Leto IV., Štev. 225 lEhmla Ob 4 zlutral. Slane mesečno 12-50 Din n inozemstvo 25-— „ neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon št. 72. V Lfubllanl, sreda dne 26. septembra 1923 Poštnina pav!anran& Cena 1 Din s Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlitvoi L|ubljana, Prešernov* ul. št 64. Telef. it. 3flk Podružnico: Maribor, Barvarska ul ti TeL s t. 22. Cel|e, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekof« zavodu štev. 11.842, Ljubljana, 25. septembra. Kapitulacija Nemčije pred Francijo je eden največjih dogodkov svetovne zgodovine. Šele sedaj jo velika borba n,cd tema dvema državama zaključena s popolnim porazom nemškega naroda. Triumf Francije jo večji nego je liil oni v Versaillesu. Tam je celokupna Velika Antanta z vsemi svojimi zavezniki, tam sta Evropa, in Amerika diktirali poraženi nemški monarhiji ojaški mir, v Poruhrju je zmagoval-l-a edinole Francija. V Versaiilesu je padla nemška mili-taristična monarhija na kolena pred premočjo orožja, a nemški narod so ni smatral premaganega. Spremenil je formo svoje vladavine, vdal se jo ne-obliodnostim teritorijalnih izgub in vojaških omejitev ter je prevzel na Febc ogromno bremo reparacij. Toda komaj so so posušili podpisi nemških delegatov na verzajski mirovni po-godbl, že je nemška politika pričela novo vojno. Nekrvavo sicer, a nič manj veliko in opasno. S pasivnim odporom napram reparaeijskim obvelja). s forsiranjem produkcijo na vseh poljih svojega ogromnega gospodarstva je skušala nemška država v najkrajšem času regenerirati vse sile svo-ieira naroda, istočasno pa z neizpolnjevanjem reparacij privesti izmučeno in od vojno gospodarsko skrajno oslabelo Francijo v krizo, ki bi segala naravnost na korenino njene eksistence kot velike države. Tako naj bi so bilo izvršilo prvo maščevanje za Ver-sailles. Nemški narod bi bil čez malo let dosegel svojo staro meč in bi mogel v doglednem času slaviti zmago nad zmagovalci iz leta 1918. predvsem pa nad Francijo. Žc je izgledalo, da bo šlo vse po na-frtu. Nemška propaganda je po vsem svetu znala izzvati utis, da. Nemčija ne moro plačati svojih obvez in da treba novega, za Nemee znosnega kompromisa. Revizija verzajsko pogodbo e prišla na dnevni red evropejske politike. Šele pod ministrskim predsedstvom Raymonda Poincareja je pričela Francija najodločnejšo borlio proti revizijskim šlagerjem. Ta borba ie bila težka, ker je morala biti naper-icna deloma proti lastnim zaveznikom: Angleži, Italijani, Amerikanci so postajali prijatelji revizijskega principa. Pred devetimi meseci je prišlo do Odločilnega spopada: Francozi so zasedli Poruhrje, da si osigurajo nemške dajatve. V Poruhrju se je ustvarila nova nemško - francoska fronta. Nemci so organizirali pasivni odpor iroti francoski okupaciji in začel se jo »sen boj. Od velikih industrijalcev doli do zadnjega pometača je vse nemško prebivalstvo v tej pokrajini, kjer se tovarna vrsti za tovarno, rudnik za rudnikom, kjer skoraj ne veš, kje neha eno veliko mesto, da se prične drugo, polagoma ustavilo delo. Slo je za dokaz, da Francozi Porulirja držati ne morejo. Stroški tega pasivnega odpora so bili nezaslišni. Milijonom mark, ki jih je dajala nemška vlada na razpolago kot podpore »brezposelnim«, so narasli v milijarde, mili-ardo v bilijone . . . Borba nemškega elementa proti francoski okupaciji je početka izgledala heroična, zmagovita, in že so zaveznice Francije, zlasti •Anglija dvigale roko, da francosko državnike z nasveti in pritiskom prisilijo k umiku. Toda Poincarč je dobro vedel, da gre za življenje in smrt. Vztrajal je. Dogodki so mu dali prav. Nemški odpor v Poruhrju je kmalu pokazal znako moraličnega propadanja. Razpasla se je nezaslišana korupcija meri nemškim prebivalstvom, ki se je po ,voji ogromni večini začelo smatrati M državne štipendiste. Francoska okupacija je postala Nemcem v Po-tuhrju simpatična institucija, ker jim Se omogočala življenje brez dola na ržavne stroške. Prišla pa je najstrašnejša posledica: ogromno denarne žrtve za Poruhrje so upropastilo nemško valuto in od tam izvira katastrofa nemške marke, ki Nemčijo gospodaren uničuje. Prepozno so Nemci uvideli, da jc 'niga, gospodarska vojna za nje iz-Rnbliena. Danes vlada na Nemškem vseobCi kaos, nemškemu narodu preti 5i'lo5na državljanska vojna, edinstvo 'ljžave je v opasnosti, naciionalna dis-fiplina je porušena, narodna solidar-nost ogrožena: sedaj šole je vojna, ki !n jo Nemci pričeli leta 1914. p o p o 1-11 o m a izgubljen a. Kapitulacija, ki jo napoveduje nem Sta vlada z brezpogoino ustavitvijo pasivnega odpora v Poruhrju, je pričanje tega usodepolnega poraza. V > crsaillasu io bila strta nemška mili- Pred veliko debato v parlamentu Pred veliko debato v parlamentu. Beograd, 25. septembra,, d. Vsa politična javnost z napetostjo pričakuje jutrišnjo sejo narodno skupščine, na kateri so ho razpravljala interpelacija Demokratskega kluba o reškem vprašanju. Po dosedanjih dispozicijah bo na interpelacijo odgovarjal najprej minister Peric kot zastopnik zunanjega ministra. Interpelacijo bo po sklepu Demokratskega kluba utemo-ljil posl. G r i s o g o n o. V debato posežejo od strani demokratov še posl. Davidovič, dr. Budisavljevič in dr. Šumenkovič, od zomljoradnikov dr. Jovanovič in od klerikalcev dr. Korošec. Pašič se bo oglasil najbrž šelo v debati. Mnogi hočejo pripisovati jutrišnjemu dnevu ne lo zunanjepolitični, temveč tudi odločilni notranjepolitični pomen, češ, da bo šlo za bojno glasovanjo med opozicijo in vladinovci. Opozicija so jo danes sporazumela o solidarnem postopanju v tej debati ter bo stavila skupen predlog, ki izreka vladi nezaupanje. Vlada jo bila do danes dejansko brez večine, ker so ni mogla sporazumeti z džemi-jetom in Nemci. Le ako Nemci in Turki odobrijo njeno zunanjo nacijo-nalno politiko, jo vladi večina za prosti prehod na dnevni red sigurna. Pod pritiskom tega dejstva je moral Pašič danes pristati na vse zahteve džemijeta. V turškem klubu je njega predsednik Ferat Draga izjavil, da je pogodba z radikali sklenjena ter je predložil, da džemijetski poslanci že jutri glasujejo za vlado. Ta predlog je bil z vsemi proti 2 glasovoma sprejet. Pogajanja med Nemci ln vlado šo niso zaključena, se bodo pa vsekakor vršila tudi šo jutri. Nemci izjavljajo, da bodo jutri najbržo glasovali za vlado, ker odobravajo njeno politiko popuščanja. Radikalski listi danes bobnajo, da je vlada v opasnosti ter rotijo vse radikalsko poslance, naj pridejo pol-noštevilno in naj držijo disciplino. Opozicija jo že skoraj polnoštevilno zbrana. Debata bo, kakor vso kaže, jako ostra in seja burna. Bosgrad, 25. septembra, n. Danes popoldne ob 5.30 do 8.25 se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je bil stilizi-ran odgovor na interpelacijo Ljubo Davi-doviča in tovarišev glede reškega vprašanja. Ker doslej dr. Ninčiča še ni v Beogradu, bo nn interpelacijo odgovarjal njegov zastopnik dr. Ninko Perič, ki mu bo priskočil v pomoč Nikola Pašič. DEBATA O DVANAJSTINAH V NARODNI SKUPŠČINI. Beograd, 25. septembra, n. Na današnji seji narodne skupščine se jc pričela razprava o proračunskih dvanajstlnah za mcsece oktober, november in dcccmber. Finančni minister dr. Stojadinovič je podal kratek ekspozč, v katerem je Izjavil, da jc bila vlada prisiljena zopet si pomagati s proračunskimi dvanajstinaml, ker ni mogel biti sprejet reden proračun. Minister jc obljubil, da poda o svoji finančni politiki obširno poročilo. Za njim sta govorila poslanca Voja Lazič (zemlj.) iu Sušnik (kler.). Kritlkovala sta proračunske