ČITATELJII Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Va&a naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Osi slovenskih delavcev V Ameriki. fcwterwl ms Smod CUm Matter g«»t«nber 25th, lMt »t th« Port Office at New York. N. ¥, Act «1 Cmmbtm> »f Mareh Srd, ISTI. No. 1(X> — Stev. 10« (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, MAY 29, 1942 — PETEK, 29. MAJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L- UNITED STATES DEFENSE BONDS ANO STAMPS MEHIKA NA PRAGU VOJNE PREDSEDNIK MANUEL AVILA CAMACHO JE OSEBNO PROSIL MEHIŠKI KONGRES NA NJEGOVI SKUPNI SEJI, DA IZJAVI, DA JE MEHIKA Z NEMČIJO, ITALUO IN JAPONSKO V VOJNI OD 22. MAJA,* KO JE BIL NJEGOV KABINET OBVEŠČEN, DA SE NEMŠKA VLADA NE ZMENI ZA PREDSEDNIKOV PROTEST ZARADI POTOPA MEHIŠKEGA PARNIKA OB OBREŽJU FLORIDE Predsednikov predlog je takoj podpiral poslanec Emilio Guntierrez Roldan, ki se je posvetoval s člani obeh zbor nic, še predno je bilo izvoljen za predsednika skupne seje kongresa. Roldan je rekel, da bo kongres odobril predsednikov korak in najbrže brez vsake debate. Poslanska zbornica tse bo sestala danes r»b 11 dopoldne, da razpravi a o predlogu predsednika Camacha, senat pa se bo sestal v soboto in bo oklepala na podlagi sklepa poslanske zbornice. Na politične opazovalce je predsednikov govor na pravil utis, kot da ?se Mehika že nahaja v vojni z osksčem. "Vsled postopanja osit^ca proti Meliiki." je rekel predsednik Cainacho, "ima wvolnxleii narod, ki želi svoje državne ustanove olwjrfcati neon iadeže van e, *»amo eno pot: mirno «pre jot i dejstva iu izjaviti — kakor je predlagal ka'binet, ko se je sestal 22. maja—da od onega bornici malo pred 11 dopoldne, zunaj pa je igrala godba veliki množici na trgu in po ulicah pred poslansko ^lK>rnico. Glavno mestu je bilo v prazničnem ra-zipoložernju.^^ _...... Točk > ob 11 je predsednik Camaclio prišel v zbornico in z ibalko-na se je namj «ipalo cvetje. Svoj govor je pričel takoj in ga je v 20 minutah koix'-al. Na diplomatski galeriji so sedeli ameriški poslanik treorjte S. Messersehmidt. mehiški poslanik v Washing-lonu dr. Francisco Castillo Najem in poslaniki skoro vseh latinskih republik. Mnogo visoki mehiški častniki, ki so prišli v glavno mesto na posvetovanje, so bili v zbornici. Predsednik je govoril z globokim glasom in tiho, da ga v zadnjih vrstah skoro ni bilo slišati. Govor je imel napisan s pisalnim strojem na 12 straneh. Ko je stopil v zbornico in ko je skončal svoj govor, je po zbornici nastalo hrupno ploskanje z rokami. Camaelio je rekel, da smatra njegova vlada za svojo dolžnost, da brani svoje pravice proti krutim.napadom osiškUi podmornia. Rekel pa je tudi, da 'bo njena vojaš ka pomoč sicer majhna, toda bo pomagala braniti zapadli o zemeljsko poloblo. Mehiški vojaki zato tudi ne bodo podani čez morje, temveč bodo prispevali k obrambi vseh ameriških republik. Predsednik Comaeho je ob koncu svojega govora izrazil prepričanje, da bo vsak Mehikanec izpolnil svojo dolžnost. MORNARJI SE VEŽBAJO NA VISOKEM MORJU Nemci korakajo z godbo v smrt List "Pravda" v Moskvi poroča, da je rdeča armada razbila 101. nemško infanterijsko divizijo, ko je sla z godbo na čelu proti neki reki na fronti južno od Harkova. Najprej je ruska artilerija streljala na divizijo z nasprotne strani reke, nato pa je čez reko na njo vdarila infanteri-ja in jo uničila z bajoneti in ročnimi granatami. Nad 1000 nemških mrličev --- je skoro zajezilo reko. Kupil BITKA V KARAIBSKEM mrtvih Nemcev >o obležali na MORJU bregu reke, Ru-i pa so se po- Ameriški rušilec Blakelev, kif mali za ostanki »bežeče divizi- se j,. v Karaibskem morju Jk>- jeval s krdelom osiških pod- J«. Poročila s fronte naznanjajo, iht so Ritsi v resnici že odvrnili vso nevarnost južno od mornie, je v sredo zvečer« svojo La>tno paro dospel v pristanišče St. Lut-ia v Angleški Za,- Xa krovu hojue ladje, ki spremlja konvoj tovornih parnikov, se vetžibajo mornarji. V ozadju je v i« leti tovorne pa mike. Nemško mašeevanje nad češkim narodom Kot pravi neko poročila iz Berna v Švici, so Nemci že pričeli kruto maščevati napad na protektorja Češke in Moravske Reinharda Heydricha. V eni sami družini je bilo usmrčenih 6 oseb in še ena druga oseba, ker niso hotele nemškim oblastim izdati Heydrichovih napadalcev. Kot rpravijo sedanja jMiroči-. la, je bil atentat na Heydricha] da >o trije droibei bombe pre-izveden 18 milj vzhodno od, bili Heydriebovo hiftrtenioo. Plana na cesti Praga-Honako-1 V Pragu jp naglo prišel na- in eno no«-, je na bojišču Oble-vo v kraju po iaueim Rotkitzen, Čelnik ^estapa Heinrudi H "H Hai'kova. Polnočno t>oročilo padni Indiji, rusfrega vrfiovnega poveljstva; Podrobnosti o pomorski bitki pa samo pravi, daRusi uspešno Zuaue in je samo bilo spo- odbijajo močne nemške napa- ročeno, tla je Bakelev prišel iz de. bitke -{»oškodovan, ker ga je za- del torpedo že v pondeljek. Sporočeno pa je oročilo, da so na fronto pri Izijmn in Barvenkorvi prišla nova ojače-nja in med njimi tudi rumiiu-ske divizije, toda niso mogle prebresti reke, c*b kateri se sedaj bi jejo hodi boji. Nemci naznanjajo na tetn kraju fronte "veliiko aiiago" ter trdijo, da so vjeLi 165,000 ttusov. ♦ Na vseh krajih fronte napadajo Nemci z velikim številom tankov, ne oziraje se na velike izgube. Nemški poveljnik na tem kraju fronite hoče za vsako ceno doseči kak večji uspeh bardirali Messino na Siciliji, proti maršalu Timošenku in na I Bombe so padale tudi na Ca-enem samem kraju so Nemci tanijo in Syracuse na Sicilija, sedemkrat napadli ruske po- toda nifcdo ni 'bil ubit in tudi stojanke, pa so bili vedno od- Skoda je le neznatna. Pet aero-biti z velikimi izgubami. Po' planov je bilo izstreljenih, vroči bitki, ki je trajala en dan Pomorskim oblastim je znano, da se v Karaibskem morju 'nahaja krdelo sovražnih podmornic, zato napad na Blakelev ni prišel nepričakovano. ___—c-—-i. - Messina drugič bombardirana Sinoči >o atigk^ški aeroplani že dimuro zapore* hi o noč bom RUSKI VOJNI RELIEF Russian War Relief, Inc. naznanja, da je, odkar je bil vstanovljen pred osmimi meseci, izdal za pomoč. Rusiji $1,128,949.23 - ter vsak mese<; pošilja vedno več raznih potrebščin. Med raznimi pošiljatvaini je bilo mnogo zdravil in priprave za X-žarke, zdravniško o-rod.je, bolniški šotori, saharin, prenosljive peči na petrolej za bolnišnice in ibegimske tabore, cigarete, oibleka, razna semena in druge dltvari. Urad ruskega reliefa je prejel iz Rusije že več zahvalnih pisem za poslano pomoč. ■General Smirnov, načelnik annadnega zdravstvenega u-rada, je po radio sporočil, da je dospelo 22 zabojev zdravniškega orodja ter dodal: "Rdeča armada je zelo hvaležna ruskemu vojnemu reliefu in vsem Amerikancem, ker so poslali te zaloge.