263. številka.
Ljubljana, v četrtek 17. novembra.
XXV. leto, 1892.
lahaja vsak dan la.m.-i uedelje in prasnike, ter velja po poftt- prejemat  m a v s 110 - o g e r s k    dežele za vse leto 16 gld., aa pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 *ld., za jeden
■Mer l gld. 40 kr. — Za LjuhljaDo brea pošiljanja na dom za vae leto 18 gld., ia Četrt leta 1 fld. 80 kr , ca jeden meiiec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom raCtina se po 10 kr,
aa mesec, ; n 30 kr. aa Cutrt leta. — Za tnje dežele foliko vec, kolikor poštnina znata, iamnaoils plačuje se od fetiriatopne petit-vrate po 6 kr., Ce se or.nanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce ae dvakrat, in po 4 kr., Ce ae trikrnt ah veCkrat^tiskA. Dooisi naj se izvoh'; frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniCtvo in upravmfit?oje na Kongreaneui trgu ftt. 12. Dpravnifitvn naj ae blagovolijo pošiljati naroCnine, reklam.        oznanila, t. j   vse administrativne stvari.
Državni zbor.
Na Ihmaji, 10. novembra.
Generalna debata o državnem proračunu se je začela danes in bo najbrž dognana v prihodnjih dveh sejali. Stranke bodo gotovo b svojega stališča pojasnjevale politični položaj, vender pa ni misliti, da bi se vsled to debate premeni Ia parlamentarna konstelacija. — V današnji seji odgovarjali so ministri tudi na razne zanimive interpelacije.
Začetkom seje nazuani predsednik, da se je posl. Nedella odpovedal mandatu, da torej odpade razprava o njegovi aferi.
Ministerski predsednik grof Taaffe odgovarja na razne interpelacije, mej njimi tudi na interpelacijo posl. Bortolija o izgredih pri zadnjih občinskih volitvah v Pomjanu, glede katerih pravi, da je interpelant navedel mnogo neresničnostij, in da bo bili izgredniki sodno kaznovani. Minister deželne brambe grof \V e Is ersh eim b odgovarja na interpelacijo posl. T i I sc he rj a radi trpinčenja vojakov, trdeč, da so bile interpelantove pritožbe neresnične. Pravosodni miniBter grof S cb o n born odgovarja na'interpelacijo Plenerjevo glede oprostitve mizarskega pomočnika Bosaka, toženega, da je v Pragi streljal iz revolverja na nekatere pa-sante, ki so mej seboj nemški govorili. Minister pravi, da je bilo prccesuvalno postopanje popolnoma korektno. Porotniki so toženca spoznali nekrivim, ker so pri glavni obravnavi zvedenci priznali, da je toženec slaboumen in vsled obilno povžite pijače bil še bolj zmešao in ni vedel kaj dela. Izvajanja interpelantov o pravni varnosti v Pragi so brez podlage; če bi se kje primerilo kaj, iz česar bi bilo moči sklepati, da porotniki ne sodijo pravično, storila bi vlada koj vse to, kar ji dovoljuje zakon. — S tem odgovorom ministra moral se je Plener zadovoljiti ; periidua njegova interpelacija bila je samo udarec v vodo. Ko je še naučni minister baron Gautsch odgovoril na nekatere interpelacije, začelo se je čitanje na novo stavljenih interpelacij, potem pa je predlagnl posl. dr. Lueger, naj se začne debata o vladnem pojasnilu glede glasne molitve v ljudskih šolah Dunajskih, kar pa je zbornica odklonila. Posl. dr. Lan g predlaga za imunitetni odsek, naj se dovoli sodno postopanje zoper poslanca Šupuka, čemur zbornica pritrdi.
V generalni debati o proračunu oglasi se prvi klerikalni poslanec Kalteuegger ter pravi, da bo glavni predmet njegovemu govoru šola. Šolarji, ki pridejo iz sedanje Šole, ne znajo niti pisati niti čitati. Štajerski učitelji pripravljajo spi«, kateremu je namen, oživiti ginevajoči patrijotizem. Tako-imenovane polkovne pripovedke zbrale se bodo in razširjale v popularno pisanih kujigah, da se bo mladina navduševala za junaške čine vojakov. To je potrebno, ker se socijalizem tudi v vojski nevarno razširja Kako naj vojak ceni prisego, Če misli: Ako hočem verjeti, da je Bog, potem je; ako nečem verjeti, ga pa ni. Ali so otroci v verskem oziru trdui, za to se naša šolska oblastva ne brigajo nič. Avstrijski katoliki moraj) molčati kakor psi. Govornik upa, da bodo viteški Poljaki, ki so že jedenkrat rešili Avstrijo v veliki nevarnosti, pomagali v boju za versko šolo. Celo preveseli Dunaj vzdramil se je zadnji čas in rešil svoje, nesramno teptano pravo.
Posl. dr. Fanderlik, moravski Staročeh, pravi, da je njegovemu govoru namen, pojasniti razmerje mej vlado in moravRkimi Staročebi. Pri pregledovanju proračuna je videti, da ne žanjejo tisti, kateri so sejali. Ugodni budget omogočil je finančnemu ministru, lotiti se regulacije valute in davčne reforme. To j-3 rezuitat delovanja prejšnje parlamentarne večine. Tetnn delovanju upirala se je Bamo gosp idstvaželjna levica. Železni obroč je sedaj strt in levica ^ima na vlado mnogo upliva. Moč te stranke je velika. Z mnogih stranij se nam priporoča, naj začnemo principijelno opozicijo zoper vlado, a to bi bilo le nasprotnikom v korist. Jedino sredstvo, zmanjšati veljavo levice, je obnovitev desnice. Grof Ta»•.ti-* moral bi sam na to misliti, a mestu tega slabi stranke bivše desnice. Za češki narod je največje važnosti, da ima v ministerstvu svojega zastopnika. Nemci imajo ministra-rojaka, čeprav je velik del nemškega naroda v opoziciji proti vladi. Ker so vsled odstopa barona Pražaka garancije izdatno zmanjšane, izjavlja govornik, da bodo odslej on in somišljeniki njegovi vse vladne predloge presojali ne samo s stvarnega, ampak tudi s političnega stališča. Le s tem pridržkom glasovali bodo za to, da se .lačno specijalna debata.
('risih so nam volilci naudušeno pritrjali, če smo tako glasovali. NauduŠenost je izginila, nadeje ostale so neizpolujene, največji naši nasprotniki dobili so nevaren upliv na vlado. V takih razmerah moram z obžalovanjem konstatirati, iia to glasovanje ni izraz zaupani a. (Živo pritrjevanje mej somišljeniki.)