dvanajstine in izjavila, da bosta glasovala proti, ker nimata zaupanja v vlado. Seja je bila zaključena ob 12. ŠPECIJALNA DEBATA O ZELEZNI-CARSKI PRAGMATIKI. Beograd, 25. septembra, r. Popoldno ob 5. so jo začela v zakonodajnem odboru podrobna debata o zakonskem načrtu gledo prometnega osebja, Pri pretresu o poglavju I. jo predlagal poslanec Gostinčar, da se čl. V. sploh briše, ker ni potreben in je predlagal nove točko v 61. VI., po katerem ne morejo biti sprejeto kot državni uradniki osebe, ki ne poznajo srbsko-hr-vatskoga jezika. Demokrat Peter Markovi«?, se jo strinjal s predlogom posl. Gostinčarja, da se člen V. izbriše. Minister prometa dr. Velizar Jankovič jo izjavil, da odobrava predlog posl. Gostinčarja in sprejema novi člen VI. Nato jo bila sprejeta glava I. Pri glasovanju o glavi II. je nastopil zemljo-radnik Voja Lazič proti temu, da bi plače pomožnega osebja reguliral sam minister prometa. Poslanec dr. Luki-nič jo nastopil proti čl. 12., po katerem se morejo posamezno skupine spajati in združevati. Predlagal je, da so to poglavje vrno sokciji, ki naj ga nanovo predela. Posl. Gostinčar in dr. Hrasnica sta se zavzela za ta predlog. Napram temu pa jo nastopil minister saobračaja. Nova laška poteza MUSSOLINI BO ZAHTEVAL PRECIZEN ODGOVOR OD PAŠIČA. SKLICANJE REŠKE KONSTITUANTEV Beograd, 25. septembra, p. «Politika« javlja iz Rima: Ministrski svet ie sklepal o odgovoru, ki ga naj Mussolini pošlje Pašiču na njegovo pismo. Po seji se je v krogih blizu vlade širila vest, da bo Mussolini na pritisk ekstremnih elementov zahteval v svojem odgovoru od Pašiča, da precizira svoje stališče ter v gotovem roku pozitivno ali negativno odgovori na laške predloge. V prvem slučaju ima slediti skorajšen sestanek obeh premijerov. V drugem slučaju pa se ima izvršiti formalna aneksija Reke s strani Italije. Kom plikacij se Italija ne plaši; baje ima iz Pa riza in Londona zagotovilo, da ti dve državi ne bosta drugače protestirali proti nasilju, kakor na papirju. In takih protestov se Lahi prav nič ne ženirajo. Dalje javlja •>Politika*, da namerava reški guverner za 1. oktober sklicati reško konstituanto, ki bi naj «izglasovala■> aneksijo Reke Italiji. Rim, 25. septembra, j. Vojaški guverner na Reki general Giavdino je prišel danes v spremstvu Castcllija pred ministrski svet, da poroča o položaju na Reki. Ministrski svet je sklonil več odredb na podlagi njegovega poročila. Po ministrskem svetu jo imel general daljši razgovor s Contaruiijem. NINČIČ NA POTU DOMOV. Rim, 25. septembra, j. Iz Benetk poročajo, da je jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič na povratku iz Ženeve sprejel jugoslovanskega poslanika dr. Antonljcviča. Razgovor je trajal dve url. ČEHOSLOVAŠKA IN MADŽARSKA. Praga, 22. septembra, d. Med češkim zunanjim ministrom Benešcm in madžarskim min. predsednikom Bethlenom je prišlo v Zenovi do načelnega sporazuma, ki naj omogoči med obema državama lojalno sosedstvo ter pripravi financijalno in gospodarsko obnovitev- Madžarske. Predvsem gre tudi za pristanek Malo an-tanto, da dobi Madžarska mednarodno posojilo. Budimpešta, 25. septembra, d. Grof Bothlon so vrača tekom tedna v Budimpešto ter bo skušal sestaviti konccntra-licijo ,ki naj vodi nadaljnja pogajanja s cijski kabinet ali vsaj vlado široko koa-Češko ter pozneje z ostalimi dflavaml Male antanto. taristična monarhija, danes leži v prahu nekdaj tako mogočni in samozavestni nemški narod pred enim samim nasprotnikom. Francija jo končni tri-umfator in njen prestiž kot prve kontinentalne sile dosega napoleonske višine. Nemčija pa, ta nekdanja zemlja reda, deia, discipline, blagostanja tava j danes temni usodi nasproti in nikdo I ne vč, kaj ji prinesejo bližnji dnevi... ZAROTA NA RUMUNSKEM? Pariz, 25. septembra, d. Iz Bukarešte javljajo da jc romunska vlada razkrila vojaško zaroto, ki sc je nasilno nameravala polastiti državne oblasti. Zarota je Imela nacionalistični in antisemitski značaj. Aretiranih jc 25 zarotnikov med njimi 8 aktivnih generalov. POTOVANJE PREDSEDNIK V MASARYKA V PARIZ. ' Praga, 25. septembra, s. Predsednik Masaryk potuje 3. oktobra v Pariz. PREISKAVA V JANJINI. Rini, 25. septembra, s. Danes je v Parizu izročila preiskovalna komisija v Janjini prvo poročilo poslaniški konferenci, o katerem se bo jutri razpravljalo. Kakor poročajo, so vsi zastopniki razen italijanskega izjavili, da so grške oblasti ukrenile vse, da izsledijo morilce, dočim obtožuje italijanski delegat grške oblasli skrajne malomarnosti. Delegati so razen italijanskega mnenja, da je umor le posledica privatnega maščevanja in nima političnega ozadja. Po njih mnenju, so storili krvno osveto sorodniki Albancev, ki so bili za časa komande umorjenega generala Tclllnija v Valoni obsoieni na smrt. Kapitulacija Nemčife DANES IZIDE PROKLAMACIJA O RA. — UKREPI PROTI Berlin, 25. septembra, j. Zvečer so je sestal ministrski svet, da izdela definitiv-no besedilo proklainacije, ki bo naznanila ukinjenje pasivnega odpora. Proklamacija bo objavljena jutri zjutraj. Situacija so jo zolo poostrila. Vse formacije državne brambe so mobilizirane ter imajo v slučaju večjih nemirov sprejemati navodila in povelja samo iz Berlinu in od državnega obrambnega ministra. V zvezi s proklamacijo vlade bodo tudi posamezno stranko izdale proglase, ki odobravajo sklep vlade in priporočajo ljudstvu povratek na delo. V četrtek ob 8. popoldne so vrši seja Roiclistaga. Jutri zboruje parlamentarni zunanjepolitični odbor. Berlin, 25. septembra, f. «T3uropa Prrs-so« javlja: Prvi razgovori državno vlade z odgovornimi ministri nemških zveznih držav so pokazali, da je bila situacija za odločilni sklep, po katerem naj so pasivni odpor v Poruhrju ukine, že zie-la. Zastopniki bavarsko vlado niso stavili nikakih ugovorov, in so tako fo-kaz.%11, da no odobravajo postopanja bavarskih separatistov. Lahko so zgodi, da so bo nekaj lahkovernežev v Berlinu dalo zvoditi do nepremišljenih dejanj, vendar pa bodo ta kmalu udušena. Železniško osobje, ki se jo žo enkrat uprlo prevažati oboroženo potnike, bo pri vsakem poskusu upora, ki bo naperjen proti vladi in glavnemu mestu, storilo sedaj isto in še bolj enorgično. Okrožnica državne vlade, po kateri morajo v slučaju nemirov vso državno oblasti in njeni uradniki slušati samo odloko državno vlado in po kateri bo vso prisilno odredbo izdal državni predsednik sam, jo bila sestavljena v soglasju z vsemi zveznimi državami in dokazuje znova, da o kakem uspošnem uporu no moro biti govora. Od lovoradikaleov in komunistov so ni mnogo bati, kor jim manjka za državni preobrat orožja in odločnih ter zmožnih voditeljev. Po vsem tem so smo upati, da bo zmagala želja večino ljudstva, da naj so država v miru in rodu gospodarsko stabilizira. Pariz, 25. septembra, s. poroča: Francoski poslanik v Borlinu šo ni prejel uradnega obvestila o ukinjenju pa- UKINJENJU PASIVNEGA ODPCW GROZEČI REVOLUCIJI. sivnoga odpora. Nomška vlada bo ukl| njenjo službeno objavila s posebno prtM klamacijo, ki bo izročena tudi zasedbo* nim oblastim. Preklic odredb gledo p.v sivnoga odpora bo povzročil nov položaj in omogočil pričetek pogajanj med Nem, čijo in zavezniki. Verjetno je, da bo ml« »istrski predsednik Poincarč najprej kotu foriral r. belgijskimi ministri. Rim, 25. septembra, j. Berlinsko vesti o kapitulaciji Nemčije glede pasivnega od< pin so izzvalo v javnosti splošno preso< nefonjo in razočaranje. - 406.25 do 400.50, Ncw-York 88.50 do 88.75, Pariz 546 do 548, Praga 267.50 do 268, Sofija 83 do 85, Švica 1590 do 1594. CURIH: Berlin 0.000004; New-York 