*' General Smimov tudi pravi, da so "bile te zaloge že razposlane vojnim bolnišnicam. Ru>»ka šolska dekleta, ki so pomagale Lzložiti zdravstveno }K>šiljatev, so poslale ruskemu reliefu radiogram, v katerem pravijo: 41 Me dekleta, ki srno »bile poklicane v rdečo armado in delamo oh Strani naših vojakov, vam pošiljamo svojo zahvalo. Vaše prijateljstvo in vaša zdravi ls&a pošiljatev je tako zelo vaana za nas. Prav iskreno se ram zahvaljujemo za adravila, ki !bodo pomagala našim vojakoJn, da bodo okrevali od svojih ran, ki so jih dobili v boju z naciji." Ruski relief si je nadel nalogo, da letos za pomoč Rusiji zbere sklad $8,000,000. INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS GOLOBI V VOJNI ŠE VEDNO POTREBNI Moderna vojna, ki je bila na-l ------- vita do blislkovite naglice po- tega je ameriška aranada potom mehanike ter je po ročeval-1 stavila mnogo postojank za na sliLŽba vsled ibrzojava, tele- poštne golobe. Ln sedaj ima fona in radia na višku, se mo-j poštua ^lutžilm pri armadi okoli ra včasih še vedno vrniti k sta-1 1000 golobov, rodavnim običajem, zlasti kari \'se vojaške keiupe dobijo se tiče občevanja, namreč k 1 sfo](il>e od Fort Houstona. Pod našim starim znancem — golo- krili se tein golalbom pretaka bom. j najpK.rm.enitejšm 'kii naslednjih Pogosto so tt&om bojev pre-| pasem: wla^art, bricoux, sion tpgane druge ofbcevalne z\*eze bi souffle. in tedaj pride v složlbo poštni' Golobe pričnejo vežici, ko golob, ki more opravljati to' so stari 28 dni. Tedaj jih naj-važno >lu»bo vsletl svojega] prej odnesejo pol milje daleč močnega sn«, hitrih kril in od njihovega, goldbnjaka m kjer so žheli vsi, ki so bili u-smreeni. Neniški radio je naznanil, da je Hevdrich zelo ne\*ai-no ranjen, tako da zdravniki od Časa do časa izdajajo o njegovem stanju s»vojo poročila. Zdravi- mler, iz česar je mogoče sklepati, da *bo na Češkem vpeljal največje prelivanje kr\*i, odkar so Nemci zajedli Teško. Pin*a Himmlerjeva odredba zahteva, da se do polnoči na policiji v Pragfi glasijo v>"i civilisti v starosti na«l 1"> let in IkhIo do- žalo 300 mrtvih Rumuncev _ Govor jug osi. ministra I. Jukiča Ko se bi^ka za Harkov bližji koncu tretjega tedna, je ja^no,1 London, 24. maja (Badib JIC) — Danes je imel po london-da si je maršal Timošento iz-1 tkem radiu govor pomočnik zunanjega ministra Hija Ju- bral ra\n»o ta kraj za veliko kič. Iz govora povzemajo sledeče: bitko in tla >o ibili Nemci prisi-l .. , _____ _ , • . , i - n Z, . Mussolini je bd trdno od-ljeiu poslati v bo i veliko števt-'. . r , ... . r ., , . 'ločen prevarati Jugoslavijo in jo iTJ Hitlerjevi oseibni zdrav- ..,. , . . . , ----- ... t. . .. , . . . , i lull posebne izkaznwe. Kdor l*o i l.-,., t-; i,; mki. Hevdrich baje visi med / • . • , - u— K«»t pran ruwki -- • ' • XT i l>0 tej uri skrival v svoji lnsij _n_iu„jj .. življenjem in smrt io. Neka ra- ; , - . . . _ . roplan , se \ se-i življenjem in syirtjo dio postaja na Balkanu naznanja, da se je njegovo" stanje zelo posln.bšalo. As»oeia1ed Press poroča. ko&a brez izkazniee, lw» v«»tre-Ijeu in vsa njegova družina. Po celem jnotekt o ra tu hmlijo skupine gest a pa in preiskujejo hišo za hišo. Ameriška križarka torpedirana Italjanako vrhovno vojaško povelj^vo naznanja, da je ita-ljanška podmornica v soboto na Atlaiitiikn torpedirala neko ameriiško k risarko. Wa.-4iin^on o tem torpedi-ranju ne ve ničesar. nezmotljivega nagona ter pre naša med gromom topov vele-, važna poročila. Golob leti približno 1000 jar-dov na minuto in če je bil pravilno vzvežlbnn, ibo to hitrost vzdržal na razdaljo 500 milj. Poštni roIoII) je neizmerne važnosti kadar odpovedo br-Bojav, telefon in radio in vsled zatem vedno dalje, dokler se ne b?vež!bajo za polet na razdaljo več ^'eže ribe. Nato gr<*s[K>d;nje odulejo v pristani-š.**e in nakupijo zvežili rib. lo vojakov, tankw* in aeropla-nov tednik " Ae e« lan j ih bojih proti tankom Rusi poslužujejo neke posebne, zelo močne bombe, ki so jo iznašli rusfci inži-uirji. Taka ibomfba zdrobi tudi največji tank. kot oreh. Prepoved poslušanja radia v Hrvatski TBS prinaša poročilo moskovskega radia, ki navaja poročilo iz Carigrada, da je v Paveličevi Hrvaitski Lzišel zakon, ki grozi s smrtno kaznijo vsem, ki jih ibodo prijeli pri poslušanju tujih radijskih postaj ali pri izdfefovanjju radijskih kratikovalnih aparatov. IW ESTIRA4TK V AMERIKO KI PUTK UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS __1___ AMERIKANCI SO PRIPRAVLJENI General Brehon B. Sommer-vell, načelnik urada y.a zalaganje armade s potrelm'un materialom, je v lyoudonu rekel, da so Zidružene države popoj-noma ]»ripravljene zalagati a-merLško armatlo 7. vsemi po- se okoristiti že takrat, ko je podpisal sporazum s Stojadi-novičem. Ko je bil podpisan pakt o prijateljstvu, je Mussolini že delal za razkosanje Jugoslavije. Vmešaval se je v uaše notranje razmere in izzival si>ore med Srtbi in Hrvati s .Stojadiuovičein. Sporočil mu je, da bi Mussolini hotel združenje hrvatskih in srbskih fašistov. i 'e ibi to ibilo odvisno od Budaika iu Stojadinoviea in podobnih, ibi mu radi ustregli. Isti Budak je ne>kaj let prej na sestanku, ki so se ga udeležili Lukes, Zanič, Kvateniik in Puk iu narobe. Na glas je govoril prestrašen govoril o Mussoli,-o prijateljstvu z Jugoslavij.o'11 ijevih načrtih, tajno pa je delal-z Bolgarijo in j Mn«solini, ki je vklenil v ve-Madžarsfko prrtti njej. Kodo- risre suženjstva velik del naše-ljubi so se dvisnuK, ko so zašli- ga naroda in svojega italijan-šali, ila je tr<4>a podreti naše skega naroda, ki sedaj misli mejne kaimene. Zločinci so iz- kako bi prišel do francoskega dali Hrvatsko, ko s-o Mussolini- ozemlja, je postal Hitlerjev ju darovali Dalmacijo, zibelko hlapec. Mussolinri se ne bo re-Hrvatov in najbolj čiste hrvat- šil iz Hitlerjevega o\bjerna do ske kraje. j zmage zaverznikov. (1aka ga še Na Jadranu ni hrvatske za- marsiikako grenko zdravilo, trejb&uiuwmi za osegli v 'boje v materinščine in nemška manj- lini pripravljen za separatni Evropi. 