Posl. dr. Tu če k, moravski Mladočeh, pojasnjuje, kako intenzivno in dosledno germani/uje vlada Moravo. Češki narod gleda na vlado z največjo ne-zaupnoBtjo. V moravskem deželnem zboru je najbolje videti, kak.i nasprotna je vlada Cehom. Dokler nima v tem zboru češki narod naravne večine, ni moči verjeti, da mu je vlada naklonjena. V raorav-skem deželnem zboru imajo odločilno moč vsaki vladi poslušni veleposestniki, tisti, ki so ustavover-cera služili trinajst let. Nezaupnost do vlade je torej utemeljena. Nemci na Moravi uživajo vladno podporo tudi v pozicijah, do katerih nimajo nikake pravice in to na troške češkega naroda. Govornik obljubi, da bode natančno dokazal, kako vlada v šoli in v uradu in v vsem javnem življenju postopa zoper Čehe, jirav kakor mačeha, ter odpira „ska-Ijenemu nemštvu" vrata na Btežaj. Vlada se ni samo pridružila sovražnikom naroda češkega, po-Btavila se jim je na Čelo in prevzela vodstvo, kar je vidno že iz tega, da ni dala baronu Pražaku naslednika. Govornik izjavil je končno, da stoji na stališči državnega prava Češkega in da se bodo češki Moravani zanje vedno in z vso odločnostjo borili, dokler je ne dosežejo. (Denionstrativuo ploskanje; Mladočehi kličejo živahno: Vvborne.)
Posl. dr. Ferjančič obžaluje neprijazno postopanje vlade zoper slovenski narod. Narod ima vse, kar je dosedaj dosegel in kar je storil za ua-predek, samo sebi zahvaliti, vlada ga ni jiodpirala, narobe, še ovirala ga je. Govornik razpravlja obširno o preiuetnbi pri deželni vladi na Kranjskem. Prejšnji deželni predsednik ui podpiral narodnega napredovanja, on se samo naravuemu razvoju ni upiral. Popolne premembe političnega položaja na Kranjskem tudi VVioklerjev naslednik ne bo prouzročili ker za to nima dovelj moči. Želeti pa je, da bi ne porabljal svojega upliva Slovencem v škodo, ampak po vzgledu svojega prednika deloval jednako pravično Slovencem in Nemcem. Pri oblast-
LISTEK.
„Debut baronese W ... ove.1
'(Izvirna uovelica. Spisal Ivan.)
Ni še prav dolgo temu, kar so lepili nekega jutra po širni rezidenci velike plakate. Ljudje, seveda boljši krogi, so kar postajali in glasno čitali 3. točko vsporeda : „ De b u t b a r on oh e Iv \V . . .ove.a
„Kaj, baroneBa W. v cirkusu?!"
„Ni mogoče!"
„Tu stoji tiskana s polnim imenom!"
„Ali jo pozuate?"
.Seveda!"
„Kaj jo je neki d uvedlo do tega koraka?" vprašal je nekdo v ozadji.
nAli ni bila zaročena z grofom — eh, eb, kako se že imenuje? — z grofom, eh . . .■ trudil se je kavalir ter tlačil monokel pod osivele obrvi desnega očesa.
„Morda, znano mi ni," dodal je hladno tretji.
Ta prizor se Ije ponavljal tisti dan še cestokrat.
„Kaj jo je neki dovedlo do tega koraka?"
Brezsapuo, bledega obraza prihitela je baronesa YV. po stopnicah rodbinske palače ter uutopila v salon.
„Kje je mama?"
Služkinja se dela, kot bi ne bila čula tega vprašanja ter hoče še nadalje brisati prab raz klavir, na katerem ga seveda niti trohice ni bilo.
„Kjo je mama, vprašam, govori!"
„Kje so milostna gospa baronica? Kje? Odpeljali so se v pohode!"
„ Nesramna predrznica ti!" vskrikne mlada dama, „mama je doma in ima pohode. Kaj ne, nekaj srebrnjakov zavezalo ti je jezik, zaprlo ti oči in ušeBa, da ne vidiš in ne slišiš ničeBar!"
Rekši skoči proti budoirju baronice, a vrata so zaklenjena znotraj.
Bliskoma pa je bila baronesa na koridoru pred vrati vodečimi z drugo Btrani v budoir. Tudi ta so zaklenjena. A v tem trenotku zaškriplje ključ in mej vrati 8e prikaže baronica W. Baronesa je dobro zapazila, da je mlada in krasna njena mačeha potisnila nekoga nazaj v sobo.
„Ah, ali si že nazaj? menila sem —" in hitela jej je naproti, hoteč jo odvesti zlahka v salon —
„menila sem, da te celo dopoldne ne bo domov. Ali kaj ti pa je? Ti si bleda, tako razburjena? Kaj se ti je pripetilo, govori! morda si--u
V tem pride grof Z. iz salona na koridor.
„Glej, Evelina, hotela sem ti takoj povedati, tvoj ženin te je hotel posetiti —"
Tedaj pa je odlegla baronesi togota in jezik se ji je razvozljal.
„Mene? mama, mene?!" vskriknila je.
„Seveda, Evelina, koga druzega neki?"
„Draga moja, menil Bem, da danes, ko tako dežuje zunaj, ne boš šla k jahalnemu učitelju in sem — in —u jecljal je grof Z. hoteč poljubiti baronesi roko.
„ProČ od mene! ne dotaknite se me!" do bleda baronesa uprši desnico z bičem ob bok ter stopi z levo nogo nekoliko naprej.
„Ha, ha! gospod grof, ljubezen do mene vam jo bila le krinka, pod katero ste skrivali podlo ljubovanje — vi ljubite — ženo mojega očeta!"
„Ali Evelina! kaj govoriš?" vikne prestrašena baronica — in njeno prej rudeče lice je obledelo — ,za Boga !u
„Ni se vama treba opravičevati, opaževala sem
vili na Kranjskem dobiva načelo o nemškem uradnem jeziku vedno več veljave. Koroški deželni odbor zavrnil je slovensk dopis, češ, da je njega uradni jezik nemščina. (Posl. Steinwender: To je naravno. — Živahno ugovarjanje slovenskih in mlu-dočeških poslancev.) Obveljala je zahteva deželnega odbora, čeprav je na Koroškem tretjina prebivalstva 8loveuske narodnosti. Kakšen krik in vik bi nastal, da zavrne kranjski deželni odbor kakov nemški dopis. (Posl. Steinvvender: Tega se ne bode predrznil storiti.) Govornik dokazuje s lakti, kako se pri uradih na Kranjskem potiska slovenščina v kot, čeprav je zahteva, da mora V8ak uradnik znati jezik, v katerem mu je občevati, povsem naravna. I^to tako se ne da slovenskemu jeziku po zakonu pristo,oče mu pravo niti pri državni železnici uiti pri pošti. (Ta od slovanskih poslancev simpatično m z odobiuvaujem vzprejeti govur priobčimo v celoti).
Posl. dr. Dyk pravi, da proračuu ni vreden kritike, ker se ne ozira mtt na naivažnejše ekonomične potrebe. To je najnevarnejš. deficit Ako zniutra vlada, da potrosi preveč, Če mej državne služabnike razdeli jedeu milijon goldinarjev, potem pač ni govoriti o prebitku. Naroda češkega napredovanje *e od stram vlade ue pospešile, ampak le umetno ovira Govornik se lutvi potem z interpelacijo Plenerievo o razsodbi Praških porotnikov in pravi, da je ta iuterpelaeija pravi hujskajoči atentat. Na čelu interpelantov čitati je ime pleni. Plenerja, miuisterskega sinu in večnega mimsterskega kandidata. Ali ga je bil obseačil duh pokojnega dra. Knotza? Kjer so Čehi v manjšini, so brezpravni in v največji nevarnosti, kjer pa ho v večini, spoštujejo nemške miuoritete. Navzlic temu se oglasi pleni. Plener in nas slika kot uarod, ki hrepeni po nemški krvi. Gjvoinik se izreče zoper proračun.