557.25; London 25.40; Pariz 85.40; Milan 25.85; Praga 16.80; Budimpešta 0.03; Bukarešta 2.60, Beograd 6.30; Varšava 0.0017; Solija 5.35; Dunaj 0.0079; avstrijske žigosane krone 0.00795, CURIH: Ob 17. uri: 6.4(1 DUNAJ: Devize: Beograd 823 do 827; Berlin 0.545 do 0.595; Budimpešta 3.65 do 3.75; Bukarešta 322 do 324; London 323.500 do 324.500; Milan 3299 do 3311; Ne\v-York 70935 do 71185; Pariz 4522 do 4538; Praga 2127 do 2137; Solija 663 do 667; Varšava 0.19 do 0.20; Curih 12755 do 12.805; valute: dolarji 70.560 do 70.960 lovi 641 do 649; nemške marko 0.535 do j 0.585; funti 321.700 do 823.300; francoski i franki 4475 do 4505; lire 8275 do 3295; dinarji 812 do 818; poljske marko .0.185 de 0.205; lcji 315 do 819; švicarski franki 12.610 do 12.720; češko krono 2109 do 2125; madžarske krone 2.20 do 2.40. BERLIN: Dunaj 1715.70; Milan 5 milijonov 625 900; Praga 3.680.025; Pariz 7 milijonov 660.S00; London 518.625.000; Nevv-York 120.697.500; CurUi 21.605.850; Beograd 1,370.550. LONDON: Berlin 500,000.000 do 600 ml-lijonov; New-York 456 do 456.50; Curih 25.38 do 25.40; Milan 98 do 99; Proga 151 do 152; Dunaj 320.000 do 325.000; Beograd 410 do 430. NEW-YORK: London 456; Pariz 622.50; Berlin 0.000085; Milan 459; Curih 39.20; Praca 802.50: Dunaj 0.14.125; Beograd lii Italila in Reka - V pondeljek je general Giardino 3ospel v Rim. V spremstvu generala se je nahajal komendator Castelli. Poročevalcev listov je general odslovil z besedami: «Nič pojasnil! Zdaj ni časa m žlobudranje. Treba je delati! > Nekomu novinarju pa je vendarle odgovoril, da ga je prignala v Rim nujnost roške zadeve. Na Reki da ni So vse zamujeno in se lahko šo marsikaj popravi . . . Zvečer se je Giardino sestal i Mus-Bolinijein. Sestanku jo prisostvoval tudi senator Contarini. Rimski listi trdijo, da se je Giardino z Mussollnijem razgovarjal samo o gospodarskem položaju na Reki. Sklenjeni so bili razni carinski in finančni ukropi, s katerimi bi se dalo mestu pomagati. Razpravljalo se jo zlasti o posojilu, katerega je prejšnja reška vlada najela pri italijanskem kabinetu in katerega Rim še ni popolnoma izplačal. Mussollnt je obljubil, da bo Reki z vsemi silami na razpolago. Politike se Mussolini in Giaerdino baje nista dotaknila, češ, o tem se bo direktno govorilo med Rimom in Beogradom. Mussolini da si hoče sedaj vsekakor zagotoviti take informacije o Reki, s katerimi bo lahko brez težav «branil interese mesta in njegovega prebivalstva.* Pred odhodom v Rim jo ■ general Giardino odstavil dosedanjega reškega kvestorja (šefa finančno uprave) Be-nusija ter ga nadomestil s komenda-torjem Calabresom. Novi kvestor ima nalogo, da organizira kvesturo po Italijanskem sistemu. Italijanski tisk se je zadnje čase nekako umiril. Izjrleda, da se je to zgodilo vsled direktiv vlade. Časopisje v glavnem le beleži tuje glasove in re-produeira le še vesti francoskih in angleških listov. Posebno francoskih. Tako n. pr. vidimo, da deli italijansko časopisje zadnje dni lekcijo pariškemu »Figa-ru». ki se ni hotel očitno postaviti v službo fašistovske vlade na ta način, da bi prinašal lažnjive ali pobarvano vesti o položaju na Reki. Trn v peti je italijanskim listom »Figarov* ko-respondont Henrik Bidon. Ker sc ni hotel zapisati propagandi fašistovske ideje in Giardinovim reformam, so mu italijansko oblasti začele delati take težkoče, da se je gosp. Bidon moral preseliti na Sušak. odkoder pošilja poročila svojemu listu. Gosp. Bi ion je napisal članek o Reki, v katerem se postavlja na stališče, da prebivajo v mestu po večini Italijani, da pa jo avtohtonost italijanskega prebivalstva na R"ki problematična, ker je Italijane na Reki naseljevala madžarska vlada v zadnjih decenijih iz enostavnega vzroka, da značaj Reke ne postane preveč slovanski. »Figarov* dopisnik se dotika daljo vprašanja Baroša in Delte, o katerih pravi, da bi bili Italijani morda pripravljeni odstopiti ju naši državi, toda samo pod pogoji, ki bi koristili Reki. Jugoslovani bi morali Baroš in Dflto odkupiti s tem, da bi se zadovoljili samo s sabotažo (obalno plovitcv) v Jadranskem morju, kar bi pomenilo smrt jugoslovanske paroplovbe na Jadranu. Veliko hvalo poje italijanski tisk dejstvu, da se sedanji položaj ne more več izpremeniti, zlasti da no more na razvoj in narlaljno usodo reškega vprašanja vplivati nobeno javno mnenje preko časopisja. Kajti, pristavljajo listi, reški problem se bo sedaj reševal neposredno med Beogradom in Rimom, kar znači gotovo izgled na dobro končno rešitev. Prinašamo te glasove brez vsakega komentarja, ker zovorijo sami od sebe dovolj jasno. H Ali ste že poslali na-*J f ročnino za Jtatro" s ' Politične beTežbe 4- Nemška gimnazija Jo tu! Svoj-čas je »Jutro« poročalo, da je radikalska stranka obljubila Ncmccm m. dr. tudi to koncesijo, da so v Ljubljani stopnjema osnuje zopet nemška gimnazija. Sedaj je, kakor smo Izvedeli, ravnateljstvo 3. drž. realne gimnazije dobilo od ministrstva prosvete ukaz, da otvori prvi nemški razred, ako se lavi vsaj 30 nemških dijakov. Termin za prijave je sicer že potekel, pa bodo Nemci za svoje usluge radikalom že izposlovnli podaljšanje roka, da zberejo po celi državi 30 dečkov in deklic, s katerih pomočjo bo polagoma v Ljubljani se razvila nova poncmčevalni-ca. Seveda pomeni otvoritev prvega razreda v stvari ustanovitev celotne nemške srednjo šole v Ljubljani, ki bo dobivala razred za razredom. Tragično je, da je isto ministrstvo sedaj šlo med ustanovitelje ponemčevahega šolstva, ki je pred par leti odredilo uklnjenje ljubljanskega nemškega srednješolskega zavoda! Seveda, minister je bil takrat drug In v državi še nismo imeli radikalskega režima, ki kupčuje z vsakim nacijonal-nlm Interesom, ako to njegovi »p&rtljl* kaže... + Papeževe simpatije. Rimski »Nu-ovo Paese> piše: V Vatikanu nikakor ne tajijo papeževih simpatij napram fašistični vladi in Mussollnlju. Papež se je zelo povoljno izrazil o Mussoiinljevi politiki in je nekemu zaupniku izjavil, da jc Bog dal Italiji moža, ki ima energijo in dobro voljo. S svojo mladostjo In hrabrostjo bo Mussolini storil Italiji vse one dobrote, ki jih on, Sveti oče, želi vsemu svetu... Izvzemši Jugoslaviji — bi dodali ml. + PašM In Ninčič. Radikali uvideva-io v kako zagato so prišli z reškim neuspehom In zato poskušajo, da bi rešili situacijo — svojo situacijo namreč — s tem, da žrtvujejo dr. Ninčiča, češ, on ie vse zakrivil in Pašič ne more popraviti že storjenih napak! Ubogi Ninčlč! Dela! je po navodilih Pašičevlh ln ko je propadel v najvažnejšem vprašanju, mora sam nositi posledice! Ampak krivda je drugje. Krivda leži v Pašičevlh metodah, da o zunanji politiki nihče ničesar vedeti ne sme, niti njegovi ministri! Tajno diplomacijo je obsodila svetovna vojna, Pašiču pa niti tajna diplomacija ne zadostuje, on vodi svojo osebno diplomacijo in zato doživljamo neuspeh za neuspehom! Kdaj bo tega konec? Parlamentarni odbor za zunanjo politiko se mora ustanoviti! To bodi prva in glavna zahteva vseh opozicionalnih strank, kadar se govori o zunanjem ministrstvu. 