'sina se košati v Hrvatski, I nur zaradi zahtev italijanskega Sonnnervell je relkel, da bol Hrvat^i narod strada, a naroda. Hitlerju je drago prav vojni materjal dohajal v za- Nemci in Italijani jedo naš ži- zaradi te*a, da je čim večje dostni množini navzlic pomanj-l vež. Pa veli« je samo sTedstvo število (3talijan>»kih čet na ru-kanju parnikov ;za prevoK. Ge-) za klanje rodnih bratov. Lahko «kem bojišču in čim večjo stene ral tudi pravi, tla .je prišel! si predstavljamo, kaj hi bilo s vilo Nemcev v Italiji, v Anglijo največ v namenu, da Hrvatsko, če bi ostala se naprej, Parvelicevi so kopali grob spravi opremo angleške in a- pod Hitlerjem in Mussolinijera.' svobodi SiWv, Hrvatov in Slo-merišek armade nrf višek. Som-jPaveličevi vstalši'so tujčevi pla-1 veneev. Jugoslavija bo zgrar mervell je tunli rekel, da bo a- Čanci in ne hi se branili nobe- jena na teroeljih bratskega spone vlojre. j razuma. Ifaadajaloe čaka. hujša Budak se je leta 1938. sestal u*oda kot njrhove gospodarje." merlška armada deloma raibila tudi angles&o vojno opremo. ALI VAS ZANIMA ROMAN, KI IZHAJA NA ZADNJI STRANI LISTA? AKO GA KATERI IZMED VAŠIH ZNANCEV, KI NI dE NAROČEN, ŽELI CITATI OD ZAČETKA, MU IAHKO VSTRE2EM0 Z ZAČETNIMI POGLAVJI, AKO LIST SEDAJ NAROČI—TA PONUDBA VELJA SAMO DO KONCA PRIHODNJEGA TEDNA sszss&s&ss&^&s^&sss ■GLAS NAHODA" — .New lotU PBIDAY, MAY 29, 1942 ¥BTANO¥LJEN im GLAS NARODA č — moški zlu.r 4. Otoški zvon — mr-fiant ztnjr 5. Homladnska — meSani b1mt. z baritcm »anios^e-vom 6 Lira 1. — za solo eprve. muSki in mt-šanl zbor 7. Lira II. — za mešani zbor 8- AHantsk! odmevi — za motti In ženski slx>r. z bariton samospevom 9. Ka.n1 a tn iz psalma 1-ti — moSki zbor 10 Soči — za saniuBpfve. meiani zbor in spremljevanjem glasov i ni II. 1'salm 29 — za samospeve, me- Sanl zbor ln spremi je vanje glasovlra ali orgel CENA SAMO 50 centov KOMAD To h> koncertne pesnil ra moške in mešane zbore, katere je upla*-bil in t samozaložbi izdal MATEJ L. HOLMAR. orjtanist in pevovodja pri sv. Vidu, Cleveland. Ohio. 1923. Naročit*' to zbirko pri: KNJIG AKNI SLOVKNR 1'IUL. COMPANY 216 W. 18Ui St. New York nezavesten. To se je zgodilo v četrtek popoldni in je imui naslednji dan zvečer. ne da bi se kaj zavedel. Pogreb je bil v nedeljo, zelo slovesen. Teta pa joka kar naprej. Ko je naš ata umrl, mi je rekla, da ona ne bi prenesla, ee bi njo kaj takega zadelo. Sedaj pa mora tudi ona. -•» Pred enim tednom sva bila z Lovrelom na Dolenjskem. Na-ju je France povabil. Sva se prav dobro imela. Prišla sva pa ravno k njegovi maši in pridigi. Ne morete si misliti, kakršen dober govornik je on. Jaz nisem mogla predstavljati. Prvikrat sem ga slišala, i Hragi mi Jože. Anči in Jožekl iPrav prisrčna zalivala za pismo in priložene slike. Dobil «eta vse a* redu. Zdaj naj vam pa nekaj napišem, pa nikar zameriti, ko se Ž£i-tako dolgo na to pripravljaAi. Zdaj sem imel zmeraj toliko dela in se mi ga še več obeta. Pa to me silno vedeli injza to bvalim Boga, da sem zdrav. Zdaj semi že na svoji fari. Zelo mi je všec tukaj, saj je malo tako Ie|>ih kotičkov na sedanjem našem ozemSju, kot ie ravno ta. Seveda, .če 1>i bile razmere drugačne. M me najljrž dali na Gorenjsko, ki mi je bilo še bolj poznano. ljudje so tudi dobri, včasih malo boli gloiboko v. koearce zagledajo, to je, saj tndi raste grozdje, smo v vimkih goricah Pa je kar fletno takole pc "Dolepjski malo pokramljati. Skoda, da ni te'be Jože tu, ti l>i gotovo kakšno pogruntal. Xo, tudi gmotno se bo izhajalo, kako kaže. mi ne bo sile kakor drn-gint posebno beguncem našega stanu. Tndi pri nas imamo enega, to je brat mojega župnika. ki je tudi župnik in sest- Bil je velik svetal prostor, kjer je bilo posebno poleti prijetno. Sedeč na lesenih zabojih, sta nas molče opazovala pri dehi. V pivovarno se je tudi rad zatekel aikadem-ski slikar Ivan Vavpotič, ki je po okolici iskal snovi za svoje slike. Miss Eva je govorila tudi francoščino, slikar pa tudi, ker je (preživel dolgo let v Parizu. Bila sta kmalu prijatelja ter kramljala ure in ure. France!j ju je nekaj dni potrpežljivo poslušal ter vlekel na uho »besede, ki jih pa najbrž ni razumel. Ko pride nekega dne in ji hoče ves vesel nekaj sporočiti, mu Miss Eva, kazoč na Francelna, reče dve, tri besede. Slikar se ji spoštljivo prikloni, se nam zahvali za pivo in gre. Poslej ga ni bik) več. Jasno je bilo, da ji je Fran-celj prepovedal govoriti ž njim. Tisto poletje se je vrnilo v Loko pet ali šest Amerikancev, ki so delali po ameriškem Za- saj ko je imel na Vrhniki novolra njegova tudi izgnanka brez mašo, ^a nisem -lišala. ker ><"mjvse?a ... Za j€«en smo že letino pobrali- najprej pšenico ki bila ravno tedaj nekaj bolna. Pa so nam tukaj že druiri povedali- da je drugi Opeka. Prav dcpadlq se nama je, saj smo veliko obšli.' Ima povsod svoje soišolce in znance, in kamor smo prišli, so nama zelo dobro postregli. Samo ne vem, če bom šla še kdaj, ko je tako daleč, ker mi na vlaku zrak zelo skednje. Za nnene je zadosti iz Vrhnike v Ljubljano. Danes je f-la pa Nada na trgatev. Vprašate me, kako je z mojo pokojnino. Dobivam še vedno 200 lir. T.aliko si mislite, kako je v današnjih razmerah, pa hvala Bogu. da je še toliko. Ko bi bili samo trije- ali nas jp zmiraj kaj več. Lovro hodi sedaj v 8. razred. Mici ne more nič domov. Vika pri čakuje rojstvo. Letina je bila še precej dobra, samo če bode to naše. Strše je pa tudi zelo opešal. Pogosto pride k nam. Imeli hi smo si veliko povedati, ko bi l>ili ie kaj tako srečni, da bi skupaj prišli. Upajmo, saj pri nas ni še zaenkrat tako. da bi se morala prepisati državi, posebno ker veliko nimamo. Tako sem vam malo popisala. Drugo vam bode pa še Nada. je bila precej dobra, potem pa še vinsko. — tudi ta je bila bogata in Ti bom, Jože,, ee boš prišel kaj sem okoli, že lahko s svojim vinom postregel. Po: tem bo pa še ajdova bera, ta pa slabše kaze. pobirali bomo jo kaVneje. Tako vidiš, da mi zaenkrat še ni sile. Večkrat pri (MMJOtJTmr V LETU W2 'Leto lSft2 bo leto zmage, ali pa u*odepolno leto poraza. Veil »iar je pa le malo upanja, da bilo vojskovanje ali i^lit^-ristične operacije končano do 31. decembra tega K ta. XI juh temu bodemo pa d« tega časa doznali, katera stran bo izšla Amerika pripravlja velikansko zračne silo, katera bi lalrko ob-\iudo\ ala ali zasenčila oelo Evropo. Vendar