Debata 8»- na to zaustavi; pred koncem seje interpelira dr. Ebeuhnch še radi kršenja, uedelj-skega počitka na Dunaju.
Prihodnja seja jutri v četrtek.
Politični razgled.
Notr«Mije debele.
V Ljubi -vii     17. novembra.
< 'esk i kon s e rva tire t,
KatoIiŠko-politično društvo za kraljevstvo Češko zborovaio )e predvčerajšnjim v Svimb Trhovib. Predsedoval je shodu brat pravosoduega ministra grof Karol Scbouboru. V svo|em ogovoru rekel |e mej drugim: Trditev, da vera in politika nimata nič vkupnega, je kriva Mi nismo samo katoliško, ani]>ak tudi politično društvo, moramo torej imeti poleg katoliškega tudi političen program in imamo ga. Za ravnopravnost potegovali smo se vedno in isto tako za samostaiuust Češke in za pravice sta nov. Zvezah se moremo »amo s strankami, katere so popolnoma (edine z nami tudi v religijoznih stvareh, v posamnih slučajih pa se moremo združiti z vsako stranko, če je dotična politična reč v soglasji z našim političnim program.mi.
Konec at/erski h'rizi.
Novo ministerstvo je ustavljeno,  ker je pre vzel   portfelj   notranjih   rečij   izvrsten organizator llieronvnu.    Vsi drugi ministri,   izvzemši Szaparvja obdržali so BVOJe portfelje, pridružil se jim je le še
vaju že dl|e časa, treba je bilo le prilike, da vama potegnem krinko raz obraz, in ta prilika nudila se mi je danes. Ha, ha, gospod grof, pač sem jezdila k učitelju in se vrnila v navadnem izvoščiku ter bedela v vozu onstran ceste, opazuje, kdaj budete vstopili vi — vi gospod — — — Ob, ubogi moj oče — nesrečna mama, zakaj si me zapustila ter Bla na boljši svet! Dala si prostor tej-le — o moj Bog! — in hotela je udariti z bičem po groiu, a omahnila je brez zavesti na divau.
„Ostavite nas!" reče baronica grofu, ki se je tudi pokoril temu ukazu.
»Uravnajte si kravato,14 zakliče še za njim.
Baronesa se je kmalu zavedla.
„Oh, Eveliua, odpusti mi, če imaš le količkaj usmiljenja z menoj, varala sem te!" prosila je svojo pasterko baronica na kolenih pred njeno posteljo kleče, „ne izdaj me očetu!"
„Če vas ue izdam, gospa baronica, storim to le zaradi svojega očeta, nočem mu greniti življenja. Oh ubogi, moj dobri oče ... oh, kako sem nesrečna! — Pustite mi roko, ne močite je s solzami, ki me peko kot strup, ker so hinavske — toda molčala bom, gospa baronica." In sveto je molčala — očetu na ljubo. — (Konec prih.)
grof Tisza kot minister d latere. Jedino hrvatski minister Josipović se še ni dal pregovoriti, a mestu njega pripravljen je ustupiti v vlado grof Teodor Pejačević. Nekaterim strankam in frakcijam tudi novo ministerstvo ni po volji, čuje se že klic: To je ministerstvo Tiazino, imenovano "VVekerle. Danes predstavil je VVekerle cesarju nove ministre, ki store jutri obljubo. Za nekaj Časa bila bi torej si-tuvacija rešena, dokler ne pridejo zopet na vrsto kočljiva vprašanja, kakor prememba uprave ali civilni zakon.
Zanimiva enuneijaeija. VČerajSnja „N. Fr. Pr." priobčuje poročilo nekega svojega sotruduika, kateri je imel priliko govoriti z visokim ruskim državnikom o razmerju mej našo monarhijo in Rusijo. Dotični državnik je rekel, da je vzprejem careviča na Dunaji naredil v ruskih oficijelnih krogih najboljši utis in potem dokazoval, kako lahko bi bilo doseči sporazumljenje mej tema državama. Bosna in Hercegovina to je za Uusijo rešen« vprašanju, v katero se ne bo utikala; to vedo na Dunaji tako dobro, kakor v Peterburgu. Drugače je z Bolgarijo, glede katere je avstrijska politika nastala samo iz antagonizma proti Rusiji. Poraz-utnljenje mej Avstriio iu Kupijo ni samo dobro, nego tudi mogoče. O iuskn-u«mškem zbližanji se ne da več govoriti. V Bolgarski nima Avstrija čisto nič iskati Će Bolgarska za Nemčijo ni vredna kosti jednega grenadirja, potem gotovo ni vredna, da je Avstrija radi tega prouzročila uasprotstvo mej njo iu Rusijo. Gospodarska konkureuca je neizogibna in Rusija se ji ne bo upirala, a v politične razmere v Bolgariji bi se Avstrija, ue smela umešavati. Po-razumenje je prav lahko mogoče, ker se mu na Ruskem nihče ne protivi, ker smo si Rusi v svesti, da bi se nam ne nastavljale jiasti, kakor v B^roiinu. <' m bi Avstrija potegnila svoio roko iz Bolgarske, lahko bi prijateljsko Hegla v roko Rusiji.
V ?nm*i se <lr£a«/e,
JPrnncoska kriza.
O svojem času osuovana družba za zgradbo panamskega kanala gospodarila je škaudalozuo, zapravila veliko milijonov, tako d* je javno muenie vedno odločneje zahtevalo, uaj se stvar Bodno preišče Vlada ie hotela obvarovati Rtarega Lessepsa, a pravosodni minister Rcard izjavil je pri neki interpelaciji, da je na lastno odgovornost zaukazal državnemu pravduuu, naj začne sodno postopati zoper vse osnovatel|h pauunske družbe. Večini miuistrov ni to po vo'ji, ker se boje škaudalozne pravde. Vsled tega se sodi, da bo skuhal Loubet na spreten način dobiti od parlamenta nezaupnico, da se bo mogel umakniti. Daues ali jutri se začne v zbornici posvetovanje o novem tiskovnem zakonu. Loubet bode zahteval, naj se mu izreče zaupanje, a formuliral bo najbrž to zaupnico tiuo, da mu je zbornica nikakor ne bo mogla votirati, vsled česar bo podal demisijo.
Itazmere v Belgiji.
Demonstracije, shodi, obhodi in manifestacije za splošno volilsko pravo so ua dnevnem redu, krvavi pretepi mej delavci in redarji so že nekaj na-vadnega, a veuder klerikalci in liberalci niti ne mislijo na to, da bi ustregli tirjatvam velikanske večine prebivalstva Delavci v večjih mestih, sosebno v Bruseliu, Antverpenu in Gantu razburjeni so do skrajnosti in se navdušujejo za revolucijo. V Ant-\verpeuu našli so te dni dinamitu > bombo, na srečo, še predno je • ksplodirala lz drugih krajev se čuje, da so si anarhisti prilastili večje množina dinamita. To so žalostni znaki.
A.n<jle~Atcn in trojna zvena.