4- Organizacija veleposestnikov. V Beogradu se je vršila te dni konferenca veleposestnikov, ki so ustanovili svojo posebno organizacijo. Za predsednika ie bil Izvoljen znani vojvodinski vlastelin Dungjerski. Akcija je naperjena proti agrarni reiormi. Poslanec Grgin je veleposestnike predstavil ministrskemu predsedniku Pašiču. Veleposestniki pripravljajo veliko borbeno organizacijo, ki razpolaga z vsoto 200 milijonov dinarjev. Prosvcia Koncert pevskega zbora krakovskih akademikov. Na svoji koncertni turneji so pevci krakovskega akademskega zbora obiskali tudi Ljubljano in so priredili sinoči pod okriljem Glasbeno Matice v veliki dvorani hotela »Union* koncert, ki jo bil bržčas zaradi premajhne reklame skrajno slabo obiskan. Zbor, ki šteje 26 povcev, razmeroma izdatnega glasovnega materiala ter nastopa z vnemo in navdušenjem bi bil zaslužil daleko številnejši obisk. Tehniško jo dobro izvežban, tenoristi so sc zdeli utrujeni, basi zveno polno, vendar mehko. Spored jo poleg jugoslovanskih himen v harmonizaciji dirigenta prof. Swierzynskega, ki je ves koncert vodil z rutino poklicnega dirigenta, obsegal dolgo vrsto poljskih umet nih zborov, komponiranih v starem slo-jru, deloma navdušil jočih, deloma otožnih, ki pa vsi kažejo, da v poljsko zborovsko literaturo še niso zašle nove glas bone misli ter da tudi harmonska opre- ma Izvajanih pesmi ne nosi modernega kroja. V drugem delu sporeda smo poslušali poljsko narodne pesmi otožnega značaja, pa tudi voselih, poskočnih plesnih ritmov. — Poslušalci so izvajanja pevskega zbora krakovskih akademikov sprejeli z glasno, večkrat živahno pohvalo. Nekatere pesmi so gostje morali ponoviti. - Koncert zbora tržaške Zveze učiteljskih društev se je vršil v Bologni v krasni in tudi zelo akustični dvorani »Li-ceo Musieale*. Pevski zbor je pel brezhibno, z velikim navdušenjem ter bil za vsako pesem deležen iskronega, viharnega aplavza. Lajovčovo posem »Medved ■i medom* je moral ponoviti. Publika jo bila izbrana: pestojala jo ponajvoč iz kritikov, glasbenikov, ljubiteljev glasbe. Bovški zbor in njegov idealni dirigont g. Srečko Kumar sta bila na višku. G. Rijavec in ga. Lovšetova sta zelo ugajala ia sta morala več točk navreči. Kri: tiki so jima prišli čestitat na lepem uspehu. Moralni uspeh bolonjskoga koncerta je bil popoln. Koncert v Vidmu je vlada prepovedala, tako, da se vrli Kumarjev zbor pogumen in ponoson vrača domov, vendar nezadovoljen z italijansko hladnostjo in nerazumevanjem. Delo, katero je izvršil jo pa velike kulturne važnosti in pomeni ogromen korak k spoznavanju in uveljavljenju našo glasbe v glasbenem svetu Italije.- Koncert Sanctn. Koncert vijolinske-ga virtuoza ravnatelja Karola 6ancina so vrši v Celju dne 4. oktobra v mali dvorani hotela »Union*. Spored vsebuje skladbe Dvofaka, Bacha, Paganinija, Grioga, Kreislerja, Dittersdorfa, D'Am-brosio in Smetane ter obeta nuditi izreden umetniški užitek. Ljudsko vseučilišče v Celju. Po daljšem odmoru začne Ljudsko vseučilišče v Celju s pričetkom meseca oktobra zopet s svojim rednim delovanjem. V pretočenem poslovnem letu je priredilo devet predavanj sledeče vsebine: Žalostna statistika pijančevanja v Jugoslaviji in reforma alkoholnega gospodarstva (2predavanji), o sestavi človeškega telesa, o odnošajih južnih Slovanov do rim. kat. cerkve in rimskih papežev v srednjem veku in 16. stoletju (2 predavanji), o bankah in njih poslovanju ter o skrbstveni vzgoji. Po novem letu 1923. so se sicer predavanja ukinila, vršil se je pa srbohrvatski tečni, ki jo bil dobro obiskan. Za važno kulturno delo tega društva jo želeli vsestranskega zanimanja. Milka Trnina na zagrebškem kon-servatoriju. Rektorat »Zagrebačke mu-zičke akademije* je nastavil Milko Tr-nino za profesorico solopetja na konser-vatoriju. Zagrebčani si od tega imenovanja obetajo najlepše pevske prihodnosti pri svojem naraščaju. Baletni ansambel milanske «Scale» na Dunaju. Baletni ansambel milanske »Scalc* pride v začetku oktobra na Dunaj. Vodila ga bosta bivša prima bnlle-rina dvorne opere Irena Sironi in ravnatelj Battioli, pod katerima se bosta izvajala dva zanimiva komada: »Kupido v Schanbrunnu* in »Tutankhamenova legenda*. Sporf Ljubljanski nogom. podsavez. (Službeno.) — Seja kazenskega odbora je danes, 26. t. m. ob 20. url v Športni zvezi. K seji sc vabijo gg. Vldmajer (SK. Ilirija), Smoljan (SK. Slavija) in Januš Aleks (SK. Jadran). — Ob 20.30 sledi seja poslovnega odbora ter ob 21. seja upravnega odbora. — Tajnik. Prvenstvene tekme pododbora v Mariboru. V nedeljo je bilo odigrano zadnje kolo prvenstvenih tekem. Rapid : Svoboda 7:1. Rapid zmaga z lahkoto. — Maribor : Ptuj 2 : 1. Odigrano v Ptuju. Maribor kljub svoji tehnični premoči nI dosegel številčnega rezultata. Petoboj in tek na 10.000 m v okvirju lahko atletskih tekmovanj za prvenstvo Slovenije se vršita v četrtek popoldne. Ilermes : Grafika, Zagreb. V nedeljo 23. t. m. je odigral Hermes prvikrat v Zagrebu nogometno tekmo proti Gra- fik!, ter odnesel zmago V razmerju 3 1 T. Tudi moštvo Grafike je pokazalo jako lepo Igro. Hcrmesov vratar je bil najboljši igralec; ubranil je sijajno veliko ostrih strelov na gol. V splošnem je bila tekma prav lepa. Občinstvo je pose-tilo tekmo v nepričakovano velikem številu. Še nekatere nedeljske tekme. Zagreb: (Prvenstvene) DeTby : Zagreb 9 : 0, Makabl : Sava 5 : 0, UskoSc i Atena 4:1, Rapid : Unitas 4 : 0, Cro-atla : Olhnpija 2 : 1. Bukarešta: Tricolor : BSK. 2 t T. Sokolstvo T > Sokol I. obvešča svoje članstvo, da se je prese il vsled nastopa jesenske sezone iz svojega letnega teiovadišča na Taboru, v šolske telovadnice, in sioor telovadijo: člani: na realni gimnaziji na Poljanski centi v pondeljkih, srodah in petkih od 30. do 21. in pol; članice: istotam, od 19. in pol do 21. v torkih in četrtkih; ženski naraščaj: istotam, v torkili in četrtkih od 18. in pol do 19. in pol; moški naraščaj: v šolski telovadnici na Ledini v torkih iu četrtkih od 19. in pol do 21.; ženska de-ca: na Ledini v torkih in četrtkih od 18. do 19.; moška deca: istotam v pondeljkih in sredah od 17. in pol do 18. in pol. Starostna doba za deco je od 6. do 14. leta, za naraščaj od 14. do 18. leta in po izpolnjenih 18. letih pri članstvu. NovovstopivŠi telovadcl-ke se prijavijo pred pričetkom vežbe pri vodni-ku-ei oddelka. Telovadce se opozarja, da je vstop v telovadnico na realni gimnaziji dovoljen le iz Ciril-Metodove ulice, v telovadnico na Ledini pa iz dvorišča za šolo. Društvena pisarna so nahaja v društvenem prostoru na Taboru in posluje za stranke vsak dan od 15. do 19. ure. — Prednjački zbor. Spominski kamen v Tjršev dom v Pragi bo slovesno uzidan dne 28. oktobra t. 1. Dopoldne bo seja vseh telovadcev iz petih praških žup, kjer bo govoril načelnik COS. br. dr. Jindra Vaniček o pomenu Tyrševega doma .za telovadce. Njegov govor bo potom letakov razširjen po vseh sokolskih društvih. Popoldne se vrši sprevod po Pragi do Tyrševega doma kjer se uzida spominski kamen. SOlotnico obstoja praznuje v dneh 1. do 4. novembra Unija francoskih gim-nastov v Parizu. Proslava obsega slavnostne govore in seje, recitacije, slavje neznanemu vojaku, banketa in operne predstave. Isločasno sa vrši 3. razredna tekme za olimpijske tekme, dalje seja Mednarodne telovadne zveze, seja župnlh starost in tehničnega odbora Unije, glavna skupščina ženske telovadne zveze in seja telovadnih profesorjev. Olimpijada v Parizu. Prihodnje lelo od 14. do 27. julija bo v Parizu olimpijada v zvezi z mednarodnimi tekmami iz vseh panog telesnih vaj. Zbrani bodo zastopniki vseh narodov, da se poskusijo med seboj za prvenstvo v telesnih vajah. — Ako se udeleži teh tekem tudi češko Sokolstvo še ni povsem gotovo, ker češko Sokolstvo zahteva, da se pri tekmah mora ozirati na predloge, ki jih je stavilo. Gre se v prvi vrsti za predpise glede proste tekme v plezanju in v skoku čez konja vzdolž in na šir brez ročajav. Ako se Čehi udeležijo tekem na olimpijadi, nameravajo poslati v Pariz ne samo eno tekmovalno vrsto, ampak večjo skupino telovadcev, da bodo pri olimpijadi pokazali