta proizvodov in odplačil za storitve v občini Ormož SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 113. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osno- vne šole Cirkovce 114. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osno- vne šole Ivan Spolenak Ptuj IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ 115. Podatki o rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu občine Ormož v obdobju januar—marec 1985 ter ocena o rasti osebnih dohodkov za obdobje januar—junij 1985 KRAJEVNE SKUPNOSTI 116. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje in izvajanje srednjeročnega programa za obdobje 1985—1990 na območju KS Markovci 117. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo komunalnih in drugih objektov ^a območju KS Velika .Ne- delja 118. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje in izvajanje srednjeročnega programa za obdobje 1985—1990 na območju KS Gorišnica 111. Po 10., 11. in 12. členu zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 167. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/74) je skupščina ob- čine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. maja 1985 sprejela odlok o prenehanju lastninske pravice na delu območja industrijsko obrtne cone v Ormožu 1. člen S tem odlokom se določijo zemljišča, name- njena za izgradnjo obrtne cone na delu območ- ja, ki je urejeno z zazidalnim načrtom indu- strijsko obrtne cone Ormož, ki gaje izdelal Za- vod za urbanizem Maribor v mesecu maju 1981. leta pod št. 2521/80 in sprejela skupščina 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemlji- občine Ormož z odlokom, objavljenim v Urad- nem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 18/1982. 2. člen Zemljišča, namenjena za delno realizacijo načrta industrijske obrtne cone Ormož, obse- gajo območje v k. o. Ormož, omejeno na seve- ru z rezervatom obvoznice, na vzhodu in jugu z obstoječo Ljutomersko cesto, na zahodu pa z občinsko potjo, ki povezuje Ljutomersko cesto z obstoječo cestno povezavo nove pozidave na Hardeku (cesta med marofom in pekarno), na severovzhodu pa z občinsko potjo, ki se nave- zuje na vzhodu z Ljutomersko cesto. 3. člen Zazidalni načrt dela industrijsko obrtne co- ne Ormož, kjer preneha lastninska pravica, ob- sega parcele z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki v k. o. Ormož: ščih, navedenih v prejšnjem členu ter postane- jo družbena lastnina, občina Ormož pa pridobi na njih pravico uporabe. Prejšhji lastnik zem- ljišča ima pravico uporabljati to zemljišče do dneva, ko ga mora po odločbi upravnega orga- na, pristojnega za premoženjskopravne zadeve, izročiti občini Ormož. 5. člen Prejšnjemu lastniku zemljišča, ki je postala družbena lastnina po tem odloku in mu je na njem prenehala pravica uporabe, pripada od- škodnina po predpisih o razlastitvi in po pred- pisih o kmetijskih zemljiščih. 6. člen Prejšnji lastnik stavbnega zemljišča ne sme menjati oblike in lastnosti zemljišča, ki je po- stalo družbena lastnina po tem odloku. 7. člen Zazidalni načrt industrijskoobrtne cone je na vpogled pri komiteju za družbeno planira- nje, razvoj in gospodarske zadeve občine Or- 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po obja\i \ Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 465-8/1984 Ormož, dne 16. maja 1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUSKOVIČ, 1. r. 112. Po 2. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. >t. 4-38/74) in 1. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni ii^I SFRJ, št. 43/83, 66/83 in 71 84) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. maja 1985 sprejela odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za sto- ritve v občini Ormož 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/77, 10/79, 16/81, 18/82. 