Sotrudnik B^rolinskega lista „Neueate Nach-richteu" imel fe priliko, govoriti s znanim angleškim državnikom Charlesom Dilkeiem o razmerji Angleške in trojne zveze. Bilke je povdarial, da prejšnji vodja augie.ško vlade, Salisbury, je sicer gojil simpatije za trojno zvezo, da pa nikdar ni prevzel nikakeršnih obvez. Gladstone ni za trojno zvezo unet, a tudi nasprotnikom trojne zveze ni nič preveč naklonjen. Rizmure na Ruskem mu niso všeč in tudi za svobodomiselno Francijo se ne more naudušiti, ker ji ne zaupa pjpolnoma. Končni smoter vse Gladstoneove politike je ohranitev miru, zlasti neče, da bi ue Angleška utikala v kontinentalne homatije. — Dilke je pristaš Gladstoneov, a nekoliko radikalen.
Dopisi.
Iz ICibiit&kega okraju 12. novembra. [Izv. dop. I (Izjave za preuzvišenega k ne zo-škofa.) Iz „Slovenca" izvemo, da so po znanem vzorcu skovane izjave „zaradi vedno se širjajočih zlobnih napadov na našega premil. knezoškofa" podpisali tudi občini Loški Potok in Struge v našem okraji. Mi poznamo dotične, sicer časti vredne može, ki so baje podpisali, odnosno podkrižali te izjave, ter vemo, da nihče izmej njih ni imel prilike poučiti se o tem, kako iu kje se je napadal naš knezoškof. Kolikor nam je znauo, je k večjemu jeden izmej njih zajemal svoje informacije iz Časnikov in še to samo iz kalnih virov „Slovenčevih". Kolike veljave morejo imeti take izjave, je lahko
uvideti razsodnemu človeku. Ne sodite brez dokazov, da ne boste sojeni. Pomilujemo spoštovane občinske može, da se dajo tako slepiti in za nos voditi, pomilujemo pa tudi gospode, ki se pečajo s takim poslom, mesto da bi moralo širili v narodu. Prašamo jih: kako morejo soditi o „Slov. Narodu", kojega ne čitajo in ne smejo čitati? Kdor pazno čita „Slov. Narod" in „Slovenca" in kdor more še količkaj objektiven biti, mora priznati, da „Slov.Narod" že mnogo let ni pisal tako mirno in stvarno, kakor baš letos. In kaj je dosegel s tem? To, da ga .Slovenec" še ni nikoli tako Btrastno napadal, kakor sedaj. Toliko strasti in zavijanj še nismo čitali v slovenskih časnikih, kakor poslednje mesece v „Slovenci", in glasoviti ligaši si celo drznejo predbacivati drugim „zlobne napade*. Kdor čita samo „Slovenca", mora v istini misliti, da se grozni komploti snujejo proti našemu Škofu. Ako se drzne kdo reči, da ta ali oni škof ni unet za naš narod, je to že zloben napad, neodpusten greh. Kdo more trditi, da so vai škofje v narodnem vprašanji (o verskem ne govorimo) jeduacih mislit ? Ako se v tem ne strinjajo vsi, kateri imajo pravo? Primerjajte le škofe Missio, Flappa, Strossmajerja in ogrskega kueza-primaBa Vaszarvja, kako različno sodijo o narodnih vprašanjih. Od nas pa zahtevate, da se tudi v narodnih zahtevah absolutno podvržemo mnenju naših škofov.
Dr. Mahuič piše: Kar nas uče naši škofje, ne vprašajmo, kaj, zakaj ali kako, ampak verujmo s le po in brezpogojno. Ta nauk ste raznesli tudi na politično polje ter zahtevate od nas slepo in brezjiogojno pokorščino. Kdor se temu ne more udati, blatite ga v narodu kot brezverca, koristo-lovca itd. S takim naukom nas morajo pripraviti gospodje „ligaši" ob vso vero v njihovo moralo, katera jim vidno peša.
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V Ljubljani, 15. novembra.
(Dalje.)
Občinski svetnik dr. Stare poroča v imenu persoualnega in pravnega odseka o naloženji glavnice Janu-,a Sallocherja dijaške ustanove. Novci te ustanove bili so naloženi na zemljiščuo obveznico hrvaško slavousko, katera pa je bila pred kratkem izžrebaua. Gotoviua, ki se je dobila, iznaša 7335 gld. 55 kr. in naBvetuje poročevalec, da se za ta denar nakupi jednotna državna reuta, katera daje uaj boljše obresti. Občiuski svet pritrdi.
ObĆ. svet. Gogo I a poroča v imenu pravnega in persoualnega odseka o c. kr. fiuaučuega mini-sterstva odloku glede obrokov za plačevanje domamio v Ljubljani. Mestni zbor je prosil, ker se zadnia dva obroka plačevanja davka (1. julij in 1. oktober) ne vjemata z novim plačilnim obrokom za domarino (1. avgust in 1. uovember) da se ta pre-naredi in spravi v soglasje s plačilnim obrokom, Bedaj veljavnim v Ljubljani. A finančno ministerstvo odgovorilo je po dvuh letih, da ne more ugoditi tej prošnji. Poročevalec nasvetuje, da, ker h; o dotični postavi dela izjema za Tirolsko deželo, kjer se pobira domariua ravno v istem času, za kateri prosi tudi stolno mesto Ljubljansko, da se občinski zastoji obrne s prošnjo do državnega zbora, da se dotična postava tudi za stolno mesto Ljubljansko v zaželjenem smislu preuaredi.
Obč. svet. vit. Zitterer se jako čudi, da vlada neće ustreči upravičeni želji Ljubljanskega prebivalstva. Saj je isti to vender vse jedno, ali dobi dotične novce mesec preje ali pozneje.
Podžupan V asu PetriČiČ je mnenja, da je nepravično, da bi moral tnsm posestnik prej plačati, jireduo dobi od stranko plačilo.
ObČ. svet. dr. Majaron-u ne zdi se stilizacija predloga posebno srečna. Ako so sklene na državni zbor peticija, oddala se bode peticijskemu odseku in tam bode pokopana in najbrže nikdar več ne bo prišla na dan. Bolje je, se obrniti do vlade, katera lahko predloži popravljeni zakon v tej zadevi državnemu zboru. Peticijski odbor državnega zbora itak ne bude storil druzega, ako ugodno reši prošnjo občinskega zastopa, kakor da bode vlado pozval, naj predloži načrt take postave. Zategadelj je govornik mnenja, da se je še jedenkrat obrniti do vlade s tako prošnjo, ali pa naprositi državnega poslanca stoluega mesta, da sam predloži v državnem zboru načrt Ljubljanskemu mestu v tej zadevi ugodne postave.
Poročevalec obč. svet. Gogola opomni, da ponovljena prošnja na vlado ne bode  dosti pomagala, kajti tam se je že brez uspeha prosilo, tudi naš državni poslanec ne bode Bam  dosti opravil, zatorej je najbolj umestno, obrniti se na državni zbor, isti zamore prošnji občinskega sveta ustreči.
Pri glasovanji vzprejme se predlog poročevalca pravnega in personalnega odseka Gogole, da se je obrniti na državni zbor.
Obč. svet. Žagar poroča za policijski odsek sledeče:
1. Mestni magistrat se pooblasti, da izroči po predidoči temeljiti popravi bnzgalnieo starega kro|h, nahajajoče se v poslopji tik Gradašice, pod Ljub-Ijano Bpadajočim barianom — v brezplačno porabo.