svoj telovadni sestav in uspehe, ki jih dosežejo s svojo telovadno metodo. — Najbrže se udeleži tekem na pariški olimpijadi tudi jugoslovensko Sokolstvo, vendar pa menda do danes šo ni defini-tivno določeno, ali gredo tudi naši Sokoli k težki borbi, ki bo prekašala lansko mednarodno tekmo ob vsesokolskem zletu. • ZBIRKA ZA DRUŽINO BUNOZA V KE VES IN JU. Preteklo leto se je pri javnem nastopu ponesrečil jako marljiv sokolski delavec Svetislav Bunoza iz Ncvesinja. Po daljšem hiranju je umrl, zaradi tega je prišla njegova rodbina, to je starši in sestra, za katere Je Imenovani skrbel, v velflto b«, do. Ker takrat še ni obstojal savezni bo škodbeni fond, iz katerega bt bila sice' družina mogla dobiti podporo, je bila ra/ pisana zbirka, da se ubogi družini za nn. hip pomore lz bede. Zbirka je bila M dovoijiva, nabralo se ja skupno 17.521 sn dinarjev. — Lep dokaz sokolskega brat, stva v praksi. Objave X Zahvala. O priliki moje se mi je izkazala od vseh strani takove, lika Čast, da mi ni mogoče zahvaliti g« posebej vsakemu društvu ali posamezni, ku, kakor bi to želela. Izražam torej tew potom iskreno in prisrčno zahvalo u prekrasne diplome in adrese, brzojavne pismene in osebne čestitke. Ljubila leni celo življenje svoj narod in ne smatram tega kot zaslugo, temveč za dolžnost, Tombolj me je ganila splošna ljubezen* ki se je izražala v govorih, petju, bakljal di in godbi. — Črnomelj, 24. septembra, 1923. — Sofija Haring. X Tombola Udruženja Invalidov v Ma. riboru se vrši dne 7. oktobra ob 14. nt) na Glavnem trgu. Cenj. občinstvo se m. proša, da prispeva k tomboli z dobitki, katere sprejema tajnica ga. Maček, Aleksandrova 9 (tobakarna) ter z nakupom srečk; ker je čisti dobiček namenjen fon. du za podporo ubožcev, upa odbor, da so bo cenj. občinstvo pokazalo radodar. nim ter pomoglo do najlepšega uspeha, X Za & M. D. je darovala vesela družba ob priliki odhodnioe gosp. Petra Bornika iz Stare Loke pri Škofji Lok' 60 dinarjev. v. Veterinarska visoka šola v Zagreba Pri zavodu za kužne bolezni in prt histološkem zavodu je razpisano po eno asistentsko mesto. Natančnejši pogoji se morejo dobiti tudi pismenim potom is rektoratske pisarne. Natečajni rok traja do 20. oktobra. X Za napredno akademsko menzo l LJubljani (Gospodarska zadruga »Jadra, na*) je darovala »Mestna korporacija t Kamniku* 1000 Din, g. župan dr. Karta 100 Din, g. Šetina iz Jarš 100 Din. Iskre-na hvala! 1 Beg mariborskih kaznjencev Predvčerajšnjem jo delala skupina kai-njencev mariborskega sodišča pri pivo vami G8tz. Med delom pa se je kaznje nee Mlakar, ki bi imel že čez tri mesec« priti na prosto, za hip odstranil in ni p bilo več nazaj. To je bil menda signal za druge »sotrpine*, kajti včeraj zjutraj so pogrešali v neki eolici mariborske;! okrožnega sodišča še štiri druge kaznjea ce, ki so bili vsi skupaj zaprti v eni (»• lici. Ti štirje, vsi ključavničarji, pa si si najbrž vtihotapili iz sodnijsko delavnico precep za žaganje cevi in so v noži prepilili močno železno mrežo celičnega okna Nato so z vetrihom odprli vrati na dvorišču, tam prepilili eno okno it prišli na hodnik okrajnega sodišča, k,Vi so odprti še zaklenjena vrata pisarno odvetniško dvorane in od tam ušli skoii okno na Marijino ulico. Med ubeglimi jt Anton Slambcrger, član troperesne tatinske deteljice, ki je bil minulo sobeto od mariborske porote obsojen zaradi hudodelstva tatvine (tatvina pri spcdici; »Orient*) na deset mesecev ječe. Nad)-lje je ušel Tržačan Ivan Besednjak, li je sedel zaradi tihotapstva, obsojen od carino na eno leto, 7 mesecev in 8 dni-Najtežji zločinec med zlikovci pa je Vid Kristofič, ki je bil pred zadnjo mariborsko poroto dne 16. septembra obsojen zaradi vloma v klerikalno posojilnico m dve leti težke ječe. Ubegli so bili baje sila razjarjeni radi amnestije, katere niso bili deležni, kakor drugi baje veliko večji lopovi, ki so imeli to srečo, da so bili obsojeni pred amnestijo. Tako si je razlagati, da se f podal aa to nevarno pot bega tudi neki Ivan Kuhar, ki jo bil obsojen zaradi tatvine le na trimesečno ječo in bi imel od-sedeti samo še 12 dni. Varnostne obla-sti so bile o begu žo na vse zgodaj obveščene in je upati, da spravijo begune® kmalu zopet pod streho. Janko J. Srimšek; V temi poleg mene je nekdo zastokal. »Si ti, Ivan?> «Jaz, Janko! Prokleto! Nekam hlad-/o mi je! Preveč jo bilo vina. Brenči mi v glavi kot v panju. In noge, se mi zdi, da niso moje. V sobi vročina, tod pa veter in mraz. Uhu-hu-hu! Fej!» «Kaj vzdihuješ, živalica? Ne bo te konec, Mehon, ne bo! Nič ne misli! Ako bi ti bilo namenjeno, da končaš, bi bil ostal drugje. Recimo v Črnem vrhu kje, ko si kopal strelske jarke! Kar malo potrpi. Lomili ga bomo še nocoj kot tristo križanih slrel božjih. Slečemo temu gTofn in knežjemu baronu suknjo in hlače in ga zapodimo v reso kot Bog Adama, pa se sami tnalo pogrejemo in odpočijemo v njegovih svilenih in zidanih pernicah. Samo za dlan široko potrpi, živalica ti neumna!* je pred menoj hrabril Me-honovega Janeza Sežonov France, tisti, ki je pri vojakih kraj razbeljene peči čistil hlače z bencinom, pa se mu jo vse skupaj vnelo in mu dodobra osmodilo roke. »Poglej, Janko!« jc pokazal France v Sumo na levi. »Tale part boste bo moj! Saj sedaj se bo \ se delilo! Takoj zraven mojega dobiš ti! Tristo ali štiristo metrov v širino, v dolžino pa do samih postojnskih delov! Ali bo dovolj?* < France, tako poceni ne bo knezova koža!» »Kaj se ti blede? Boš že videl! Vse uredimo, kakor bo za nas prav! Sedaj je svoboda! Mi smo gazdc!» Zabliskalo sc je, v daljavi votlo za-grmelo. Deževne kaplje so padale gostejše. , »O-o-lia! Zdaj — zdaj dobiš vina, Mehonček! Novo mero ga dobiš. — Ampak ne iz Ševarjeviii veder . . .» «Mari bi bil ostal doma! Jutri za-rana bi moral v gozd. Mati brunda žo cel teden, da ji zmanjkuje drv!* je glasno premišljeval Miheljmov in preklinjal temo in slabo vreme. »Seveda! Domov! Poznam to! Iu radi drv to skrbi! Zgončov Andrej že cel teden obeta, da jih naloži tebi in Ivanki s porajtijem na hrbtišče, kolikor jih bosta mogla nositi. Zavoljo one iestvo. veš, ki si jo v soboto na nedeljo pozabil pod njegovim oknom. Ali si mi ti lep svetnik! Mesto natakarice hodiš klicat in budit Andreja! --Ti, Jakob, čegave so bile tiste iojtre? A?» »Od požarne hrambe--* je ušlo dolgemu Jakobu. Krohot — — —i »Mir Um zadaj!» ie zarezal iz pr- vih vrst Jagrov glas! »V koruzo vas nabijem na kolce! Vranam za strašilo!* »Požarne brambe?* se je hihital France potuljeno. »Simnovemu očetu povem! S pegleznom te natreska po glavi! Ej, Jaka, Jaka moj!* Jakob so je rotil, da bo Franceta s puško po čeljustih, če no bo tiho, no France ga je miril: , Ljubljana, Selonburgova ullea. 157 * Zahtevajte po T«eh kavarnah, hotelih in restavracijah specljnhia vina v steklenicah slovite tvrdko Gjnro Valjali, Grajska klet v Mariboru. 