2 83 in 6/84) se tar. št. 2 in opomba k tej tar. št. spre- menita tako, da se glasita: »Posebni občinski prometni davek od alko- holnih pijač se plačuje: STRAN 77 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 14 1. od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač 6 % 2. od naravnega žganja in vinjaka 40 % 3. od medice 15% - 4. od piva 30 % 5. od drugih alkoholnih pijač 50% OPOMBA: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače je: — za samostojne gostince — prodajna ce- na. od katere se obračunava davek po davčnih stopnjah v višini 30 % od stopenj, predpisanih v tej tarifni številki, — za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki so sami potrošnik, teh proizvodov ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom — prodajna cena, ki ne vsebuje prometnega da\ka. 2. Davek po tej tar. št. se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alko- holnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi. 3. Z vinsko sadnimi pijačami v smislu te ta- rifne številke so mišljene alkoholne pijače, se- stavljene iz naravnega vina, naravnih sadnih sokov ali njihovih koncentratov sladkorja, na- ravne arome in vode.« 2. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 421-4/85 Ormož, dne 16. maja 1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone Luskovič. 1. r. _ 113. Na podlagi 129. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS št. 5/80), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) m 62. člena Poslovnika Skup- ščine občin'' Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985 ter Družbenopo- Utičnega zbora, dne 24. aprila 1985, sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v svet Osnovne šoie Cirkovce 1. Jože VIMPOLŠEK, roj. 16/3-1940 v Ptuju, stanujoč Cirkovce 77, se imenuje za delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole Cirkovce. 2. Mandatna doba imenovanega delegata družbenopolitične skupnosti v svetu osnovne šole traja dve leti. 3. Naloge delegata družbenof>olitične skupnosti v svetu osnovne šole določa Statut Osnovne šole Cirkovce. 4. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 021-8/83-1 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj I-rane TETICKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. 114. Na podlagi 129. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skup- ščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985 in Družbenopo- litičnega zbora, dne 24. aprila 1985, sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v svet Osnovne šole Ivan Spolenjak Ptuj 1. Peter JURKOVIČ, rojen 12. julija 1949 v Ptuju, stanujoč v Ptuju, Ob železnici 12 se imenuje za delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole Ivan Spolenjak Ptuj. 2. Mandatna doba imenovanega delegata v svetu osnovne šole traja dve leti. 3. Naloge delegata družbenopolitične skupnosti v svetu osnovne šole določa Statut Osnovne šole Ivan Spolenjak Ptuj. 4. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-3/81-1 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETICKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. 115. - Izvršni svet skupščine občine Ormož na os- novi 2. člena Dogovora o uresničevanju druž- bene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 1/85) objavlja podatke o rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu občine Ormož v obdobju janu- ar—marec 1985, ter oceno o rasti osebnih do- hodkov za obdobje januar—junij 1985. 1. Izvršni svet skupščine občine Ormož ugo- tavlja, da je bila rast sredstev za osebne dohod- ke v gospodarstvu občine Ormož v obdobju 1. 1. do 3. 3. 1985 v primerjavi s 1/4 sredstev za osebne dohodke, razporejenih v letu 1984, 27,2 %. 2. Rast razporejenih sredstev za osebne do- hodke na delavca v gospodarstvu je v obdobju januar—marec 1985 v primerjavi s poprečnimi osebnimi dohodki na delavca v letu 1984 bila 31,4%. 3. Izvršni svet SO ocenjuje, da bo rast sred- stev za osebne dohodke v gospodarstvu občine Ormož v obdobju januar—junij 1985 v primer- javi s 1/2 sredstev za osebne dohodke, razpo- rejenih v letu 1984, v masi 43,8 in povprečno na delavca 46,2 %. 