2. Brizgalnica naj se izroči v varstvo posestniku Matevžu Vidmarju v Črni-Vasi.
Svoj predlog utemeljuje poročevalec s tem, da barjanom za slučaj požara zaradi velike oddaljenosti ni moči pravočasno priti na pomoč.
Obč. svet. Vel ko vrh nasvetuje, da bi se tudi sod za vodo, kateri stoji nerabljen v Streliških ulicah, dal barjanom v porabo k brizgalnici.
Obč. svet. vitez Zitterer podpira nasvet in pristavi še, da bi se tudi vse gasilno orodje itd«, katero je spravljeno v shrambi za gasilne stvari ob Gradašci, oddalo barjanom, seveda, ko se je popravilo.
Obč, svet. Prose nec pa ie mnenja, naj bi se ne sklenilo, da se da brizgalnica kaki gotovi osebi v shrambo, ampak da se da sploh na barje pripadajoči občim Liublja-iski.
Župan Grusselli opomni, da se bodo stare kluke i. t. d prav rade volje dale barjanom. kajti razpadajoče poslopje za spravo gasilnega orodja pri Gradašici, katero je danes čisto nej)otrebno, 8e bode itak imdrlo in to kmalo, ko se tja prestavi most čez Grad^šco kamor itak godi. Pri glasovanji Hpreime Be policijskega odseka ))i*edlog.
Ooč. svet. Kune poroča za policijski odsek o prošnji za premestitev Sitnega semnja h Poljan na Krizovniski trg. 32 posestnikov okolice Križev-niškega trga in isti*ga samega, kateri so ob svojem času zložili 2500 gld. prinosa, da se je populila v olepšavo mesta na tem kraji sredi Knžev-nišaega trga stoječa Gačnik-ova hiša, prosijo, da se žitni trg premesti. Poročevalec smatra juošojo popolnoma utemelieno, kajti gotovo bi prebivalci tega okraja ne zlagal; toliko novcev, da niso upali dobiti tudi kak večji promet na vrejeni prostor. Poročevalec je tedai muenja, naj se prošnja usliši, ker Poljančanom zaradi tega nič škode m-bode in ker žitni trg sedaj na Poljanah ovira le promet proti klavnici. Sploh pa se Poljanski od delek m^sta nima pritoževati, ima klavnico, vojašnice, mnogo šol itd trgovina z malimi prašički pa itak Še ostane na Poljanskem trgu, torej nasvetuje poročevalec, da se žitni trg premeBti na Kri ževniški trg, trgovina z malimi prašitki pa naj ostane, kakor doslej na Poljanskem trgu.
Obč. svet. Valeutinčič odvrne, da ga razlogi poročevalca niso nič prepričali o tem, da bi bilo dobro premestiti žitni trg s starega prostora. Žitni trg naj ostane tam, kjer je sedaj. Sploh jia manjka na Križevniškem trgu hlevov za živiuo, jedino večji hlev je Mab>vžetov hlev, kateri pa j"! itak prenapolnjen. Treba bode tedaj živino jirive-zavati k vozem, nastala bode velika nesuaga, korist« pa prebivalci okolice Križevniškega trga nikake ue bodo imeli, kajti žitni semeni je jako majhen, neznaten. Promet proti klavnici ne ovira žitui trg čisto nič, iu ako bi ga, uaj se porine doli proti prostoru za g. Prodoviča hišo. Trdil je poročevalec, da j t r ves promet v sp-dujem kraju, a kaj ima isti od klavnice, od vojašnic, popolnem nič. Zatorej je govornik mueuia, naj žitni semenj ostane na sedanjem prostoru.
Obč. svet. Ter če k podpira predlog predgu-voruika. Prebivalci Križevniškega trga se bodo žitnega sejma kmalo tako uaveličali, da bodo še prosili, naj se zojiet na stari prostor preloži.
Obč. svet. Štrukelj pa se odločno izjavi za predlog policijskega odseka. Cesta proti klavnici je posebno ob tržnih dneh jako tesna, ko se tam nakopičijo vozovi. On sani ima to priliko opazovati. Sploh pa ima Poljanska cesta že nekaj prometa, zakaj bi se drugim delom mesta tudi kaj ne privoščilo.
Obč. svet. Svete k je mnenja, da, ko so prebivalci tega dela i. 1874. složili prispevek za raz-rueenje Gačnikove hiše, niso samo mislili na olep-šanje trga, nego mislili so tudi, da dobe" za njih denarne žrtve kaj prometa, katerega v tem delu mosta, razun par starinarjev, ni nikakega. Prebivalci Poljanskega predmestja se pač zaradi jiremestitve ne bodo srdili, saj jim ne bode po nji Bog zna koliko škode.
Poročevalec obč. svet. Kune se no čudi, da gospodje, ki stanujejo blizu Poljanskega trga, o tej zadevi zagovarjajo „status quo", a pravično je, da se tudi temu koncu mesta kaj nakloni, o čemur prebivalci sodijo, da jim bo na korist. Hlevi za živino se bodo že našli, taki so pri Nro. 1, pri Šikcu, pri Jurčku, pri „deutschen Ritter" in še mnogo dru/ih se bo dobilo.
Pri glasovanju vzprejme se predlog policijskega odseka, da se premesti žitni semenj na Križevniški trg.        (Konec prih.)
Domače stvari.
— (S framazonskega zelnika.) Tako se glasi napis sinočnemu dopisu „Sloveočevemu" z dežele, v katerem duhovit ligaš na podlagi našega članka „Liberalizem" z matematično preciznostjo dokazuje, da nismo slovenski „liberalci" nič dru-zega, nego pristaši framaBonov, to je „tiste družbe, katera skazuje satanu božjo čast".   Posebno zani-
mivo v tem dopiBu je še to, da se škofje in duhovniki v njem ne imenujejo več služabniki, ampak družabniki katoliške cerkve. Sic? Morda pa vender ni v nevarnosti vera, ampak le izvestna dividenda, ka-li? V ostalem pa prijioročarao čitanje tega famoznoga dopisa vsakomur, kdor se hoče v teh žalostnih časih še pošteno in od srca — smejati.
— (Res postalieae.) Kot kurijozum zabeležimo naj, da so poslali na Ljubljansko poŠto pred kratkem ex-offo jioštnega uradnika, ki si mora v gostilni s poBredoVHnjem tolmača naročevati jed in pijačo, ker ne ume niti slovenščine niti nemščine. Kako ta gospod opravlja potem svoj uradni posel, to povedal nam bo morda „Slovenčev" glorihkator ere Pokornv Cora!
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo Še jedenkrat na današnjo petnajsto slovensko predstavo v deželnem gledališči. Gledališki list prijavili smo že včeraj ter opozarjamo [»osebno na deloma premenjene ceue sedežev zadnjih vr8t v parterji in na balkonu. Brez dvoma bode mifna opereta privabila prav mnogo občinstva v gledališče.
— (Dolenjski železnici.) Kakor smo že poročali, delo pri dolenjskih železnicah napreduje precej dobro, ker je vreme prav ugodno. To velja posebuo o zgradbah kolodvorskih poslopij. Železniška proga se dovršuje neko'iko l olj jiočasno, ker so /aradi neugodnih jdačilnih razmer najboljši delavci ostavili delo, oziroma še vedno odhajajo. Tudi z dovažanjero materijala zaslužijo ljudje le malo, ker se večinoma dovaža na provizoričuo narejenem tiru.