pa dosedanje teboično znanje ni doseglo točke v zračni sili, da bi mo gla prevladati evropsko ozračje. iz naših, tri tisoč milj od- rtmagovita, ter ali so fašistične; da ljVnih zračnih pristanišč. sile dovolj močne za nadvlado! Poleg tega pa tudi naša indu- in porušen je civilizacije celega sveta, ali so pa na potu veli kau&kiga poloma v bližnji bodočnosti. . "UHrdn celega sveta je odvisna od hrabre ruske armade." Tako je pravil bivši'francoski zračni minister Pierre Cot. Voj*a boue izgubljena, biez-Obzinio izgubljena, ako se fašističnem silam ne posreči premagati in uničiti te hrabre Sovjetske (ljudske) armade. Ne Japonska niti fašistične sile nimajo nikakega upanja v zmago, dokler ni v niče na ta ogrotu*-na sovjetska sija, iz razlogov, ker ta sovjetska armada postaja dnevno močnejša, med tem ko so fašistične armade trčnih krvolokov. Toda to bi -bila dolga zmešnjava in koncem tega "bi postal svet zopet zrel za barbarizem. Vprašanje ako bodo sovjetske sile vzdržale proti .fašističnim silam* ni vpraSanje Rusije. To je vprašanje vs.h zavezniških sil To je vprašanje nas vseli. lastni armadi. A&o ne gjnaga jo ruski slovanski sinovi, bodo ■padli in padli naši sinovi Vsaka zdravniška pomoč luskenm ranjenemu vojaku, je ohranitev 'življenja našemu lastnemu vojaku ali sinu. Očetje in matere, ki imate .svoje sinove v naši armadi in so v,=i lojalni ameriški državljani, naša sveta dolžnost je pomagati akciji za rusko zdi;av nitško poiuoq. ali "Roissiiin "War Relief". S tem pomagamo naši lastni armadi, našim lastnirn sinovom. Te dolžnosti se že zaveda na milijone ljudi po vsem svetu. Posebno bi se ;c morali pa zavedati mi ameriški državljani slovenskega pokolenja. Sam naš predsednik Združenih držav F. D. Roosevelt se je v nekem govoru izrazil sledeče: '''Vsaki zavezniški vojak, delavec ali civilist, ki mora umreti ladi pomanjkanja zdra vniškili potrebščin ali zdravil, ki jih lahko mi tukaj kupimo v naši d želi. je vojak, delavec ali civilist ;zgubljen v naši lastni sprednji vojni črti." MANIFESTACIJA JUGOSLOVANSKE MISLI Govor ministra G-rola in izjava podpredsednika vlade dr. J. Krnjeviča na londonskem radiu. * (JIC.) — Minister M. Grol je imel 6. maja na londonski radijski .postaji pomeii4beii govor o današnjem stanju v Jugoslaviji. O. V. Vilder, ravnatelj poročevaluuga urada jugoslov. vlade je dne 8. maja sporočil našemu narodu v Jugoslaviji važno izjavo podpredsednika vlad? dr. Krnjeviča. Govor M. Grela in izjava dr. Krnjeviča Ijivo je, da hoče Hitler razdelit r Jugoslavijo, streti narod v njej in razdeliti ne samo Sube od Hrvatov, temveč tudi Srbe od Sifoov. Jasno je, da nas ho-joe uničiti ne samo z lažmi in intrigami, temveč tudi v .hrato-morilsko vojno. Naš načrt je .celjenje ran in ustanavljanje krvi. zbiranje sil in njih -povezovanje kajti bliža čas. ko nairi bodo te sile potrebne za preganjanje sovražnika. Vse to je odločilno za našo usodo in za mesto, ki ^a bomio v svetu imeli- Sedaj je prišel čas, da jugoslov. vlade službeno izdal svojo izjavo in me pooblastil, naj jo nanwisto njega na radiu prečita^*.'; Besedilo izjave. "Govor ministra Grolla na radiu je po mojem mnenju zelo važen. Drago ini je. da lahko po reče nt da ?em z njim istega mnenja glede na presojanje do-feodkov in glede posledic, ki jkh izvaja iz njih. Nemici in Italijani ne le niso prijatelji,Slovencev, Hrvajov in Srbov, tem več so zakleti sovražniki srb- gel premostiti. Ko nobeno sredstvo ni prineslo rezultatov, g.ta začela s prelivanjejp nedolžne krvi, s katero sta hotela razdeliti di uge .od druggi. Taki peklenski načrti so se mogli poroditi samo v glavami pošasti ki so tudi med svojim lastnim narodom ubijala, da bi prišle do oblasti. V zadnjih desetih mesecih so se dogajale strašne stvari in vrstili najstrašnejši zločini nad nedolžnimi Srbi. Jaz kot Hrvat in ket član hrvaškega krnetskega gibanja, ki je vedno in brez izjeme odklan- N i kakšnega dvoma ni več o ....... ., , *1,a\ l>01 hrabrost i ruskih bojevnikov. volji fašističnih sil skoraj brez. ... . , ■ ' . 4 , . . . J inrtr ni dvoma o izvrstnem vod- ponitsmbna. ter bi se jo ne mo-' . , „ . ,. .. , . v . |stvu njihovih voditef^ev. glo voc vporubljati kot kako d " celoto. Tedaj, fašistične armade. oproščene te velikanske so- niti me o navdušenju'(morali) ruskega ljudstva, ki si jy priseglo, da se bojuje, dokler ne "iztira zadnjega fašističnega roparja s svoje svete zemlje. Vendar vjeNkt pretnje- bi bile zmožne 7. Japonsko vred zbrati svoje sile i« »davki sk-ttpno po so-i i ?. P , , - i • i ■ •■ i i - - 'pa najbolj hrabra armada, nav vraznikiL kt bi ^lm bil pn i nap ; . \ r»m« . , . . ." brdjantne>se vodstvo ne more bolj na potu. Tedai bi mrčiie „ .. , , , d , . omagan brez potrebnega voi-posaiiJezno t*nes?a za drugim. . - . , 0 , . lr . .... - . i noga materiala. ^ današnjem Najprej Aj&ijo. potem Afuko, . , . „ ... . 1 » a i-- ■ , \ času. ko je rsenueija za>*zela wo nato Avstralijo in latinsko?______71.', m1. & -1 .__»_. Ameriko, na to bi postali 4,moj f=tri" vladarji celega sveta.. (Skoraj bi 6i ne bilo mogoče predstavljati, da bi zamogla naša dežela, Združene države, zbrati v tem času armado, ki bi bila močnejša od sedanje sovjetske sile. In ako bi sploh organizirali to velikansko armado, bi bilo vprašanje, kako jo po-lati v Evropo, katero bi r/. popolnoma kontrolirala Hit-lei ieva Nemčija. evropsko ostrijo, v tem ozi rn prekata tudi Rusijo. Statistika kaže, da je zadnjo zimo v letu 7941-1942 Nemčija veliko več producirala vojnega tnateriala tv iro ga jf Rusija, in je tako v stanu, da vrže vse svo.V sile proti njenim, sov razni k on*. ki se bojujejo za dertvo-krac:jo in civilizacijo celega sveta. (Poraz Rusije je naš poraz. Zmaga sovjetske armade je na-ča zirtaga. Medi kalna pomoč žav/iie mišji Jugoslavije, potrebo oduševw-nost i in služnost i vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev v tej usodepolni borbi vseh Jugoslovanov aa samoohranitev in napvedn obodočnost Vsi r , v .. . i Srbi. Hrvati m Slovenj se mo- uoialm ameriški državlianL j i • ^. __» tu . , . ra30 danes zavedati jasne 111 posebno se Slovani, zavedajmo: , , ^ ■ , ' , ^ . , .. _!r" i svete dolžnosti, da t >0 v sod se to hinnanitue pomoči. Vsta- novinio podružnice za rusko vojno niedikalno pomoč v vsaki naselbini. S tem največ, (poleg kupovanja naših vojnih Ibondov in pomoči Rdečentu