4. Podatki o rasti osebnih dohodkov v go- spodarstvu se objavijo v Uradnem vestniku ob- čin Ormož in Ptuj. Številka:l 13-22/82 Datum: 13. 5. 1985 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Milan Ritonja 1. r. 116. Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS štev. 23/77) in 2. člena Zako- na o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73 in 17/83), Družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevkov občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 17/83) ter 44. in 45. člena statuta Krajevne skupnosti Mar- kovci je skupščina krajevne skupnosti Markov- ci na seii dne 27. 5. 1985 soreiela SKLEP o razpisu referendum:, za uvedbo krajevnega sam.oprispevka za financiranje in izvajanje srednjeročnega programa za obdobje 1985—1990 na območju Krajevne skupnosti Markovci. Za območje Krajevne skupnosti Markovci, ki obsega naselja: Borovci, Bukovci, Markovci, Nova vas. Prvenci, Strelci, Sobetinci, Stojnci in Zabovci, se razpiše referendum za uvedbo kra- jevnega samoprispevka v denarju za sofinanci- ranje izgradnje komunalnih objektov in drugih družbenih potreb. 2. člen • Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofi- nanciranje naslednjih komunalnih in drugih objektov ter potreb: — polaganje zapornih plasti iz asfaltbetona, — vzdrževanje makadamskih cest, — zagotavljanje preskrbe prebivalstva, — razširitev telefonske mreže, — sofinanciranje gradnje trafopostaj, obno- va n. n. omrežja in javne cestne razsvetljave, — vzdrževanje pokopališča, mrtvašnice in spominskih obeležij NOV, — sofinanciranje društev in organizacij, — varstvo okolja, — financiranje potreb SLO in DS, — poslovanje krajevne skupnosti. 3. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo pet let tj. od 1.7. 1985 do 30. 6. 1990. 4. člen Samoprispevek se obračunava: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila, od neto osebnega dohodka po stopnji 2 %, — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 2 %, — za zavezance, ki imajo dohodke iz kmetij- ske dejavnosti od letnega katastrskega dohod- * ka po stopnji 4 %, — za zavezance, ki imajo dohodke od samo- stojnega opravljanja obrti in druge gospodar- ske jdejavnosti ali intelektualnih storitev, od osebnega dohodka oz. nadomestila in ostanka čistega dohodka po stopnji 2 %, — za krajane, ki so na začasnem delu v tuji- ni, od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji po stopnji 2 %, katero višino oz. os- novo ugotovi za vsako leto svet KS na podlagi uradnih statističnih podatkov. Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, plačujejo samoprispevek za vsak vir po- 5. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra- jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra- jevne skupnosti Markovci. 6. člen Za oprostitev plačila krajevnega samopri- spevka se uporabljajo določbe 10. člena Zako- na o samoprispevku. 7. člen Z samoprispevkom zbrana sredstva se delijo tako, da vsaki posamezni vaški skupnosti pri- pada 70 % zbranih sredstev, ostalih 30 % pa se nameni za skupne potrebe krajevne skupnosti. 8. člen Sredstva, ki bodo zbrana s tem samoprispev- kom i. ločena po 8. členu tega sklepa se bodo uporabljala: 1. Po programih posameznih vasi: — za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov 80 % — za financiranje družbenih dejavnosti 10% — za nepredvidene potrebe 10% 2. Za skupne potrebe krajevne skupnosti: — za vzdrževanje pokopališča, mrtvašnice in ostalih objektov skupnega pomena 40 % — za funkcionalne izdatke KS 40 % ŠT. 14 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 78 — za financiranje potreb SLO in DS 10 % — za nepredvidene potrebe 10 % Pravico do glasovanja na referendumu ima- jo krajani, ki so vpisani v splošni volilni ime- nik krajevne skupnosti Markovci in zaposleni krajani, ki niso vpisani v splošni volilni ime- nik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Markovci. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pra- vico glasovanja. Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani za katere se ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka ter se glasovanja iz upravičenega razloga niso udeležili. 10. člen Referendum bo v nedeljo, dne 23. junija od 7. do 16. ure na glasovalnih mestih: - glasovalno mesto I. Borovci — v gasil- skem domu Borovci, - glasovalno mesto II. Bukovci — v prosve- tni dvorani Bukovci, - glasovalno mesto III — Markovci — v ga- silskem domu Markovci, - glasovalno mesto IV. Nova vas — v gasil- skem domu Nova vas, - glasovalno mesto V. Prvenci-Strelci — Kulturni dom Prvenci, - glasovalno mesto VI. Sobetinci — gasilski dom Sobetinci, - glasovalno mesto VII — Stojnci — gasil- ski dom Stojnci, - glasovalno mesto VIII. Zabovci — gasil- ski dom Zabovci. 11. člen Na referendumu glasujejo krajani neposred- no in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Markovci GLASO>/NICA za referendum, dne 23. junija 1985 ^ glasujem »ZA« »PROTI« uvedbo-i krajevnega samoprispevka v denarju za financiranje programa srednjeročnega pla- na za obdobje 1985—1990 za izgradnjo komu- nalnih in drugih objektov ter družbene dejav- nosti na območju krajevne skupnosti Markov- ci. Glasovalec izpolni glasovnico tako, da ob- kroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo kra- jevnega samoprispevka, besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispev- ka. 12. člen Vse glasovnice so overjene s štampiljko kra- jevne skupnosti Marko^-ci. 13. člen Za postopek o glasovanju se smiselno upo- rabljajo določbe zakona o volitvah in delegira- nju delegatov v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi vo- lilna komisija krajevne skupnosti Markovci. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme skupščina Markovci na podlagi poro- čila volilne komisije o uspešnosti izida referen- i A Al 14. člen Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in in- validskega zavarovanja, ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestila ali pokojnin. Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo ob- veznosti izpolniti za vsako leto najpozneje do 31. decembra, obračun in odtegnitev pa opravi Uprava za družbene prihodke občine Ptuj. Krajevni samosprispevek, ki ga morajo plar čevati krajani, ki so na začasnem delu v tujini, plačujejo za vsako leto posebej na žiro račun KS Markovci, najkasneje do 31. 12. tekočega leta. 15. člen Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so namenska in se zbirajo na posebnem raču- 16. člen Za zbiranje sredstev krajevnega samopri- spevka je odgovoren svet krajevne skupnosti in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabijo za izvajanje programov, za katere je bil uveden krajevni samoprispevek. 17. člen O zbranih in porabljenih sredstvih krajevne- ga samoprispevka se sestavi obračun, ki se predloži v obravnavo zborom krajanov in v po- trditev skupščini kraajevne skupnosti Markov- 18. člen Nadzor o pravilnosti izvajanja sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka opravlja ko- misija samoupravne kontrole in družbeni nad- zor krajevne skupnosti Markovci, ki o ugoto- vitvah enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti Markovci. 19. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja- vi v Uradnem vestniku občin Ormož in F*tuj. Štev.: 50/85 Datum: 27. 5. 1985 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Markovci Ladislav Knuplež 1. r. 117. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispev- ku (Uradni list SRS, št 3/73 in 17/83), 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), ter 47., 48. in 49. člena statuta Krajevne skupnosti Velika Nedelja, je skupščina Kraje- vne skupnosti na svoji 11. redni seji z dne 29. 5. 1985 na predlog izvršnega sveta Krajevne skupnosti Velika Nedelja, sprejela naslednji SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjko komunalnih in drugih objektov na območju Krajevne skupno- sti Velika Nedelja 1.