— (Nove smo tke) V kratkem bodo se začele prodajati „kube" po 5 kr. Nove smotke so nekoliko maujše od starih, a bolj hue in so po obliki podobne .-mdkain „ brit itv^a" imenovanim.
— (Ustanovni občni zbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda za Vrhniko) vršil  se  je 0. novembra v dvorani Vrhniške čitalnice.   Gospa Mar ;a Grudnova,   katera  ima največ zaslug,  da se je ustanovila  na Vrhniki ženska podružnica    poročala je  o delovanji jiripravljavnega odbora. Iz j)oročila je razviduo,   da ima ta podruž-n ca šeat ustanovme in da se je prvi stotak že poslal glavnemu vodstvu.    V odbor  bile  so  voljene: Za prvomeatnico gospa Aua Lenarčičeva,  za njeno namestnico gospa Mar. Gruden.  Tajnica je gospo-dičua Mici Kotnikov a,   mena  namestnica gospo dičina Jeaueta V i d i č e v a ; bhigaiuica je ge.gpndičina Mici  Petričava,   njena  namestnica gospodičina Ana Pourjeva.    Ta  odbor  nam je porok, da se bode podružnica lepo razcvtala.    Delajo se že jiri-jirave za veselico,  katera   bode  brezdvomno imela dober uspeh in blugujnico zopet malo napolnila. — Občni zbor skleni je naslednjo resolucijo: „Ustanovili občni zbor *e n s k e podružnice Vrh-uiške  sv. Cirila  in   Metoda   izraža popolno   zauj>anje   vodstvu   te   družbe v Ljubljani  in  odobrava  njegovo sedanje delovanje.   On smatra za prvo nalogo, da bo ohrani  naša narodnost  ob slovenskih mejah z vzdržavanjem otroških vrtov in šol v krajih, kjersfa naroduostinvera v nevarnosti, ter  odsvetuje  ob sedanjih dohodkih ustanovljenje učiteljskega seminara v Ljubljani."
— (Uboj.) V nedeljo stepli so se kmetski fantje v zgornjih Ribčah v Kamniškem okraji. Janez Majcen bil je udarjeu tako silno na glavo, da je umrl že drugi dan. Domnevnega ubijalca so že zaprli.
— (Nova postajica) odprla se je dne 13. t. m. mej postajama Logatec in Rakek za Planino in sicer za osobni i za omejeni prtljagni promet.
— (Spomlad — v jeseni.) V nekem vrtu v Vojniku poleg Celja cveto vsa jablana in hruške in celo nešplje.
— (Živinozdravnik v Kozjem.) Kmetijska družba štajerska ukrenila je v zadnji seji, da je deželnemu udboru nasvetovati, naj opusti deželno živiuozdravniško mesto v Ljutomeru, ker jo za ta kraj sistemizovala država takšno mesto, zato pa naj osnuje deželno živinozdravniško mesto v Kozjem.
— (Pogreb majorja K omela p 1. S o -č eb ra n a,) nepozabnega rodoljuba in pisatelja, bil je, kakor bo nam poroča iz Gradca, jako veličasten. Po blagoslovljeni krste zapel je mnogobrojni zbor članov akad. društva „Triglava" lepo žalostinko, na kar se je sprevod razvrstil tako, da je pred krsto korakala polovica v to komandiranega bataljona, za krBto pa najprej žalujoči, za temi vojaški dostojanstveniki, mej  katerimi smo videli komandanta
46.pešpolka pl. Fiihricha in mnogo drugib višjih častnikov. Potem so sledili Graški Slovenci, na čelu jim g. prof. dr. Krek, ru pa deputacija akad. društva »Triglava". Sprevod zakliučila je druga polovica bataljona 46 polka, ki je združena b prvo pred pokopališčem oddala častno salvo.
— (H koroškemu Parteitagu.) Uradna „Klagenfurter Zeitung" poroča o tem strankarskem shodu koroških Slovenožrcev tako — čudno, da bodo koroški Slovenci, kakor se nam pise, naprosili naše državne poslance, da stavijo na vlado primerno interpelacijo zaradi obnašanja koroške deželne vlade.
— Ker so sklepi tega „Parteitaga" preznačilni za dobo, v kateri živimo, bavili se bodemo tudi mi ž njimi še te dui v posebnem članku.
— (Koncert Goriške ženske podružnice sv. Cirila in Metoda) je prekosil, kakor se nam poroča, vse dosedanje jednake koncerte ter vsa pričakovanja. Obširni prostori „Goriške Čitalnice" bili so natlačeno polni, da se ni bilo m.i-goče ganiti. Vstojmiua znaša okoli 220 gld. Izvirni prolog deklamoval i je mlada gdčna. Emu Ličen z dovršenostjo, ki bi d lala čast vsaki umetnici] sicer je ta gospodična znana kot nenavadno nadar-jeua deklamovalka. — Duet iz „Prodatie ne veste" Bvirali sta gdčna. Olga Premrou iu g. Iv. Mercina v splošno zadovoljnost. — Mej glas* beni m delom je najbolj ugajal duet za sopran iu alt: „Duh ljubezni dvigal me"; peli sta ga gdčni. Potočnikova >u Liane lova iovršeno, divno, očarljivo. Petje so apreuiliali: na gosli'i gdčna. AvgUHta Šantlova, na glasovirju gdčna. Olga Premrou, na harmoniju pa g. I. Morem:-.
— Ženski zbor:   »Glej   nad   sto j»epmi   z gozda leta'   iu   mešani   zbor:   „Spev  srce nam dviga" morala sta se ponoviti; moški zbor „Naši zastava" se je manj posrečil. — Stntariev prizor „Oi-ruh" in vesela igra „ Popolna ženi" igrala sta se z isto dovršenostjo, ki diči naše diittante.   Čast in hvala jim! — Posebno pa je bilo naše ob instvo iznenađeno z dvema živima   silkama;   kaj   takega  še ni bilo v naši Čitalnici. Predočila se je živa slika sloveče Čermakove „Bosansko roblje" ; jioleg te pa ho hi naše dame sestavile  drugo sliko,  kako uropane devojke vzemu slovo od domovine. Otie sliki sta se čudovito lepo posrečili; občinstvo  je viharno ploskalo ter vedno in vedno zahievalo,  naj  se sliki ponoviti; vsaka se je štirikrat ponovila. Pred vsako sliko čita) ie g. KJavžar obširen krasen in izviren uvod  v  vezani  besedi. — Čast  ženstvu,  ki  tal.o uzorno in požrlvovaluo deluje za svoj narod!
— ( K g i p t o v b k obelisk za Trst.) Poročali smo nedavno o 11 metrov visokem obelisku, katerega je že 1. 1847 poklonil mestu Tržaškemu tedanji avstrijski konzul v Aleksan Inji vitez Lauriu Obelisk se zaradi tehničnih t>žsoč ni prepeljal v Trst. zdaj pa BS je zojiet začelo obravnavati o tej stvari in se je nadejati, da se bode konečno prejteljal obelisk v Trst in postavil Da kakem javnem trgu Starinarji trdijo, da ima obelisk, k' je izdelan iz jednega kosa granita, jako veliko vrednost. Bržkone postavil se bodo na veli« kem trgu.
