163
Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev
v Gradcu.
v
Ze pred 10 leti so bili nemški kmetovavei in gojzd-narji sklenili, vsako leto po enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v kakim drugim nemškim mesti sniti se, de bi se po osem dni od kmetijskih reci pogovarjali, in de bi se tako po večim soznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila.
Pretečeno leto jih je bilo v Brezlavi, poplavnim mesti Boruške Šilezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letaš pa k desetimu zboru v nemškim Gradcu, od 14. do 19. Kimovca, 1505; med temi je bilo čez 800 Šta-jarcov, ti drugi pa iz celiga cesarstva, in iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 Francoz.
Vik« predsednik tega zbora so bili že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežel in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in pomi-lovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaj i v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih družin unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v djanji -eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu snidili; mende kar
svet stoji, ga ni bilo še nikjer taciga kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp. predse d ni kam.—
Pogovarjali so se in od koristnih reči menili, od sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2~) za živinorejo; 3) za izdelovanje pridelkov; 4} za gojzdarijo; 5) za sadjo- in vino-rejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o poldne pašo iz vsih šestih razdelkov vkup prišli, in pred obličjem visociga predsednika do dveh se čez bolj občinske reči pogovarjali, potem so pa tudi, se bolj soznaniti, večidel vkup kosili.
Njih Ekscelencija gospod grof Matija Vikenburš ki, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda celi kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne štajarske kmetovavce — ktere je to veselilo — po železni cesti do Celja doli in do Bruka gori dali potegniti, jih iz ceste na desno in leno v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po enacih potih nazaj v Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih veličin bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo nikoli in nikjer tako časteno; ne samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem zboru bil,  se bo svoje žive dni le s posebnim veseljem njega
spomnil. —
(Konec sledi.)
167
Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev
v Gradcu.
(Konec.)
C. k. štajarska kmetijska družba je za enake dni napravila razstavo žebcov in kobil, bikov in krav, med ktere naj lepši je po razsodbi unanjih pregledovav-cov v pohvalo in v prihodnji spodbodik čez 200 rumenih cekinov in ravno toliko novih tolarjev razdeljenih bilo; tudi je bila razstava pitanih volov, prascov, kopu-nov i. t. d.; razstava na drugim mesti 257 kmetijskih orodij ali mašin; razstava mnogih pridelkov kakor volne, žita, vina, grojzdja, sadja, vertnine, cvetlic i. t. d. Pri vsaki razstavi so bili unanji komisarji izvoljeni razsoditi, komu gre namenjeni dar v spoznanje in v spomin; tako je gosp. Filip Vitez, rojen v Ipavi, zdaj zlo spoštovan mestnjan v Gradcu, pervo svetinjo za lepe jesenske cvetlice dobil. Vidilo se je pri vsih razstavah, de se Stajarci močno gibljejo, de z velikanskimi koraki naprej gredo. Bog hotel! de bi se tudi pri nas enaki duh vnel, in de kakor po Štajarskim bi po celi Slovenk* kmetijstvo cvelo! —
Ce je pa iz vsiga Nemškiga, od Francoskih mej do severniga morja, in iz celiga našiga cesarstva 1505 kmetovavcov v Gradcu snidilo se, od koga so se vender pogovarjali? — Nihče ne more na to vprašanje primer-jeniga odgovora dati, ker nikomur ni mogoče bilo, per vsih šesterih razdelkih pričijočimu biti; ko je človek v enim govoril ali poslušal, ni mogel slišati, kar so se v drugim menili; vse pa, kar je v vsih šesterih razdelkih in v občinskim zboru noviga in koristniga oznanjeno, pohvaljeno in priporočeno bilo, bodo skupej zbrali, natisnili, in v podobi bukev med vse ude razdelili; potem še le se bo vedilo, kaj je bilo braniga ali govorjeniga, zakaj   tudi govore so naglopisci proti popisovali.
De bi pa vender bravci Novic saj nekoliko tega zvedili, kar je bilo v zboru govorjeniga, se jim tukaj pove, de nekdo je prepričal do beliga dne, de, če ne bo pri gojzdih in drevesih, pri lesu in dervih boljšiga gospodarstva ali varstva, kakor dosihmal, ne bodo naših vnukov otroci imeli ne ob čim ne s čim si
kruha speči, ne kosila skuhati.-----------Od korunove
gnjilobe je prišlo v zbor clo veliko spiskov, pa tudi v mnogih razdelkih in v velikim zboru so kar veliko od nje govorili, tode nobedin gotovo ne ve, od kod de je ta bolezen? Večidel so mislili, de pride že nekaj let sem, od nenavadnih vremen, in de bo tedaj po druzih boljih vremenih tudi prešla. Veliko sku-šinj iz mnogih krajev in dežel spričuje, de koriin iz semena, še clo iz Amerikanskiga zaplojen, je tudi gnji-lobi podveržen. —- — — Neki dohtar, ki je pet let v Ameriki bil, je svetoval, divjiga korunaiz večerne Ame-rikanske dežele Kili, kjer 1500 sežnjev visoko nad morjem raste, si znovič v Evropo zaploditi. — Drugi so z enim glasam terdili, de korana ne gre na gnoj, ampak na preorane ledine ali deteliša saditi; dekorun iz gnoja je bolj lojen in gnjilobi podveržen, iz ledin pa zdrav in razsipčen. Gosp. Dr. Hlubek so pokazali koruna na več ko deset lehah, pa vsaciga dru-gači vsajeniga; vsi kemijski gnoji, — mnogoverstne soli — niso pri njem nič zdali; ta, ki je bil na pustim in redkim vsajen, je bil nar bolj zdrav. — Vinorednikam je bilo s prepričanjem svetvano, raji domače, znane in že odeželjene tertne plemena saditi, kot unanje, od kterih se še ne ve, ali se bodo po deželi obernile ali ne? Vse veči, tudi Amerikanske dežele imajo svoje lastne divje tertne plemena, samosevke, iz kterih so si pervi vinoredniki zdaj obdelovane tertne plemena0 za-plodili. Naj si tedaj vinoredniki le po malim in za skuš-
njo unanjih tertnih plemen zasade, in le po večletnim prepričanji od njih koristnosti v večim številu pomnože. —
Neki glasoviten Goratan je po velikoletnih in na tanjko speljanih skušnjah zvedil, koliko piče ali reje gre enimu volu znane teže na dan dajati, de se nar berže, ko se da, odebeli, in de se pri tem clo nič reje ne pokvari; zakaj, ko se mu preveč da, bo želodec sicer skuhal, cevne pijavkice pa ne morejo čez svojo moč poserkati, in kar je vol preveč snel, bo šlo k veliki škodi gospodarja v blato. — Tako so se čez mnoge druge važne reči pogovarjali. —
Tudi so Njih cesarska visokost gospod Nadvojvoda Ivan 100 cekinov temu obljubili, kteri bodo prihodnjiga leta in po razsodbi kmetijskiga zbora v Kili, kjer se bo prihodnje leto družba snidila, nar bolj prav odgovoril: Od kod pride prič i j oče zverženje poslov, in kako bi jih bilo nar bolj prav nazaj k pridu kmetijstva oberniti? —  —  —                      M. Vertovc.