križu, pomagamo naši lastni deželi, naši edini novi- domovini S tem pomagamo k zmagi nad skupnbn sovražnikom, civilizacije celega sveta. Slovenci v Rarbertonu, 0.4 stopimo v to akcijo. Vsi mia-1110 enake dolžnosti. Do sedaj so se priglasili v ta natnen delovanja. to je da se organizira podružnica za Russian War Reli f. katerega glavni sedež je 536 Fifth Ave., New York-bledeči rojaki: Frank Poje. James Bryan, Wuis Arko, Toni Valenčič, Frank Smrdel, Frank Čič In A. Bomrb&ek V ta namen imamo pojasnila in priporočila direktno iz Wasliiugtona se pokaže, kdo je s kom. Srbi, sta ena celota in sta posebne-1 Hrvat? in Slovenci se morajo ga pomena dane«, ko je treba boriti w roko v roki in treba jo! j'J^ v.jsu naprav^a pied zavezniki iu pred sovna-1 ustvariti medsebojno za upa- L em zailot]u niki ter pred nažiui narodom|nie. Niso zadosti ideje, tem- jug0slavije, ^esta na- jino poudarjati edin^vo dr-|V(^ «ložno«t, spoštovanje in pravila z enim ciijem: da osla- skupno prizadevanje za te ide- bita. Srbe. Hrvate in Slovence, je. Z wdinjenjem in »hiranjem da onemogočita njihovo sknp- skiga, hrvatskega in sloveo- nasilje v politični borbi, skega naroda (V .je sploh kdo Ne nahajam pravih besed za iz-kdaj o tem sniuil, .je zadnje letoj 'az uicje bolečine zaradi teh nudilo dovolj dokazov. Vsejziočhiov in mojega obsojanja, kar sta Hitler in Mussolini v Tak? zločini so bili vedno tuji duši hrvatskega naroda. Izvršila jih je peščica neodgovornih. moralno pokvarjenih tipov na sever-in južnem sil vseh v teh usodnih trenot-k'h se je treba pokazati. ".Tako je med drugim govo no življenje- da jih trajno pod vržeta. Zlasti naj bi se tako do skrajnosti poostrili ednoša-!ji med Srbi in Hrvati. Sipori, Resnica je, da nasša dežela ruski armadi je pomoč naši VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg oaalort je rasviduo do kdaj Imate plačano naročnino. Prta Itevllka pomeni meiec, draga dan in iretja pa leto. Da .nam juJbra-ni le eepotrvton^t* Uela In atrofikov. V m prortmo, akvMc nrir'"' ao prCToiaaoo -poaarMtA. B*A>iU« naiočnlno aacauK»t wm aU Jo pa platajte naietf.a aactopalkc » VtiM kraja all «a kaiama tewl aastapnlka?, kojlb Imena ao tiskana • Črkami, ker «0 nprarl- oblaka ti tv4t 4rmc* mhMb«, kjer Je k«j aatlta rojakom mw-Ijepib. Zattopnr.k bo Vam laročll potrdilo u pU(an« f^r^iu. CALIFORNIA: San Vranclaco, Jarek Uukln COLORADO: Pncblo, Peter Cullf. Waiaanburg, M. 1. BtJIt LND1AN A: IndtanapoUa: Traok Zupan«« ILLINOIS: Gbleago, J. Uavtk Cloerr., J. F|*iw Chicago la lUlaola) Jollet, Jenal« Bamblck Salto. J. Spellcb . Mascoutah, Martin Dole ic Nortb Cbk-aa« ka Waakegaa, HAUILANU: Kltxmiller, Mr. KaoapUaa M1CHIQAN: Detroit. L. Plaakv MINNESOTA: CbUbolm. J. Liikanlc* BUf. Joe. J. Pea bel Rveletb. Loala Gool« . -Gilbert, Urala Veaaal Htbbiiig. J oba Povla HONTANA: Houndap. M. M. Panlaa Waaboe. L. Champa MISBItAHKA: Omaka P. »r«tort<« TORK: Brooklyn, Aatbeay Sv«|. Oowaada. Karl -Little Valla. Worceater, Peter OHIO: CUreiand, Anton Bobek, ( linger, Jacob Reaalk, Job« Hlapni« Girard. Anjoa Nagoda. Loaota, Loata Ralaat. J«ba Zmngatewn. Ajitea UMU UiMOK: "Oregon City. J. Koblar rUOtaXLVANlA: i •?. Beaseoxer, Joba Jerjiikax Conemaugb, J. Rrexoyee Corerdale In okolica, Jo*. Paterae! Uwjo«, Laola Bapaodi farrell, Jerry Ukora Foreat OLty. MaNk AM* - Ft. BMalktf Greenatmrg. Mwk Not«* Hunter City. Fr. Tereacbak Imperial, Venee Paleich Jobaatowa. Joba Paiaatt KMJUI. AaL HMMU Loaoaae. JTraak Qalloea 4 ilfldwAf. loud Znat Pittabnrgk la okolica, Philip Praga* Steeltoa. A. Hrea Turtle Greek, Fr. SeMfrar Heat Newtoa. Jo^k teeaa V«»C@NMN. Milwaukee, Weal AJIla, Fr. Bkak Bbeboygan, Joaegb 'n vsikdar poudarjajo in utrjujejo dob metlseibq.Uicga bratst*\^ in skupnosti in skupnega odpora proti vsemi zunanjim in notranjim sovražnikom Jugoslavije, do njenega vstajenja. Oovor Milana Groia Prometni miujster M. Grol je iinel dne 6. maja po londem-skem radiu govor, v katerem je med diugim dejal: f'Xas narod se, m za-ton; uprl podpisovanju trojnega pakta. Danes je bolj jasno razvidno « kom bi Jugoslavija tem paktom povezala svojo usodo. Nikdar ni mogel biti prijatelj naišega naroda, kdor je uničil Beograd in kdor uničuje nas narod- "Dcigodke v Hrvatski je mogla povzročiti -am© zločinska drhal italijanskih in nemških plačancev, vstašev in fran-od vlade Združenih držav, koveev. ki &o izdali tradicije in Kdor bi se mogoče hotel pre-1 življenjske interese Hrvator^in pričati o tem, naj se oglasi .pri (spravili v nevarnost obstoj Sr-Louis Arko. Rojaki, pridni- bor v Bosni in Hercegovini. Ce žite se tej akciji! to spravimo v zvezo z presran- V nedeljo ITI junija je po janjem «oveuoev, je razvidno, vse slovanskem kongresu v & ciU tega načrta izgon Slo- troitu iu po našejo pi-ed?edni-!vanov ^»dwlj daleč-proč od fku pmkl anuliran Vseslmanski j Jadrana in povzročitev krva-dan. '22. junija pa dan zti Rus-|vih -porov med Hrbi m Hrvati, sian War Relief. Kaj bodeiuo Kadar »rkniamo na vse te do-v ta nasnen storili v Barh r- -m°ramo neprestano mie ♦ 01]ll» j t i m ed očmi pekleirsbi neoi^ki načrt o uničen.iu in lazdelitvi Jugoslavije, ki naj bi spremenil usodo vseh treh narodov: srbskega, hrvatskega in slovenskega. . ""Hitlerjev načrt je bil razdelitev Jugoslavije, razdelitev narodov v njej. ne samo Sr-šbov in Hrvatov, tenjsveč tudi Srljov med sehoj, da bi nas uničil ne samo z orožjem in lakoto. temveč tudi z brat-oubijal-«kim klanjem med se^boj. Od ril minister Grol. Nato mi je :ki so obstojali v zadnjili dvaj-kot direktorju propagande dr.|«etih lotih, sta hotela poglobiti Jurij Km je vrč, podpredsednik1 take, da bi jih nihče več ne mo- ki j'h je vzgojila Madžarska in Italija, v času, ko ste Neančija in Italija igrali dvojno vlogo: po eni strani ste liujskali izvrševanju in po drugi strani se delali prijateljske nedolžnim žrtvam. Pri tcni pa jinHp seveda ni bilo do Hrvartov ali {Nadaljevanje na 4. str.) Slovenske And. Boniback. Barberton. O. VESTI IZ GLEVmJ^m, ' orno. r I>ne maja je nagloma preminil rojak Louis Jelerčič, sta? let. Doma je bil iz vasi Ja-kovoe na Notranjskem, blizu' Vipave, odkoder je prišel v A-meriko pred 33 leti. Zapušča dve hčt ri, Bose v Akron, O. in ^ ^ ^ y Pauline v Torku, brata np morfl nobena blti v franka in Antona^ oba v Cifer vel^ndu, v starem kraju pa brata Johna in Jpsepha- iDne maja Je v MJ. Siuai holnišnici umrla Mrs. Frances Krashek, roj. Gliha. v starosti €0 let. Zapoišča iž^ilujočega soproga Philipa, doma iz Laškega na Štajerskem in 2 otroka. Franka in Mary. . 