člen Za območje Krajevne skupnosti Velika Ne- delja, ki obsega naselja Drakšl, Hajndl, Luno- vec, Mihovci pri Veliki Nedelji, Seneš' , So- dinci. Strmec pri Ormožu,, Šardinje, Trgovišče, Velika Nedelja in Vičanci, se razpiše referen- dum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje komunal- nih objektov družbenega pomena na območju Krajevne skupnosti Velika Nedelja. 2. člen Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofi- nanciranje: — Adaptacije in ureditve centralnega ogreva- nja v Zadružnem domu Velika Nedelja 2.500.000,- din — Vzdrževanja krajevnih cest, mostov in ja- vne razsvetljave 1.050.000,— din — Vzdrževanja pokopališča 150.000,— din — Izgra(thje krajevnega telefonskega omrežja 500.000,- din — Rekonstrukcije kraievne ceste Drakšl —Šar- dinje 500.000,- din — Projektne dokumentacije za pločnik in ja- vno razsvetljavo v Mihovcih in Trgovišču 400.000,- din — Tekočega vzdrževanja Zadružnega doma 400.000,- din — Sofinanciranje programov samoupravnih interesnih skupnosti 500.000,— din 3. člen S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 6.000.000,- din. 4. člen Krajevni samoprispevek se razpiše za ob- dobje od 1. 7. 1985 do 31. 3. 1985. 5. člen I Višina samoprispevka v denarju znaša: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma od nadomesti- la, honorarjev in od dohodkov po pogodbah o delu po stopnji 3 % od neto prejemka, — za zavezance, ki sprejemajo pokojnino, višjo od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 2,5 % od izplačane pokojnine, — za zavezance, ki imajo dohodek od sa- mostojnega opravljanja obrti, druge gospodar- ske dejavnosti ali intelektualnih storite\ po stopnji 3 %4 od čistega osebnega dohodka. — za zavezance, ki imajo dohodke od kme- tijske dejavnosti po stopnji 5 ®'i4 od novega katastrskega dohodka, — za zavezance zaposlene v tujini v pavšal- nem znesku 8.000,— din letno. Zavezanci, ki imajo dohodke iz večjih viro\ navedenih v tem členu, plačujejo krajevni sa- moprispevek za vsak vir posebej. 6. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so ob- čani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Velika Nedelja. 7. člen Za oprostitev plačevanja krajevnega samo- prispevka se uporabljajo določbe 10. člena za- kona o samoprispevku. 8. člen Ostanek sredstev samoprispevka zaradi ne- realiziranega programa iz obdobja 1. 7. 1980 do 30. 6. 1985 v višini 5.000.000,- din, se na- meni za sofinanciranje izgradnje telovadnice. 9. člen Nerealizirane programske točke iz programa preteklega samoprispevka v obdobju od 1.7. 1980 do 30. 6. 1985 — izgradnja pločnika Mihovci Trgovišče, — asfaltiranje krajevne ceste na odcepu od železniške postaje proti Lovskemu domu — sofinanciranje transformatorske postaje Senešci, se prenašajo kot prioritetne naloge v program samoprispevka po 1.4. 1986. 10. člen Referendum bo v nedeljo 23. 6. 1985 od 7. do 16. ure na običajnih glasovalnih mestih. 11. člen Pravico do glasovanja na referendumu ima- jo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Velika Nedelja in zaposleni občani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Velika Ne- delja. Odločitev na referendumu je sprejeta, če_je glasovala zanj večina krajanov, ki imajo pravi- co do glasovanja. Pri ugotavljanju rezultatov se ne štejejo ob- čani, za katere je uradno ugotovljeno, da so na začasnem delu v tujini ali na odsluženju \oja- škega roka v JLA in se glasovanja niso mogli opravičeno udeležiti. 12. člen Na referendumu glasujemo oobčani nepo- sredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednjo besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST Velika Nedelja GLASOVNICA za referendum dne 23. junija'1985 glasuje.n ZA PROTI uvedbo krajevnega samoprispevka \ denarju za sofinanciranje: — adaptacije in ure. e centralnega ogre- vanja v Zadružnem domj Velika Nedelja — vzdrževanje krajevnih cest. mosio\ in ja- vne razsvetljave — vzdrževanje pokopališča STRAN 79 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ST. 14 — izgradnje krajevnega telefonskega omež- ja — »■•'■> ■ ' krajevne ceste Drakšl — (..oji-Mne dokumentacije za pločnik in ja\no razsvetljavo v Mihovcih in Trgovišču tekočeg;' ^ Zadružnega doma .