16G NOVA" NEMŠKA VALUTA. Propast nemške marko s svojim! posledicam! lo v finančni zgodovini brez primere. Nit! razvrednotenje boljšcvlške-ga rublja n! Imelo za Rusijo tako dale-koscžnlli posledic, kakor strašni padec marke za industrijsko Nemčijo. Kljub minimalni vrednosti pa šo nemška marka pada naprej. Gotovo Je danes, da za papirnato marko ni več pomoči. Zato se snuje v Nemčiji nova valuta. Načrt, ki Je sedaj v razpravi, predvideva, kolikor so razbere lz nekoliko nejasnih poročil, nastopno: Papirnata marka izgubi lastnost ku-rantnega denarja in Jo ni treba Jomati kot plačilo v neomejeni količini, temveč samo do določenega zneska. Kot kucent-nl denar, odnosno kot zakonito plačilno sredstvo, velja nova novčanlca, tako zvana zemljiščna marka. Ta stvarnovred nostna novčanlca na) se fundlra z oddajami, ki sc pobiralo od zemljiškega Imetja, bank, industrijo in trgovine. Po prvotnem načrtu naj b! ta oddala zuašala 5 odst. vrednost! premoženja vseh onih, k! pridejo pri oddali v poštev. Kakor javljajo zadnje vesti, Je določena ta obremenitev le na 3 odst. Za izdajanje teh novčanic se naj osnuje posebna banka »Valutna bairka«, kateri bodo dotekale omcnlcne oddaje. Izdat! so bo smelo le določeno število teb bankovcev. Papirnata marka se bo polagoma zamenjavala za to stvarnovred-nostno novčanlco v določenem razmerju (ne po nominalni vrednosti) hi bo sčasoma izginila Iz prometa. Stvaroovrednost-nc novčanicc bodo služile nadalje za kritja primanjkljaja v državnem proračuna, dokler bo to potrebno. Cim bi bil državni proračun uravnovešen, se bi stvarnovrednostne novčanice polagoma izmenjale za državne zadolžnice, ki M so obrestovale v zlatu. Te zadolžnice so bi s svoje strani obrestovale iz valutnih oddaj in polagoma izplačevale. Valutna banka bi po upotegnitvi vseh svojih novčanic nehala poslovati. Poleg Valutne banke bi še nadalje obstojala Državna banka, ki naj bi postala od države popolnoma neodvisna privatna banka, ki no bi bila več prisiljena prevzemati nekrite državne zakladne liste. Državna banka naj bi izdajala samo novčanice, ki se glase na zlato marko In ki se izplačujejo pri predložitvi v zlatu. Te zlate novčanice na) Izdaja banka le na zlati podlagi. Po vzetju sedanje papirnate in stvarnovrednostne novčanice iz pro meta bodo ostalo v veljavi le te na zlato marko se glaseče državne novčanice. Dotlej bodo v veljavi druga poleg drugo dve različni valuti: stvarnovrednostna novčanlca Valutne banke («zcmljiščna marka«) in zlata novčanlca Državno ban ke, a sedanja papirnata marka bi služila kot kovinski drobiž, ki se sprejema le do gotovega zneska. TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, 2 odst., 25 vagonov 360 — 375; baška, 80 kg, 2 odst., na potu, 1 vagon 362.5: banatska 79 — 80 kg, 2 odst., Zenta, duplikat kasa, 2 vagona 367.5; banatska, 79 — 80 kg 100 odst. kasa, 3 vagoni 350; sremska, 80 kg, 2 odst., ponudba 360. Ječmen: baškl, 67 — 68 kg, ponudba 280; baški, 67 kg, 1 vagon 275; sremski, 67 kg, 1 vagon 275. Oves: baški, ponudba 250. Turščica: baška, ponudba 260. Fižol baškl, 2 vagona 545. Moka: «0-., ponudba 570; »6», 2 vagona 385 — 395. Otrobi: v Jutinih vrečah, 1 vagon 150. Dunajski živinski sejem (24. t. m.) Dogon 4016 glav, od tega iz Jugoslavije 1541 komadov. Za kg živo teže so notl-rali v tisočih aK: voli L 14.5 ~ 17 (eks-tremno 18 — 19), II. 12.5 — 14.3, III. 11 — 12.3, biki 11 — 15.5, krave 11 — 14, slaba živina 6.5 — 11, bivoli 8 — 10. Radi manjšega dogona cene poskočile za do 1000 aK pri kg. Slovenski vinski trg. Radi Jako slabili izgledov vinske trgatve so začele cene vin iz I. 1922. in 1921. naraščati. Na Štajerskem so v zadnjih dneh poskočile za 3 — 4 K pri litru. Povpraševanje po vinu je močno oživelo in se kupci zanimajo zlasti za letnik 1921. Kakovost letošnjih vin bo mnogo zaostajala za lanskimi. Po Štajerskem v nekaterih krajih grozdje sploh ne bo dozorelo. DOBAVE. Dobava nogavic. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se vrši II. oktobra ofertalna licitacija giede dobave 10.000 parov bombažnih nogavic. Dobava vojnih zastav itd. Pil in-tendantskem odseku odelenja za mornarico v Zemunu se vrši 6. oktobra ofertalna licitacija glede dobave vojnih zastav itd. Dobava škripcev, črk, klešč Itd. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici so vrši 6. oktobra ofertalna licitacija glede dobave škripcev, črk, klešč itd. Dobava prlmažev. Pri ravnateljstvu državnih želcznic v Subotici se vrši 5. oktobra ofertalna licitacija glede dobave primažev. Dobava čevljev. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se vrši 10. oktobra ofertalna licitacija glede dobave. 6000 parov podkovanih mornarskih čevljev in 2000 parov brodskih nepodkovanih čev-l|ev. (Predmetni oglasi so v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpo g led. > — Tuje valute In potniki. Finančni mt3 nUter je na osnovi 81. 3 pravilnika, o, reguliranju prometa z devizami in valutami odobril, da eo tujcem morejo za dolarje, švicarska in francosko franko, an-J gleSke funto in italijanske liro prodajati brez odobrenja finančnega ministrstva potrebno jim valuto sosodnih držav: tih munskl leji, avstrijske ln madžarske krču ne, bolgarski lovi in nemške marke. = Državna hipotekama banka ne da« je večjih posojil. Iz Beograda javljajo, da jo Državna hipotekama banka obvestila ministrstva, da no moro voč dajati večjih posojil posameznim državnim za. vodom in ustanovam kakor dosloj. Poštna hranilnica jo projela n. pr. posojil* v znesku BO milijonov Din. Banka se v svoji vlogi pritožuje gloda postopanja raznih ministrstev, ki na postopajo v smislu pravilnika ter izjavlja, da bo odslej sprejemala samo zneske, ki ostanejo vsaj pol leta v banki. Kar so tiče gradbenega kredita za Beograd, omenja banka, da so zaradi nerodnosti trpeli zasebniki mnogo škode ter so morali mnogi opustiti projektirane gradnje. = Izplačevanje predvojnih državnih' obveznic. Finančni minister ja izdal odlok, da so vso predvojne obveznice In kuponi, ki se glasijo na zlato, ne izplačujejo več z ažljo kakor doslej, temveč v 6rebrnom denarju v znesku vrednosti obveznice ali kupona. = Revizija oprostitev taks. Finančno ministrstvo ja zahtevalo od vseh ministrstev poročila, kdo vsa jo oproščen plačevauja taks. Ta poročila se morajo predložiti do dno 20. oktobra. Nato ea bo v finančnem ministrstvu izvršila revi, zija in so določilo, katera društva bodo za stalno oproščena plačevanja taks. = Rlž v Južni Srbiji. Ministrstvo r.4 poljedelstvo in vodo jo sklenilo, da da. narno podpira pridelovanje riža r Južni Srbiji. Na ta način bi rodovitna polja v Južni Srbiji mogla pridelovati prvovTft« nI riž in dovoljno količino za potreba cele države. Lotošnja žetev riža bo zelo dobra. z= Promet na novosadskl blagovni borzi je bil v prošlem tednu živahnejši nego v predhodnem, ako po vpošteva, da so dva dni sploh ni poslovalo. Prodalo se jo vsega 257 vagonov raznega blaga, in sicer: pšenico 53 vagonov, turščica (17, ječmena 40, ovsa 31, moko 4«, fižola 9. surovih češpelj 8, krompirja in otrobov po eden vagon. Že v počotku tedna ji kazala pšenica čvrsto tendenco in ja ta-i kom tedna poskočila za 0.10 Din. Zaradi velikega povpraševanja in malo ponudba je tendenca v pšenici nadalje čvrsta. To ječmenu je bilo istotako prilično povpra. Sevanje, vendar so cena ni mnogo spremenila (okrog 260—285 Din po kakovosti). Oves ja obdržal cono 250 Din zaradi cenenih zaključkov vojnih dobaviteljev z vojsko in ni izgledov, da pe ta cena popravi, ako se ne pojavi povpraševanje z drugo strani. V novi turščici so ž« sklepajo zaključki na debelo ln je po-vpraševanje veliko. Za staro tnrščico jo bilo malo zanimanja. Tudi moka ja izkazovala prošli tedon čvrsto tendonco, ki eo nadaljnjo tudi ta teden. = Službeni tečaji tujih valut v mesecu oktobru: 1 napoleondor 835 Din, 1 zlata turška lira 378 Din, 1 dolar 90 Din, 100 francoskih frankov 510 Din, 100 švi-carskih frankov 1630 Din, 100 drahem 1C0 Din, 100 italijanskih lir 390 Din, 10S milijonov nemških mark 50 Din, 100 češkoslovaških kron 270 Din, 100 madžarskih kron 55 par, 100 rutiunskih lojev 42 Din, 100 peset 1210 Din, 100 holand-skih forintov 3000 Din, 100 avstrijskih kron 12 par in 100 poljskih mark 4 pare, = Konvencija o vinu In pivu s Češko, slovaško. Konvencija