— (Tatvina ali izguba?) Te dni pripeljala je Llovdova ladija „Evterpa" v Trst zabojček zlata v vrednosti 3200 gld. Pri odkladanju blaga izginila je ta iz Aleksaudi ije došla pošiljate V brez sledu in sodi se, da je bila ukradena. Tržaška policija preiskuje stvar jako marljivo, a do sedaj še brezuspešno.
— (Slovanska zmaga v Istri.) l*o srditih bojih in dolgih mukah zmagali so junaški vrli volilci v v o m j a n u pri občinskih volitvah in si priborili večino. Volilni boji v tej občini so — kakor pravi „EdinoBt", Itateri povzamemo to vest, — pristna slika nenaravnih, nezdravih in žalostnih od-nošajev po Istri. Koliko napora, jeze, razburjenja in nesreče je bilo treba, da so tamošnji Slovaui si priborili to, kar jim gre samo ob sebi. Kaka agitacija jo bila pri tej volitvi, razvidno je iz tega, da nekateri vodje naše stranke po štiri noči zaporedoma niso prišli v poBtelj. Častna zmaga bila je plačilo ujihovega truda in zavednosti volilcev. Živeli!
Razne vesti.
*(Smčtana in njegove opere.) Za dela slavnega češkega skladatelja kaže se tudi v nemških muzikalnih krogih veliko zanimanje, odkar je njegova „Prodana nevesta" tako sijajno uspela na Duuaji.   Dediči  pokojnega SmČtane in muzikalna
založna firma J. Weinberger sklenili so pogodbo, vsled katere dobi omenjena firma pravico predstavljanja in založbe oper: .Dali bor", „Hubička", -Tajemnost", .Libuša" in „BraniboFi v Cechdch". Vsled velicega uspeha, ki so ga imele nekatere opere češkega muzikalnega velmoža na Dunajskem razstavinem gledališči, nameravajo nekateri prijatelji umetnosti sestaviti veliko operno društvo kakih 180 osob, katero bi opere pokojnega Smetane predstavljalo v dovršeni obliki po vseh večjih mestih Evrope in Amerike. Podjetju se je dovolila pravica, da sme v prvič predstavljati omenjene opere po vseh avstrijskih mestih, izvzemši Dunaj in Gradec.
* (Kolera) ponehala je v Gališki popoluoma in takisto tudi v Itusiji in na Nemškem, na Ogrskem pa le pojema, ponehala še ni. V Budimpešti usta vi I je predvčerajšnjim zadnji bolnik bolnico za Bilo. Zdaj je bolnica prazna. Vender sta tisti dan oboleli dve osobi za kolero, dve pa sta umrli.
* (V Turinu umrl je) bivši italijanski vojni minister general Bertole-Viale v 65. letu svoje dobe. Udeležil se je bojev 1. 1848, krimske vojne I. 1855, dalje vojne 1. 1859 in 1866. Organizacija novoosnovani- kolonijalne vojske italijanske v Afriki je glavna zasluga njegova. V ministerstvih Rudini in Giolitti ni imel več portfelja.
"(DistanČna hoja) Za distančno ježo — distančna hoja. Poroča se, da nekateri nemški tur-nerji nameravajo prirediti za 1. maj bodočega leta veliko distančno hojo mej Berolinom in Dunajem in obratno. Vabilo za udeležbo avstrijskih telovadcev izšlo bode v kratkem.
* (Ljubavna tragedija.) Na Dunaji v neki lekarni službujoči magister farmacije, 26Ietni E Peližek seznanil se je bil z neko gospodično Viljemino H. iz ZI danega mostu, ki je bila v službi pri južni železnici, in ker se iz materijalnih ozirov nista mogla poročiti — Peližek imel je le majhno plačo, ljubimka bi pa bila izgubila službo, da se je omožila — združila sta se ne da bi bila njuna zve/a cerkveno blagoslovljena. Mati Viljemi-nina, v Gradci živeča ud.>va, upirala se je tej zvezi z vso silo, ker ni moralna, a ko je hčer na materina očitanja odgovorila, da bi raje umrla, nego se ločila od Peližka, rekla jej jemati: Pa umri! Vsled tega sta sklenila ljubimca končati svoje Življenje. Viljemina II. povžila je nekoliko opija in zaspala, ne da bi se zopet vzbudila, Peližeka pa opij ni ugonobil, za to je na vse zgodaj hitel v lekarno iskat strihnina in ga povžil, a vzlic močnemu strupu ni umrl. Našli so ga na postelji kraj mrtve ljubice, ko ga je krč zvijal in ga izročili sodišču, kjer Be bo imel zagovarjati radi umora.
Književnost.
— „Učiteljski tovariš", glasilo slovenskega učiteliskega društva v L]ubljani, ima v št. 22. nastopno vsebino: Peter Med vešče k — Pristopimo „Pedagogiškemn društvu". — Alojzij Kecelj — Kako se druži oblikoslovje z računstvom? — Lj. Stiasnv — Kamnik. — Podobice iz abecednika. — Književnost. — Naši dopisi. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica.
— „Km eto valeč", ilustrovan gospodarski list s prilogo „Vrtnar" ima v št. 21. nastopno vsebino: Uzda, ki zabrani konjem stopati iz staj. — Hranjenje surovega masla — Konjerejčeva opravila meseca novembra. — O pomenu in uporabi umetnih gnojil. — Vprašanja in odgovori. — Go spodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — „Vrtnar" ima nastopno vsebino: Sedium Sieboldii. — Vzgoja paradižnikov v loncih. — Izreditev breskev, da že prvo leto cepljenja rode\ — Zskaj in kedaj obrezujemo sadno drevje. — Kako ravnati z mladim drevjem prvo leto po saditvi« — Vrtnarske razno terosti.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 17. novembra. Ministerski predsednik AVekerle konferiral danes opoludne s Kalnokvjem in bo cesarju popoludne poročal o sestavi novega ministarstva. Cesar vzprejel danes v avdijenciji knezoškofa Zvvergerja, nadškofa Kolina in tajna svetnika grofa llohen-vvarta iu kneza Sapieho.
Dunaj 17. novembra. Sinoči po čaju pri nadvojvodi Karlu Ludoviku poslovila sta ee rumunski kralj in prestolonaslednik od članov cesarsko rodovine. Danes ob jedni uri dojene pri kralju.
Praga 17. novembra. Pri današnjih ožjih volitvah v občinski svet zmagali mlado-čcški kandidati.
Beli grad 17. novembra. Ruski poslanik Persiani izročil ministru vnanjih rečij ruske vlade predlog  o sklepu trgovinske po-
godbe. Srbska vlada je že imenovala svoje pooblaščence za prva pogajanja.
*****
„LJUBLJANSKI ZVON"
aa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci :
16. novembra. Pri Maliei i "VVeiss, Abeles, Thielben, Pfeiffenber-ger, Purt, Biag, Fackler, Hollander z Dunaja. — Polainer iz Pnlja. — Kukovtfi iz Brežic. — Grltn iz Škotje Loke. — Klun iz Ribnice. — Poženel iz Bistrice. — ilauswirtb iz Celja.