■r - amov samoupravnih int u ter za . i. hiranje izgradnje telovadnice iz ost.inka sredstev samoprispevka zaradi nereali- ziranega programa iz obdobja od 1.7. 1980 do 30. 6. 1985. 13. člen Vse glasovnice so overjene s štampiljko kra- jevne skupnosti Velika Nedelja. Glasovalec iz- polni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, PROTI pa ob- kroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispev- ka ne strinja. 14. člen Za postopek glasovanja se smiselno upora- bljajo določbe zakona o volitvah in pošiljanju delegatov v skupščino. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi vo- - lilna komisija krajevne skupnosti Velika Nede- lja. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na podlagi poročila volilne komisije o uspeš- nosti izida referenduma sprejme skupščina krajevne skupnosti Velika Nedelja. 15. člen Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije zd.tiženega dela ter temeljne skupnosti, zaseb- ni I 'odajalci in skupnosti pokojninskega. in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestila in pokojnin. Kmetijskim proizvajalcem in obrtnikom sa- moprispevek obračunava in odvaja uprava za družbene prihodke pri SO Ormož. Krajevni samoprispevek občanom, zaposle- nim \ tujini odmerja krajevna skupnost Velika Nedelja. 16. člen Od zavezancev, ki ne bodo izpolnili obvez- nosti v določenem roku, bodo obveznosti pri- silno izterjane po predpisih, ki veljajo za izter- javo prispevkov in davkov občanov. 17. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob- čin Ormož in Ptuj. Velika Nedelja, dne 29. maja 1985 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Ivan HRŽIČ 1. r. U8. Skupščina Krajevne skupnosti Gorišnica je na podlagi 8. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83), družbenega dogovora o osnovah in vi- šini samoprispevkov občine Ptuj (Uradni vest- nik občin Ormož in Ptuj. št. 17/83), ter 34. čle- na Statuta KS Gorišnica na seji 24.05. 1985 sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za finansiranje in sofmansira- nje izvajanja srednjeročnega plana razvoja Krrjevne skupnosti Gorišnica v obdobju 1985 Referendum za uvedbo krajevnega samopri- spevka se razpiše za območje KS Gorišnica, ki obsega naslednje vasi: Gorišnica, Zamušani. Formin, Placerovci, Gajevci, Mala Vas, Mure- tinci, Zagojiči, Cunkovci, Tibolci in Moškanj ci. 2. člen Samoprispevek se uvaja za obdobje petih let od 01. 07. 1985 do 30. 06. 1990. 3. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo uporabila za finansiranje, oziroma sofinansira- nje naslednjih zadev: — gradnja vodovodnega omrežja v Cunkov- cih, Moškanjcih, Gorišnici, Zamušanih in Ti- bolcih, — modernizacija in vzdrževanje cest na ob- močju KS Gorišnica, — modernizacija in vzdrževanje elektroo- mrežja z postavitvijo transformatorskih postaj, — gradnja telefonskega omrežja na območju KS Gorišnica z postavitvijo telefonskih govo- rilnic, — gradnja avtobusnih postajališč, — gradnja otroškega vrtca, — urejanje pokopališča, mrliške vežice in sofmansiranje nabave stolpne ure, — sofmansiranje delovanja DPO in društev v KS Gorišnica, — nabava opreme za delovanje sistema SLO in DS, — poslovanje krajevne skupnosti, — sofmansiranje dejavnosti Osnovne šole v Gorišnici, — vzdrževanje objektov in opreme, ki so v upravljanju KS, — programske naloge posameznih vaških odborov. . ,, 4. člen Zavezanci za plačevanje krajevnega samo- prispevka so: — zavezanci, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, oziroma nadomestila, ter druge prejemke, ki imajo značaj osebnih dohodkov po stopnji 2 % od neto OD, oziro- ma nadomestila, — zavezanci, ki prejemajo pokojnino, višjo od pokojnine z varstvenim dodatkom po stop- nji 2 % od izplačane pokojnine, vendar le do zneska, ki ne