s češkoslovaško republiko gledo vzajemnega izvoza našega vina v Češkoslovaško in češkega piva v našo državo, nc bo podaljšana, ker so je izkazala, da jo škodljiva za nase gospodarstvo. =: Pridelek krompirja v Jugoslaviji. Po statističnih podatkih ministrstva za poljedelstvo in vodo jo bilo lotos posajeno s krompirjom v naši državi okrog 238.462 b.x površine. Po mišljenju nekaterih strokovnjr.kov bo letošnji pridelek krompirja za 16 odst. večji nego v prošlem letu. — Za lesne trgovce, šumsko-gospo-darstveni ured ogulinske imovne občine v Ogulinu bo imel dne 20. oktobra dražbo jelovih, bukovih in javorjevih dobri po vzklicni ceni okrog 700.000 Din deloma pavšalno in deloma za kubični meter. Podrobnosti >a dobe v zagrebški trgovski in obrtniški zbornici. = Zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša od 26. do 28. septembra vsoto 3„497,999.900 odst. — Ruski červonec notira v Berlinu. Iz Berlina javljajo, da je tamkaj se nahajajoči zastopnik ruskega ljudskega komisarja za financo zaprosil nemškega finančnega ministra dr. llilfferdinga, da dovoli notiranje ruskega, červonca (novo zlate valute) na berlinski borzi. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik In Izdajate!] Konzorcij »Jutra«. Odgovorni urednik Pr. Brozovll Pisalni stroji, potrebščine delavnica alniea) LJUBLJANA seisnburpa ulica 6/., Mehanična delavnica (popravljalni«) itanojo s državnim davkom n« Inserata vred do 20 baaadl Din S'—, vsaka nadal|nji beseda SO par vafl. —- PlaCa aa vedno naprel (lahko tudi « *namkah>. Na vpralanja odgovar!« uprava le, ako ]o vpraianju priložena znamka za odgovor ter manlpulaol|eka pristojbina (I Din). (dobe) Krojaški pomočnik farno za b o 1J S e delo, so j aprojme. Istotara bo sprejm« j vajenec. Več so polzvo v j trgovini Anton rreskor, Sv. Petra cesta 14. 10S3J Poglejte si zalogo stekla ln kuhinjskih stvari, kaj vse so pri Vlesluu dobi. Cen« nizke. poBtreiba toCna. Maribor, Glavni trs 5. 191 Čevljarski pomo* lik iflobor ln poštou, po sprejme takoj v trajno delo. Stanovanje ln hrana v hiši, drugo po dogovoru — Pismeno nit osebne ponudbe na : Valentin Kerk, Čevljar, Žalec v Sav. dolini. 1065C Pisarniška eprava: 2 mizi. 1 omara, 2 fotelja in pisalni stroj r. mizico, se proda. Informacije na Sv. Jakoba nabrežju 30. 10811 Učenko •prejmem brez hrano ln stanovanja za trgovino z mc- j ianlm blagom v LJubljani. — Qzira i-a samo na osebno ponudbo. Naslov v upravi ».Jutra". 10884 Hrastovi hlodi re prodajo za takoJSnjo nabavo. 200 kubičnih metrov, debelina od 25 do 60 on, pozneje sc lahko dobavlja mesečno 250—000 m». Po-nudbe pod ,.Hrastovi blodi" na .'vloma Couipauy, anenfnn družba. Ljubljana, Kongresni trg 6t. 3. 10507 Za gradho vsčje elektrarne z daljnovodom v Sloveniji se iščo že praktično izvežban Č evljarji iu izdelovalci torbic ! Novost! Novost! čevljarsko lepilo 1 r. gumijevo razRtopnine za obrobljen jo gornjih delov Itd. raipnftllja Garancija — J. Gasel, LJublJuna, Sv. Petra cesta St. 7. 10580 elektrotehnične, grad-1 bene ali strojne stroke, ki je najmanj vešč kakega slovanskega jezika. Ponudbe pod , Stalno mesto" na upravništvo „ Jutra". 6052 Elektromotor sknrnj nov, istoimenski tok, -20 V. Nap. 21 Amp. 5 P. b., se proda. Zraven Jo 00 m 2ioe ter mentorsko potrebščine. Ogleda ki pri G. Polte, Igriška ulica 11. 10070 Iščem prirezovalca Izvožbanega za Cev. gornjo delo. Nastop takoj. — Naslov pove uprava ..Jutra". 10356 Perfektno stenog: uiitijo ln strojepisko. Išče za takoj ali pozneje odvet. pisarna dr. Jos. Haeln In dr. Jos. Sajovic v Ljubljani, Kolodvorska ul. 8. 10850 Sedlarska pomočnika «e sprejmeta v delo proti dobri plači. Hranu ln stanovanje v hiši. Polzve se: Sv. Jakoba nabrežje št. 25. 10SS6 (iščejo) Dobro izurjena šivilja gre na dom šivati. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 10825 Službo v pisarni «11 kot blagajničarka. Išče gospodična, perfektna v ate-nograflji, strojepisju ln nrm-š/:inl. Naslov povo uprava „Jutra". 10800 Potnik vegfiak papirnatih strok, prevzame zastopstvo kake tovarne proti provlzijskl ali stalni mesečni plači. Cenj. ponudbe se prosi na upravo ,.Jutra" pod „Papir". 10683 Absolventi iija f rs. tečaja. iščo primerne službe; najraje s 1. aH 15. oktobrom. Gre tudi 1 mesec brezplačno. Cenjene ponudbe prosim na upravo „Jutra" pod ..Absolventlnja". 10902 Šivilja Iv f modernizira in izdeluje najmodernejše obleke, Išče delo na dom, gre pa tudi k stranki sami. Ponudbe prosim pod ,.Najmodernejše" na upravo „Jutra". 10002 Učiteljica konservatorija pltarzamo nekaj privatnih ur izven doma Poučuje so po najboljši moderni metodi. Naslov pove uprava ,,Jutra". 108S8 Absolvent eksportno a.kade,mijo, zapo-slen dosedaj pri stavbnem podjetju v Italiji. išče službe pri večjem podjetju v Jugoslaviji. Ponudbe upr. ,,Jutra" pod bifro ..Gorlčan". 10858 Knjige se prodajo: Alclcr. Dumas. orlg. 21 knjig, Angleška zgodovina, crlg. 13 knjig in razne druge knjige. Naslov povo uprava „Jutro". 10001 po znižanih cenah priporoma M. Ticar, Ljubljana. 808 Dinamo stroj 3 P. S., popolnoma nov, 220 volt. komplet, stikalna plošča Volt In Amper meter, s e proda.— Ogleda se: Sava 82 pri Jesenleah. 10005 Nov čevljarski stroj ..Slnger", na ploh, se poceni proda. Naslov pove uprava ,, Jutra". 10632 Zimski kožuh popolnoma nov in dolg, za zdravniku ali avtomoblllste, so proda po ugodni ceni. — Naslov povo uprava ,,Jutra". 1053S Puch-motor 2 In pol IIP ln pomožni motorji različnih znamk, so po nizki ecnl naprodaj. Tribuna F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. 10221 Lesena postelja . peresnimi vzmeti In loeen otročji športni voziček, sc proda. Naslov pove uprava ,,Jutra". 10870 Kostanjevih drogov (11 m 13 rm) kupim vsako množino. Cenj. ponudbe z navedbo cene na upr.,Jutra' pod šifro ..Kostauj". 10846 Registrirno blagajni kupim. Ponudbo na naslov: Adela Balob, Jesenice, Gorenjsko. 10678 Trame drobnejše dimenzije, kupujem stalno. Oziram ee samo na ponudbe s ceno franko vagou in poslano noto. — Rudolf Zor6 & Korap., Ljubljana, Gledališka ulica št. 7. 10008 Stare obleke Čevlje, pohištvo Itd., kupujem. Pridem tudi na dom. D r a m 6 Martin, LJubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 20. 5082 Bukova drva ponudite z navedbo cene Družbi Iliriji v Ljubljani, Kralja Petra trg 8. 10S00 Naslonjač (fotelj) visok, dobro ohranjen ter staro platneno perilo, lahko tudi odrezki. 6 o kupi. — Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod „NaolonjaČ". 10876 Delniška Blaunlca: Din 25.OC0.OQa— Skupne mm: nd Din 20,000.000- Orenovino v hlodih od 30 rm debeline naprej, prlma, kupujem stalno. Oziram so samo na ponudbe z navedbo cene franko vagou nakladalnih postaj Rudolf Zorfi 4 Komp., Ljubljana, Gledališka ulica št. 7. Rcalitctua pisarna Arzenšek & Comp., d. z. o. z. Celje, Kralja Petra cesta 22 ima uaprodaj: hiše, vile, graščine, gostilne, trgovino, vsakovrstna kmetijska posestva, gozdna in veleposestva. žage, milno itd. 0123 Pekarna se proda takoj rodi preselitve ali pa odda v najem. Ceua 6—700.000 K. Sposobna je tudi za trgovino. — Ponudbe ..Pekarna" na podružnico „Jutra" v Mariboru. 10368 Žaga samica s tremi listi in clrkularko. en kilometer od postajo, v bogati lesni okolici Gorenjske, 7. garantirano stalno močno vodo, sc odda v rajem za devet let. Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod šifro ,,2aga samica". 10R72 Trgovska hiša enonadstropna, s prizidkom ln elektr. razsvetljavo v polnem obratu, eno uro od LJubljane 'n tri minute od kolodvora, jo rudi družinskih razmer napr.