Pri M«iin : Ethofo, Veneziani iz Trsta. — Berger iz Budimpešte. — Tloman iz tiudolfovega. — Jirh iz Gorice. — Klausner, Jankor, Roich, llahn, Hofbauer z Dunaja.
Pri jaftneui kolodvora t LnpSina iz Gorice. — Ortolani iz Trsta.
Pri bavarikrm dvora: Elszasz iz Celovca. — Glasser z Dunaja.
Tržne cene v Raniti jasni
dne 16. novembra t. 1.
	irl.	kr		rl.	kr.
Plenica, hktl.   .   . J	S		Špeli povojen, kgr. .	—	«4
Kež,        , ...	B	2-2	Surovo maslo, „	—	74
Ječmen,    ,       .   . .	3	96	Jajce, jedno :   .   , .		b%
0 '08.....	a	M	Mleko, liter ....	—	10
Ajda,       „      .   . . Proso,       „ ...	r>	8<	Govejo        meso, kgr.	—	64
	4	7h	Telečje          „ ,	—	48
/koruza,    „ ... Krompir,   t      .   . .	4	50	Svinjsko        , „	—	46
	3	08	KoJtrunovo    n ,	_	36
Leca,        „ ...	H	—	Pišauec......	—	10
Grah,       „       .   , ,	10	—	Golob......		15
Fižol,       ,      .   .. .	9	—	Seno,  100 kilo .   . .	2	SI8
Maslo,              kgr. .	—	HO	Slama,   „     „   .   . .	l	96
Mast, ,	—	86	Drva    trd:i, 4 □metr.	7	_
$peh friSen	—	80	„    mehka, 4 „	5	—
Meteorologično poročilo.
1	Čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo krina v mm.
16. nov. |	7. zjutraj 2. popol. 9 zvečer	739 2 mm. 737 7 mm. 737'8 mm.	56° C 9 0° C 6*8« C	brezv. si. svz. si. vzb.	obl, obl. obl.	0-O(W
Srednja temporatiira 7-1", sa 3-5° nad i ■ •:•« om
JD-^ljol&A&žzš. bor dne* 17   novembra t. 1.
včeraj
gld. 9740
„ 97 20
, 114 90
, 100-40
, 990 —
„ 814*60
. 119*0
Papirna renta .... Srebrna renta ...
^lata renta..... ,
5°/0 marčna renta ... „ Akcije narodne banke . . . Kreditne akcije   .... „
London ....... „
Srebro    ....... ,
Napol........„
C. kr. cekini......
Nemške marke .... , 4'/n državne srečke iz 1. 1854 Državne srečko iz 1. 1864
Ogerska zlata renta 4'/,.......
Ogerska papirna renta 5°/fl......
Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 1()0 gld. Zemlj. obe. avst.r. 4* ,° „ zlati zast. listi  . .
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srećke..... 10
Akcije anglo-avstr. banke ...     120 , Tramway-dru»t. velj. 17o gld. a. v.....
954
B 70 58-80 250 gld. 100 .
danes
• gld. 9740
• , 9715
- „     114 95
- „ 10040
- „ 990-
■ . 314-50
119-80
- . 5-70
■ „ 5880 140 Kld. — kr. 187 , 112 , 100 .
in „
191 ,
23 .
152 ,
237 .
60 90 40 25 75 75 35 75
JEVA
zabela za J n lic
MAGGI
se dobiva \ lekunif ,,l*ri Jluriji Pomagaj"' (I.ud. <JroclN<>liel). (1099)
Korektor
za slovenščino in tuje jezike vzprejme se pod ugodnimi pogoji.
Prošnje vzprejema upravništvo „Slovenskoga Naroda" do 20. t. m.
co
Vzprejmem takoj v svojo trgovino
učenca
zmožnega slovenskega in nemškega jezika. (1262—3).
L. Schvventner v Brežicah
knjigarna, zaloga papirju in pisalnega orodja.
Odlikovan na koroški deželni razstavi 1885. leta.
kit nI ju in nahoda, osobito dece, proti sMlime- |!
n|n, boleznim v t rutu, ieloden in mehurju t}
priporoča ae najbolje lj
koroški rimski vrelec.)
Naruvno i>r*lutoii natočen. j{
Najfinejša namizna voda.  (1270-D ji
ir Zaloga v Ljubljani pri 91. E. Niipaii-u. jj
jinnlrn irinn ti
naravno, ukusno, prodaja na debelo pn toli nizki ceni, da je
^ vsaka konkurenca izključena. ^
žQ Častite kupce najuljudnejSe vabi na K "7^ obilo narocbo (1196—10) ^
Častit«* kupce najuljudnejSe bilo naručbo (
s spoštovanjem
Ivan Vladiskovich
C<!     vinotržec, "Voloslca žt. 35.
>5V
KARL TILL
o
D
jj Ii)iil»l|ana.  MpitalNke  nlloe nI.   IO. q
0 Risalnice, risalni o^el, risalni čavljički, risalne 0
u sine, risala, predloge za ronde pisavo, peresa i!
jj za ronde pisavo, skriljnati klinci, škriljne pio- Q
j] sčice, pisalne mape, pisalni papir, pisanke, šol- p
jj ske torbe, sepija tinta, jeklena peresa, pred- n
n loge za pokončno pisavo, peresa za pokončno jj
j! pisavo,  sindetikon,  bela  kreda za tablo, no- Jr
[j žičevke,  mape za pisanke, tinte črne in bar- U
D vaste, tintni ^umi, tintni  črtniki, črnilec, tint- Q
Q niki, kvadratna črtala, risalniki, risarski bloki, ^
Q risarski p'apir, predloge za risanje, orodje za n
H (1024i                       risanje.                  IV.  (10) q
1 I
\ 1 1 i
I
z glasbili
. Hoft-a
Cela,
klarinete,
flavte,
gitare,
harmonike,
krilne roge,
trobente,
gosli,
vijole,
vijolone,
kakor tudi vse *** v glasbeno stroko;
l j i m
v LJubljani Šelenburgove ulice štev- 1
ima v zalogi:
citre,
loke h goslim, strune,
kolesarske piščali, signalne piščalke, etuvije za gosli, gosli    za otroke, bobnje „ „ tamburice, mandoline,
mtavne <i«j>i<». spndajočo
tudi so izvrsnjeio |>«>i>i*tiv-
|si kar najceneje.     (1271—1
Priznanja priporočila iz vseh krajev monarhije.
kranjska izdelovaloica žičastili žimnic in žičastomrežnih postelj
l,jiil»liaiia (Sisliu). |m»U ^ KoNler-feve plvarne
priporoča
>.I^»nI«> Aiiiuii« i- n»|buljiit> vritte za olronUe poHtolft' po r» »Id. in vec, •9 m ». m     ,» velike >9
■V tudi m« obroke. (211—68)
Zalagatelj za bolnice, botele. zavode, kopeli, ville, /.asebnike itd. — Ceniki zastonj. — Zunanja naroČila hb toftno izvrše. — Kdor kupi ve>\ d«»bi odpust od cene.
Izdajatelj in uagovorai uiudmk: Jo hi p iN o i 11.
l<aHiniua in tiak .Narodne TiBuarne".
02