2£. anaja je Uirtrla v Mt. .^it naj bolnišnici iMirs. Frances Liorber, roj. Shenk, stara 57 let. Opušča žalujočega soproga franka- d,poaa Bre&c na VIMUKSi. , . Reek «fwtmm Lmh DlaaiaBdrllle. Joe Roltaa LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce , . . (F in 2 g ar) našem načrtu, ki zahteva celjenje ran. povezan je sovražnika. Volja naroda, s katero se ho uredil© življenje državne skupnosti Srbov. Hrvatov in Slovencev,' na.i bi se pokazala v zedinjenju in složni moči vseh. k>" se ji bližajo z velikimi koraki." Izjava dr. Jurija Krnjeviča. Opo 1 norrtočeni minister V. Vilder je po radiu sporočil sledeče. ^Minister 9rol. , naslednik lejube Davidoviča in predsed- USTKZ Spisal Ksavar MeAk«. <144 strani.) Cena 70c MASKO SENJANIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MILIJONAR BREZ DENARJA Spisal Phillips Oppenfaeim. (92 at rani.) X>o skrajnosti napet roman Is modernega tivljeaja. Oppen-beiia Je znani angleški romanopisec poznan po celem svetu. Cena 75c MALENKOSTI Spisal Iran Albreht. (120 strani.) Cena 75c jerakem otroke: Jo%ph, ^ deniokratske franke je v dlioe, ovioz. pcbhrti in Helep, svojejn zadnjem govoru po ra-omoz. Farley ter tn pastorke, ^ med drugim -Brez e^aga brata, Jes^ha .Pivcj ter ozirov Da kako ^^ Srbi &estrp Jonanup, cwoz. ruu^- in Slovenci uredili svo- fcarni-k v Port Washiugton, sestro Mrs, -Osre^kar v Kanadi bi več diiurUi sorodni-kor. Jtpjčna je l>ila v -Skoifji Loki. kjer zaspanca dve sestri in več sorodnikov. V Aaiveri-ki je ibirala 29 let. INAJSTBtUTf: v AAOBfCOK) Krpi'JTtf- je odnosa je v narodni skupnosti. ko bo narod prišel do besede, jugoslovanska državna šlvtipnost mora ostati. Krvava lijbijan.ia Srhov v Hrvatski. Bosni in Hercegovini, prisil 130 pre krts-cevanje deset tisoče v be-^punoev. rodbine brez streha otroci J>rez staršev — vse to bi utegnilo oimajati vero v UNITED states WAM SftMNti^ marsikaj, a nič ne sme omajati* jiOKDft h» STAMPS vero-v -•samega-seibe. Rasami- ' O—- Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da M poslužujejo — UNITED STATES oiirotDt CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno iiiiiniiiiiiiiiiiinitiiifiuuiiiiiiiiiiiii POUČNI SPISI ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO {F. J. Kerui — Zvezano Ona ti — Bodoči državljani naj naročij« knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE V SITED STATES" V tej knjigi so vsa pojasnila ju Zakoni za naseljence. Ona cenlov domači živinozdravmk S [.risal Franjo Dular. — 2T8 strani. Trda ven. — Zelo te>ristna knjiga «a vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. Cena $15« GOVEDOREJA Spisal R. Legvart. 145 strani » slikami. KNJIGA O DOSTOJNEM VXDENJU 111 strani. Cena 50 rentav MLEKARSTVO Spisal Anton Pove. S slikami, 108 straui. — Knjtpa za mlekarje in farmerje v splo§nem. Cena 50 centov OBRTNO KNJIGOVODSTVO 25S strani, nuna. — Knjiga Je namenjena v prvi »rMl za stavbno. umetno in strojno ključavničarstvo ter Železolivarstvo. - Cena SI — UMNI ČEBELAR Spisal Frank Lakmayer. 163 str. Cena SI— ZDRAVILNA ŽELlSČA 02 strani. Cena 23 centov Z I VI IZVIRI Spisat IVAN MATIČJC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je ▼ trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih pofetkov v starem slovanstvu do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo nažega »vljenja ln trpljenja. in kdor Jo prebere bo ▼edel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naše zgodovinsko delo. IS POGLAVIJ — 41S STRANI V PLATNU VEZANO . Cena «2. Poštnina platans ifimEMBtai Po 50c zvezek Andrej Ternevae (Ivan Albrebt) Bel« noti mali junak. (Dostojeraklj) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Na različnih potih (Frane FriMfc) Verne dnie v vicak (Prosper Miriroe) Po. 75c zvezek BeJfegor (Art ur Bernede) Po strani klobok (Damir Feigel) Po $f zvezek Veridteos (Pater Kajatea) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigodb« čebelice Maje (WaldeiMr Bmtli) Pingvinalil otak (AsaAala Aaaea) Po $1.50 zvez^ Zlottn ln kaaea (F. M. Daetojeveklj) KNJIGARNA Slovenic Publishing Company U216 West 18th Street New York City -$%%%%% -GLAS NARODA" — New M FRIDAY, MAY 29, 1942 VSTANOTTJEN 1891 TRUE RODOVI Dogodki iz o njegov čmerikav obiaz, tdušali njegove zadirljive ukaže. Umikali so se n«u s pota kakor vselej, kadar ga je spravila prtčuta noč v slabo voljo. . Povprašal je po Zaviuščaiku. Ta je obavil svoje posle in h odpravljal na pot. Skupaj sta zajtrkovala in se natihoma menila. Bil je važen pomenek, zakaj glavi sta tiineala drug k drugemu in šepetaje snov:.la načrte za bodočnost. Priti je morala tudi l^enka. da s« je poslovila od zarečenea. Jože je pognal konje. Veselo je adrdral prazni voz z dvorišča.] Veliki nemiri na Hrvatskem V Bern v Švici prihajajo poročila, ki naznanjajo, da se po celi Hrvatski zelo širijo upori proti Pavelicevim usta-šem in italjanskim okupacijskim oblastim. Cele vasi se dvigajo in se zoperstavljajo zaplembam živeža. , V Vinkovcih, v severnem delu Hrvatske, so se kmetje odločno postavili proti nemškim naseljencem in so jih izgnali iz vasi. Ljudstvo moli za predsednika Po argentinskih cerkvah mo.-li na tisoče vernikov, da bi^ Bog naklonil čudež, da bi o-, zdravel predsednik Roberto Ortiz, ki je zaradi opešanja vida moral pustilti svoje mesto kot argentinski predsednik. Sedaj pripravlja vse potrebno za težko operacijo predsednika Ortiza nevvvorski šrpe-cijalist za očesne bolezni dr, Hrvatje se zlasti upirajo proti ustašem. ker zaplenja-' Ramon Castroviejo, od čegar jo živež. Hrvatski kmetje so dva dni oblegali vas Tahiik, dokler niso prišli lustaši, ki .so kmete pregnali. V Donji Stipici so oboroženi kmetje po vročem boju pregnali usta-še, ki so hoteli odnesti živež. Na o v. nku, kjer ;se spuStfa cesta v klanec, «e je Jože ozrl nazaj in zamahnil s klobukom v slovo. . V Ribičevi hiši se je zagibalo vsakdanje življenje. Prihajali so ljudje, h prijaznimi pozdravi so se klanjali pred bogatim Ribičem. Dolira leta so zatemnela, madeže, da jih ni videl zunanji svet. Ugasnila je umazan ost vblesku zlatega d na rja. Le včasih so se lu in tam rasagovarjali o dogodkih preteklih dni. omenjali tudi Ribrča in njegova dejanja. Xa-yiosled so skomizgnili z