-daj. Cenn 400.000 Din. — Ponudbe pod ..Lukrattvuo podjetje" na upr. „Jutra". 10851 Objekt za tovarno pripraven, eamo v Ljubljani ali najbližji okolici, eo kupi, z večjimi že obstoječimi delavnicami v obsegu približno 1000 m-. — Ponudbo Je pošiljati na upravo ,,Jutra" pod šifro ,.Tovarna 1000". 10877 Dijakinja Be sprejme na hrano ln stane* aojo. Naslov pove uprava „ Jutra". 10830 Stanovanje s petimi sobami ln co, se odda za eno leto. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „St. 18". 10828 Sobo s kuhinjo se išče. Plačam eno leto naprej. — Naslov povo uprava ..Jutra". 10813 V dobro oskrbo se sprejmeta 2 srednješolca, oz. visokošolea, proti zmerni eenl. Prost vhod In elektr. luč. — Naslov pove uprava ..Jutra". 10800 Lepo opremljena soba 7, 2 posteljama, električna lUč in soba za služkinjo ter souporabo lepe svetle kuhinje, se takoj odda finemu zakonskemu paru. Ponudbe na upravo Jutra" pod šifro „1000—1200 Din". 10006 Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kabineta in prltlklln, v neposredni bližini drž. kolodvora. to zameuja z euakim v mestu. Naslov povs uprava „ Jutra". 1080C Na stanovanje in hrano sprejmom gospodično. — Naslov pove uprava ..Jutra". 10881 V najem vzamem kavarno, gostilno ali trgovino, kar si bodi in v vsakem kraju. lahko takoj. Z. Kockar, Miklošičeva ulica, Ptuj. 10820 Trgovina z meš. blagom v sredini RJaribora z inventarjem in z zalogo blaga vred, se takoj pod Jalto ugodnimi pogoji proda. Vpraša sc v pisarni drja. Frlea J u -r i t s e h a . odvetnika v Mariboru., Aleksandrova cesta št. 12. 10800 Lokal ali že vpeljana trgovina t mešanim blagom, najrajše v Ljubljani aH okolici, se Iščo proti primerni nagradi. — Cenjene ponudbe pod šifro ..Trgovina" na upr. .Jutra'. 10882 Din 50.000 hlpotekarnega posojila iščo mlad trgovec, za dobo 1—2 let. Ponudbe na upr. .Jutra' pod značko „Varnost 20". 10616 Znanja želi mlad inteligenten gospod z Istotako mlado srčkano gospodično, ki bi imela veselje dopisovati si v dolgočasnih jesenskih dnevih.— Pismene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,.Jesenski dnevi". 10867 Mlada gospodična 2eli znanja s starejšim gospodom, ki mnogo potuje. — Dopise pod ,.Veselje za potovanje" na upravo ,,Jutra" 10803 Štirje geniji luštkanl In mladi, so žele seznaniti s štirimi razposajenimi ln po IJnbejnI koprnečimi nežnimi bitji. Pismene ponudbe, pod šifro: ,,Pesnik", ,.Filozof", ,,Astronom" in ..Tovarnar" na upravo ..Jutra". 10861 Katera izkušena dama bi bila pripravljena lnštru-Iratl precej Inteligentnega mladeniča v ..ljubezenski umetnosti"? Na razpolago: korespondlranje ali pa sestanki. Ponudbe pod ,,Dod6" na upravo ,,Jutra". 10862 Smučar Išče poznanstva z bolita idealno gospodično, kl ljubi zimski šport, v svrho skupnih zimskih planinskih izletov. — Cenjene ponudbe pod ,.Smučar" na upr. „Jutra". 10371 Trgovec naobražen. 28 let star, z milijonskim premoženjem, išče vsled pomanjkanja znanja v svrho žrnltve gospodično od 18—20 let staro, izobrazba potrebna. Dopise h sliko, ki bo vrne. Je poslati na upr. ,.Jutra" pod šifro ..Sročna bodočnost". Tajnost zajamčena. 10860 Gosli poučuje bivši učitelj ..Glasbene Matice" in sprejme še 3 uften-ce po znižani ceni. — Naslov pove uprava „Jutra". 10850 Stara violina, 2 sablji, zbirka znamk ln 3 letnike ..Dom ln Sveta", se radi selitve po ugodni ccnl proda. — J. S., Novi Vodmat '201, Ribniška ulica. 10855 Glasovir dobro ohranjen, s*, proda. Več so izve ln ogleda pri Ed. Marlučič, Sv. Urban pri Ptuju. 10803 V delo prevzamem vsakovrstno obleke, kakor tudi damsko in moško perilo Cena nizka. — Naslov povo uprava „Jutra". 10837 Novi vinski sodi (bačve) v vseh velikostih.se dobe ln popravljajo pri Fran R e p 1 C u, Ljubljana, Trnovo 10413 Na dobro domačo hrano se sprejme več gospodov. — Naslov pove uprava Jutra". 10001 Poučuje se nemščina, gramatika ln kon-verzacija. Naslov v upravi ..Jutra". 10864 [ Kdor hoče ka) prodati I Kdor hoče kaj kupiti Kdor išč2 službe Itd. i na) telfri u Jutro" b Delniška zavarovalna družba potrebuje za svojo podružnico v LJubljani za takojšnji nastop z znanjem slovenskega, srbokrvatskega in nemškega jezika, strojepisjem in stenografijo ter uradnika za manipulacijo. Ponudbe b prepisi izpričeval na ,.Poštni predal 4". 6080 Sodni in železniški zdravnik dr. Leo Trauner ordinira za kirurgijo, porodništvo, ženske in notranje bolezni zopet redno 8.-9. In 14.-16. I (Sla), Telefon 273. 6077 Zalivala. 6074 Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi izkazali svoje tolažilno sočutje ter spremljali predrago rajnko na zadnji poti, si usojamo tem potem izrekati svojo iskreno in globoko zahvalo. Bog plačaj! V LJUBLJANI, dne 24. septembra 1923. Žalujoče rodbine: Šuman, Šusterčič, Nlohč, Gastelger. lanna sodna dražila. Dne 27. septembra ob n.ur| dopoldne se prodajo na javni sodni dražbi v Ljubljani Hrenova ulica Stev. 12/1. nad! naslednji predmeti: 2 stoječi omari, 1 Šivalni stroj l etažera za kn ige, 1 kip, l mokiu ura, 1 ogledalo, 1 dežni pla?č, 110. tografični aparat, 1 stoječa ura, 1 aparat za brltl, 1 turist, steklenica 1 fotografski povečevalni aparat! 1 stara stenska ura z uteži, 2 kar-— nisi ln 15 različnih knjig. „ Kupci se vabijo, M:a Brzojavne droge in trame v vsaki množini franka vagon Slovenija kupimo iu prosimo ponudbo pod: na unoufui zavod Drago Beseljalt ij drug, Ljubljana, Sodni ulica btov. 6. Kit Za vse dokaze sočutja povodom smrti našega nadvse ljubljenega očeta, oziroma soproga, tasta in starega očeta, gospoda ZAHVALA. 6083 NIZIH senioršefa špedicijske tvrdke R. Ranzinger za darovane lepe vence in cvetje, kakor za mnogoštevilno častno spremstvo na zadnji poti izrekamo tem potem najprisrčnejšo zahvalo. Ljubljana, dne 25. septembra 1923. Žalujoč® rodbine: Ranzinger, Pauliczek, Kornig, Duša. Ruc muk v 2 Slovenifi išče prvovrsieega za električno centralo. Mora biti izkušen kurjač, strojnik in elektrotehnik in znati popolnoma samostojno montirati generatorje, parne cevne kotle in parne stroje ter pretikalne napravo in transformatorje; specijelno mora biti vešč vsem poslom pri rudarskih napravah. Ozira se samo na popolnoma samostojno prvovrstno moč, ki ima večletno prakso pri prvovrstHih elektrotehničnih podjetjih za izdelovanje generatorjev, transformatorjev in instalacijskega materijala in ki je bil zaposlen že kot kurjač, monter in delovodja pri napravah za nizko in visoko napetost. Ponudbe z dokazili in zahtevami ter z navedbo družinskih razmer je poslati na upravništvo .Jutra". 6047 507! m iraovski lokal <&J> pripraven za banko, agenturo ali za vsaki drugo trgovino, na najlepšem trgu, v sredin mesta, tik borze, se takoj odda, evcntucliv oe tudi hiša proda. — Resne ponudbe di 5. oktobra 1.1. na naslov P. KIRBISCB Ljubljana, Kongresni trg 8. Centrala: u* LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA Podružnico: BreSisa, Celic, Gorica, Kranj, Maribor, Melltovit, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trsi. jjXž5HBBe8S!BE8 Izvršuje vse bančne posle najkulantne je. isozsoi&isoisoi&uoisoi&iso Brzojavni rtu: B-nka Ljubljana Tel. §1.261,413,502,503 in 504 D. O. ZA KONZERVIRANJE MORSKIH RIB, SPLIT. TvomSce: Komiia, l^lakarskss. (Postire, Trpan?, Melaluka, Siget, Togšr Preizvaia: Sardine, makre!!®, sSasie $arc!@9@» v o9iu nasoljene Briojavi: tmpex. V VS8h Oblikah ČR VellkOStiH. Tel. Int. 4-85, 3.68. Dobavljač kralj, dvora Nj. Vel. — Za naročila se ie obrniti na glavno zastopstvo za Hrvatsko in Slavonijo. Ekspertna in Smportna d. d. v Zagrebu. «>72 Zastopstvo in glavna R. Busnc in drug, 0»?wbmana - Maribor - Celje.