ogrozi pokojnine z varstvenim dodatkom, — zavezanci, ki imajo dohodke od kmetij- ske dejavnosti od letnega katasterskega dohod- ka po stopnji 5 %, — zavezanci, ki imajo dohodke od samo- stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 2 % od neto dohodka, — zavezanci zaposleni v tujini, ki imajo stal- no prebivališče na območju KS Gorinica v zne- sku 1.000,00 din mesečno v letu 1985, v nasled- njih letih pa se prispevek zviša v odstotku po- večanja osebnih dohodkov v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko. 5. člen Zavezanci za krajeni samoprispevek so kra- jani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Gorišnica. 6. člen Za oprostitve plačevanja krajevnega samo- prispevka se uporabljajo določbe 10. člena Za- kona o samoprispevku. 7. člen S amoprispevkom zbrana sredstva se delijo tako, da vasem pripada 70 % zbranih sredstev, za skupne potrebe KS pa ostaja 30 %. Delež 70 % se med vasi razdeli po ključu, ki je odvi- sen od števila zaposlenih v posamezni vasi in od višine katasterskega dohodka za posame- zno vas. 8. člen Referendum bo v nedeljo 23. junija 1985 na glasovnih mestih: Gorišnica: Zadružni dom, Zamušani: Gasilski dom, Formin: Gasilski dom, Placerovci: Gasilski dom v Gajevcih, Gajevci: Gasilski dom. Mala Vas: Gasilski dom, Muretinci: Zadružni dom, Zagojiči: Gasilski dom, Cunkovci: pri Šegula Milanu v Cunkovcih št. Tibolci: pri Brez Viktoru v Tibolcih št. 2 Moškanjci: Gasilski dom Moškanjci. 9. člen Na referendumu glasujejo krajani neposred- no in tajno z glasovnico. Na glasovnici je na- slednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST GORIŠNICA GLASOVNICA za referendum 23. junija 1985 »ZA« »PROTI« uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za izgradnjo in vzdrževanje komunalnih in drugih objektov ter za finansiranje družbenih dejavnosti. Glasovalec izpolni glasovnico tako, da ob- kroži »ZA«, če se strinja ali »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. 10. člen Vse glasonice so overjene s štampiljko KS Gorišnica. 11. člen Za postopek o glasovanju se smiselno upo- rabljajo določbe Zakona o volitvah in pošilja- nju delegatov v skupščino. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi vililna komisija KS Gorišnica. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka izda na podlagi poročila o izidu referenduma skupščina KS Gorišnica. 12. člen Krajevni samoprispevek bodo obračunava- le in odvajale temeljne organizacije združene- ga dela, delovne skupnosti, zasebni obrtniki in skupnosti invalidskega in pokojninskega zava- rovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohod- ka, nadomestila, ali pokojnin. Samoprispevek, ki ga plačujejo zavezanci, ki se z osebnim de- lom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, od- merja in pobira Uprava za družbene prihodke občine Ptuj. Zdomci plačujejo krajevni samoprispevek vsako leto posebej, najpozneje do konca leta na račun Krajevne skupnosti Gorišnica, števil- ka 52400-842-041-8061. 13. člen Sredstva samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na posebnem računu številka 52400-842-041-8061. 14. člen Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgo- voren svet skupščine KS Gorišnica in odgovar- ja, da se zbrana sredstva uporabijo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden samopri- spevek. ^ 15. člen O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi letni in končni obračun, ki se predloži v obrav- navo zborom krajanov in v potrditev skupščini KS Gorišnica. 16. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob- čin Ormož in Ptuj. Gorišnica 24. 05. 1985 Predsednik skupščine KS Gorišnica Lado Fric 1. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ruj izhaja praviloma enicrat mesečno, in to v četrtek. Naročniici Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure- juje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1 /i. Tiska Časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.