rameni in pristavljali: "Dane« pa je Riibč pošten in ugleden mož." BIDDLE NASTOPIL PROTI BRIDGESU Generalni pravdnik Zdniže-niii držav Biddle je odredil, da mora biti Harry Bridges, ki je bil rojen v Avsraliji, zaradi komunističnega delovanja med pristaniškimi delavci ob pacifiški Obali deportiran. Biddle v ovojem odloku pravi; da je Bridges član komunisti« n e stranke, ki deluje za nasilno strmoglavi jen je vlade Združenih držav. To je prva odločitev ameriške vlade, ki je posta/vila koura- tsprejej 1500 slovaških vojakov, ki rso še ostali pri žrivljenju od slovaške divizije, ki je bila u-ničena na ruski fronti. Tiso je v svojem govoru rekel, da je teli 1500 vojakov dokazalo, da slovaška divizija "ni bila uničena." spretnosti je odvitmo zdravje predsednika Ortiza in politična bodočniost Argentine. Lcvnševalna oblast argentinskega predsednika je sedaj v rokah predsednika Ramona S, Castillo, ki vodi izolacijska politiko, >ki je v nasprotju s politiko predsednika Ortiza in s politiko ostalih ameriških republik. BOJI V LIBIJI Sedaj še ni mogoče določiti* ZLATI JUBILEJ. Zlati jubilej poroke sta dne 7. maja obhajala dob:o poznana Mr. in Mre. Frank in Anna Jager v Denver, Colo. V Aane-riko sta prišla pred 47. leti iz ilo so vdarili Nemci v, Cešče vasi fara 'Prečna pri No- Žalo-tna in potrta je sedela drugi dan Marija Reščeva v prodajalnici pod podobe Mfatere sedenjžalosine. Navsezgodaj. komaj da je odprla vrata, je tudi do nje prijšla novica, da so ji sinoči sina vrgli pri Ribiču iz hiše na cesto. Vedela je, da pride do tega. da se zgodi še kaj hujšega. Vselej, kadar je b la tako potrta, si je žtlela smrti. Zdelo se ji je celo, da bo tisti dan, ko pride smrt, zanjo najlepši. Prinese ji rešitev in počitek. Ali v hipu. ko se je zavedla, da misli na^se 'n pczalblja sina, jo je bilo sram t« . labosti. Razmišljala je. kje bi našla izhod in kje pripomoček da ntiiie Pavla Zaman je i*kal njen duh pomoči. In lako ji je duša krenila od upanja do obupa, kjer človek čaka brez moči vsega, kar mora pri. Pavel je vstal proti poldnevu. Bled je bil. in boltla ga je glava. Bilo ga je sram, da *e ni upal na cesto. V*e mesto bo gledalo nanj in se mu smejalo. Vrgli so sra na cesto kakor potepuha in razgrajača. Vsega se ni mogel spominjati natanko. V no ga je /e bilo privezalo toliko, da so sinočji dogodki plavali pred njim kakor v megli. Samo to ve, da je hotel zagnati kožar c v Zas inščaka in da ga je potem postavil Ribič na cesto. A zakaj in kako je prišlo do tega. ne ve. Spomin mu je zamrl v vinu. Toliko pa trdi lahko še danes, da se je vse to zgodilo za:>adi Lenke. . Obšla ga je želja, da bi «>e maščeval. Hipoma bi se maščeval, da bi bilo maščevanje toliko izdatnejše. A nobena misel se mu ni utrnila v glevi. Žile so um bile zabrekle. suho nu je bilo v grlu in ustih; roke so se mu tresle, ko si je pri žigal smotko. . Matere ni botel srečati. Takoj iz prodajalnioe so držala vrata v stanovanje. V pivi, večji sobi je spala mati, v drugi, manjši, ki je bila poleg nje, je spal Pavel. Iz te je bil izhod v kuh njo in iz kuhinje na dvorišče. (Stanovanje je bilo tesno in temno. ("e je bil količkaj .oblačen dan- je morala goreti v kuhinji luč, da je videla mati kuhati. Ko se je preselila iz sedanja Ribičeve hiše - nikaj, ee ji je zdelo, da so jo živo ]>okopali v groK tam vse prostorno in svetlo, tukaj tesnoba in mrak. Kadarkoli je prišla iz početka v to temo, so se ji porosile oči. Niso več in ne bodo nikoli več gledale solnca, ki je zašlo in zatonilo. Tekom let se je pa privadila temi, da so jo bolele oči, kadar jo hodila po solneu. Saj to ni bilo J njeno solnce, ki je svetilo srečnim ljudem. Njeno solnce je zašlo in zatonilo. Tema ji je bila jprijazna. Tako se je pri-iagwla njenemu sixmi. da bi ne auogla 'biti brez nje. Tu, v tem •araku, so .se razvijale njene želje, tu so se razgubljale nade. komaj vzcvetele, že zapisane smrti. Tu so živeli njeni spomini. Vstajali so iz srca kakor mrliči iz grobov. Legali so zopet v srce, da se zbude, kadar si jih je zaželela. In zato .ji je tako dobro dola ta tema. Vzeli so ji solnce,, a teme ji ne morejo vzeti. Če ji vzamejo tudi to, ki jo obdaja zdaj* pride ona- ki je ne vzame nihče. . 'Pavel je pretipal drobiž v žepu. ako ga bo dovolj za danes. Pa če bi iga ne bilo, ?aj mu zaupajo ljudje! Zgodilo se je že večkrat, da je odšel po svetu, in potem so prihajali k materi, ki je poravnal« račune* Da bi ga ne eula mati, je odšel po prstih na dvorišče in na cesto. ' Zasvetilo um je solnce v oči, da ga je zail>olelo. Klobuk si je (potisnil na oči, da bi se oou-al solnca in se skril pred ljudtmi. Hitro je stopal naprej, tekel je skoro. Zdelo se mu je, da se mu posmehujejo ljudje, ki so ga srečevali; da si »ejjecejo abadljive opazke. Pavla so vrgli na cesto. I , I • ni stično stranko v vrsto orga-luziicij. ki "priporočajo, svetujejo in učijo strmoglavi je nje vlade Združenih držav > silo in nasiljem." Dosedaj je bil Brhlges pod varstvom $.'M)00 in iz Wasbing-tona je bilo v San Francoseo poslano brzojavno naročilo, da je zopet aretiran. Biddle je fia svoji časnikarski konferenci naznanil, da je za Bridgesa zopet mcKT»x"-e postaviti varščino ter mu je dovoljeno vložiti pritožbo proti deportariji pri zveznih sodiščih. Nižja sodišča so sicer odločila, da je komunistična stranka delovala na to, da je ovrže na ameriška vlada, toda o tem zvezno sodišče še ni izreklo svojega mnenja. In sedaj ima Bridges, ki je vedno zatrjeval, da ni nikdar bil v nobeni zvezi s komunistično stranko, priložnost proti odločitvi generalnega pravilnika pritožiti se na zvezna sodišča in predno bo njegova zadeva prišla pred zvezno najvišje sodišče, bo vzelo še najmanj eno leto. s kako Libiji in še tudi ni mogoče do-' vem m stu na Dolenjskem. Rožnati njihovega cilja. Goitovo! dilo se jima je sedem otrok, od pa je, da je osišče dobilo Vi katerih so še živi hčere Mrs. zadnjih treh mesecih mnogo! Ann Padiak,\Mrš. Maiy Pugel vojakov in vojnega materjalal Frank. . za boje v Libiji, » Vsa ojačenja pa so Nemci SMRTNA KOSA prepeljali v Libijo z velikimi V Paw Paw, Mioh., je dne žrtvami. Na Malti so izgUbili 12. maa umrl Lovrenc Podlipec ■nad 50O aeroplanov, k kateri-j v starosti 69 let in rojen na mi so hoteli preprečiti angle- Vrhniki pri Ijjubljani. Okrog| škim bojnim ladjam ovirati 28 let je bival v Chicagu in So. prevoz čez Sredozemsko morje Cbicagu, kjer je dobro poznan, iz Italije v Afriko. j Na farmah v MLahiganu je bil Ako pa hoče Nemčija in Ita- j zadnja štiri leta. Zapušča zeli ja, da more feldmaršal Rom- no tri hčere, pet vnukov in pol-mel nadaljevati svojo vojno v brata Afriki, mora bili Sredozemsko morje odprto za prevoz. Temu pa na>protujejo ne samo angleške, temveč tudi ameriške bojne ladje in podmornice. PISMO IZ STAREGA KRAJA. (Nadaljevanje z 2. str.) Slovaška divizija ni bila uničena. Slovaški predsednik Josip Tiso je v Bratislavi svečano ITALJANOM SLABO PREDE V JUGOSLAVIJI Polkovnik Tomasso Latini, osebni pribočnik italjanskega kralja Viktorja Emaneula je bil v pričetbu maja z več drugimi častniki ubit v Jugoslaviji- Malo pred tem je bilo sporočeno, da je bil ubift zadrski govern er Vezio O rezi. Polkovnik Latini je bil poročen z Amerikauko Helen Clark iz Kalifornije, ki živi v Rimu. (Nadaljevanje.) J JL SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2.50 Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime - St., ulica ali Box Št.-- Mesto in držav«---i__ Naročite lahko to knjigo pri: M KNJIGARNI Glas Naroda 99 216 WEST 18th STREET NEW YORK NAZNANILO in ZAHVALA Žalostnim nrcciu uuzjianjaui vnem sorodni kotu In prijateljem in znancem, dn Je kruta »nirr pretrgala nit žlvljeuja m«»Jl uadvHe predragi Buporogi, oziroma materi in literi Frances Janezich Preminula Je 3. aprila, 1M2 ua Veliko noč. K vernema počitku smo Jo položili 8. aprila. po cerkvenih obredih v cerkvi SI. Callistua in nato na St. CaUlxtus pukopall*£e. B\awa pokojna Je bila rojena dne 25. aprila. 1!*J0 v Zabičali pri Ilirski Bistrici na Prim<»r*keui. PrlSla Je v to deželo leta liKSb m svojo materjo k nvojemu oiVtu r J ti me* City. Pa. Bila je skrbna soproga in mati in težke so nam bile ure, ko w Jo Izgubili za vedno in zelo Jo burno pogrevali. Dolžuoet na* veže. da He prav lepo zahvalimo v*euj, ki so nam bili v pomo? in nam stali ua strani v njeni bolezni, v url žalosti in britkOKti. Posebna hvala njenim ftarišem Mr. iii Mrs. Joe Bowtljau-čič tn ujeni sestri Kegini Xlrn. Iskra in njenemu ujcu in ujiul Mr. lu Mra. Toni KoUh. Mr. in Mr*. Joe Bolh. Mr. lu Mrs. And.v Žužek. Mr. in Mrs. Joe Hervatm. Mr. in Mrs. Frank Maljovec. in hvala vsem Mottedom za dano pomoč, ixxtebuo Mrs. Terezi Vales iu ujeul hčerki Ml«« Viktoriji Tavčar. Zahvalim se vsem. ki *te darovali krasne vence. « katerimi s« je okrattilo krsto pokojne, ko je ležala na mrtvaškem odru. Hvala sledečim družinam: Mr. In Mrs. Joe Boetfjaučič, Mr. iu Mrs. John Botrtijanlč. Mr. in Mrs. Frank Bostijanič. Mr. lu Mrs. Toni Iskra, Mr. in Mrs. Toui Botili. Mr. in Mrs. Joe Bolih. Mr. iu Mrs. Andy Žužek. Mr. in Mrs. Joe Ilervatin. Mr. in Mrs. Frank Maljovec. Mr. In Mrs. CJabriel F lian, Mr. in Mrs. Mary Bolih. Mr. in Mrs. John ttussiuau. Mr. In Mrs. Joe Fljan. Mr. In Mrs. Matija BradelJ, Mr. Joe Prudich in hvala vsein sosedom, ki «te dali za cvetlice. Ihilje najlep&t hvala v^-m. ki ste darovtili za svete maše: Mr. in Mrs. Ixmls Oeržina. Mr. in Mr«-. An.lv Vuleučtč. Mr. In Mrs. John Bowman. Mr. Charles Boat. Mr. in Mr*. J<* Skerl. Mr. Terezija Vales, Mrs. Pirnat. Mrs. Kolenr, Mr. In Mrs. Joe MulilČ, Mrs. Mary Bi^ih. Mr. in Mrs. Fred Novo««.?. >lr. in Mrs. Henry Poldar iu Mr. in Mr*. Tony Carfn. H valu uosik-ew krst«-, ki so jft uosHi ha ujetii zadfeji iioti in ^cer sledeči: Mr. Joe Saftič, Mr. John Celin. Mr. Xick Movosel' Mr. Milan Blzek. Mr. Joe Bizek hi Mr. Toni Ličan. Iialje se lepo zahvalimo všem. ki *te daU avtomobile tiaffi na ruzinAago brezr»lačni> pri pogrebu. Hva^a vsem. ki ste prišli jtokojno kropit, ko Je ležala na mrtvaškem odru ter vsem. ki ste jo spremili k vetfuemu počitku, od koder ni več vrnitve. Nujlei>čti hvahi si>loh v«eu», ki ste na eui aH drugi način pomagali in nam izkazali sočutje. Ti, draga preljubij*»na. pa j*»čivaj v miru In sladko stdvaj v ameriški grudi. Ikikoučaia si trnjevo pot. Tvoj grob bomo obiskali lil ga osipali s cvetjem V tola?.tN> nam je zavest, da skupno se snidemo enkrat ua kraju večn«>ga miru. Ža hi joči ostali: JOHN JANEZICH in otroci JOHN in FRANK. Dalje zapušča : OOKTA in MATER in OVA BRATA JOHNA in FRANKA in SESTRO Mrs. RECilNA ISKRA. Kane. Pa.. maja. KW2. da teli dni ne more pozabiti. Vabili ?mo jo za Martinovanje, ko && vino krsti, pa jo je slabo vrenne doma zadržalo. No, za Martinovo smo pa kar dobro kratili. Pa hvala Bogu. to vino še ni močno, da bi ti delalo kakšne težave. Pa pride šele kasneje, tja ua spomlad. lVru^ega dela imam veliko, tako da sem kar zmeraj zaipo-slen. Sok je tudi veliko, pa jo le zmagujem in večkrat mi je kar v razvedrilo in oddih. Kako ti kakSno ti otroci po-gruntajo. da se mora« od srca tHH.-jati njihovi modrosti. Danes, ko to pišem, pa rav no godujem. Sem mislil, da foom šel'kaj domov na Vrhniko pogledat, pa mi eas ne dopu-wea. ker ?e zamudim preoej 2 dni. Se bom pa za božič kaj prikazal^ takrat, ko ne bo šole. Kako je zdaj z našo politično ureditvijo, že vse tam veste. Veasfti ,še bolje, kot mi. No, ona dva, kot si Jože zadnjič o-menil v pij*mlu n!so zaprli, niti za eno uro ne. Pač pa kri v Borovnici je že tekla. To je bilo nekaj groznega saj amo Se na Vrhniko slišali. Zdaj so pa že popravili in delajo še več tam — bodo namreč progo tako preuredili da ne 1x> n'č več treiba "brvi." Dela se že vse s jpolno- paro. .Cirila pa kar malo skrt>i, da l»i bilo spet kaj takega kot -zadnjič. Ka,i se je pa z Gaasporjevim Cirilom ago-dilo, že veste. Kmalu po gro^j-ni pntrti strica Naeeta, je šel Ciril Gašper na^j na delo v Kantnib. Pa so dobili domači SiPoroeilo, da je n^treljen.. Visi so že žalovali vse v ornem in brat Nace je že bral maso zan j. Pa se je izkazalo, da je £e ž:v In na ■svojem mestu. Kako bo kaj z nami kdaj, tega še ne vemo, saj je vse tako nejrotovo. Lepo je to, kar slišimo od tam, kako nabirate pridevke za naše ljudi. .' Zdaj pa naj končam pismo. In h koncu vse skupaj prav lepo pozdravljam in vam voščim vse dobro. Bodite zdravi. Tako vam želi France: MANIFESTACIJA JUGOSLOVANSKE MISLI. (Nadaljevanje s 3. str.) Srbov, temveč do smrtnega sovraštva med obema in do one-mogočenja njihove skupne države Jugoslavije. Tega se mo-lamo zavedati in tako delati. Zadnji dogodki so najbolj pokazali, kako je urejena Jugoslavija potrebna Srbom, Hrvatom in Slovene m. Zavest o tem in polna složnost v prvih urah