®»BDNIŠtVO in UPRAVA v Gorici v ulici Kiva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru, odprto vsak delavnik od 10. - 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAKO SREDO PoStnl Sek. račun St. 9 - 17768 — PoStnlna plačana v gotovini - Sped. in abbonamcnto postale II. Oiruppo Uto lil. štev. 21 GORICA DNE 21. MAJA 1947. Cena L. 10 POJASNITE NAM RESNICO O MARIII Ker mislimo, da je koristno tudi naše kraje in razmere, pr'naš a->r*o iz »Oznanila« članek, ki je bil lam natisnjen pod zgornjim naslonom. »Prišel sem v večjo družbo. Neki 'nož, ki jo imel v nji glavno besedo, 3e grdo govoril o verskih resnicah se je spravil tudi nad Mater bo-ZJ°. Po njegovem je Marija navadna žena kakor vsaka druga. Izrazil Se je o nji tako poniževalno, da me kar pogrelo. »Tega pa ne dovo-'m>v da tii nam blatili našo vero! 1 pošt u j to naše prepričanje!« P** glejte, komaj nekaj dni je minulo, ko sem zvedel, da so na dru-tr6lu kraju spet prav tako govorili o Mariji. Kaj to pomeni1? Veri v odliko in poslanstvo Matete božje naj bi se odrekli? To se ne ■•nie zgoditi. Pojasnite nam resnice, Ki jih verujemo o Mariji!« Tako pismo, ki smo ga pred kratim prejeli. ..ProSnji tudi ustrežema. ’ Kaj vemo o Mariji? To, kar nam Pove sv. pismo, ki je zgodovinski ^r;. obenem pa navdihnjena božja i-Rs&da. In kaj pravi sv. pismo o materinstvu Marijinem? Sv. Luka nam Poroča, kako se je nadangel Gabri-■iel prikazal Mariji in ji rekel:.... »Glej, spočela boš in rodila sina, ki daj ime Jezus. Ta bo velik in sin ^ajvišjega...« Na Marijino vprašaje, kako se bo to zgodilo, angel od-f°vori: »Sveti Duh bo prišel nad 3 in moč Najvišjega te bo obsenči-j a> in. zato bo tudi Sveto, ki bo roje-BP< Sin božji...; zakaj pri Bogu ni •;9jč nemogoče«. Marija je postala mati Božjega kina čudežno — po moči Sv. Duha. .ato se razlikuje od vseh drugih že-■Ja in mater. Bila je in ostala je Devica. Njen zaročenec sv, Jožef je (|i in je ostal deviški. Bil je pogla-v®r Lti varuh sv. Družine, ni pa bil °ce Jezusov, ari mak le njegov rednik. . To je naša vera glede Marijinega Materinstva. Zavreči to resnico porodu postati krivoverec ali odpadek. Tej resnici se ne more nič dodati, uič odvzeti. Sveta Cerkev jo uči že blizu dva tisoč let. Bog je bil tako dober, da je to in vse druge resnico svete vere s liide-Zt potrdil. Jezus sam se je skliceval nanje. Večkrat je ponavljal: »Dela,1 ki jih izvršujem, pričujejo o meni, da me je Oče poslal«. Judje so ho« teli Jezusa kamnati zato, ker je re-ke]: »Sin božji sem«* Jezus se je sPet skliceval na čudeže: »Če ne vršim del svojega Očeta, mi nikar ne verujte; če pa jih vršim, tudi če nični ne verujete, verujte delom«. čudeži, ki jih je Je",us delal, imajo po božji zamisli nalogo, da neizpodbitno potrdijo resničnost njegovih naukov, seveda tudi resničnost vsega, kar je v evangeliju zapisanega o Mariji, njegovi, materi. Bog je v svoji dobroti šel še da-'je. Storil je v okrepitev naše vere tudi v novejših časih mnogo čude-zev, ki so javni, splošno znani in dostopni strogo znanstvenemu zdravniškemu raziskovanju. To so ''uleži, ki se na Marijino priprošnjo godijo na pr. v Lurdu in Fatimi. Kdor res pošteno misli in iskreno išče resnico, ne more meni nič tebi nič zavreči teh dogodkov. Tu gre za zunanja, otipljiva zgodovinska dejstva, ki se ne dajo ovreči, ker so vsa znanstveno natančno preiskana in dokazana. Pa jih tudi nihče ni ovrgel, čeprav je od začetka lurških dogodkov preteklo že 89 let, od začetka fatimskih pa 30 let. Vsak čudež je pa seveda potrditev vseh resnic svete vere, ne samo kakšne posamezno resnice. Verske resnice so namreč tako med sabo povezane v trdno zgradbo, da niti ene izmed njih ne moremo zanikati ali si jo samovoljno razlagati, ne da bi so podrla vsa zgradba. Takega nereda v božjem kraljestvu ni in ga ne more biti. Bog nas ne vodi v zmoto. Dobremu in dobro poučenemu kristjanu se vera v zvišeno resnico o materinstvu Marijinem ne zamaje, čeprav ga iznenadi tu pa tam kak surov izpad proti Materi božji. Prepričani moramo biti, da brez pobožnosti do Marije Device ni krščanstva.« Med številnimi ruskimi begunci jo tudi škof Pavel Meletjov, prej pravoslavni škof, sedaj katoliški, ki je na stara leta našel pot k skupni čredi Kristusovi, v katoliško Cerkev. Bil je vzgojen v pravoslavnem semenišču. Potem je postal vzoren menih in dolga leta je hodil skrito, a junaško pot redovniško svetosti. Potrebe časa so ga odtrgale od meniške samote in ga postavile na polje požrtvovalne misijonske gorečnosti. V najtežjih časih rdeče revolucijo je misijonaril v severnih pokrajinah Rusijo, dokler ga ni, komunistična oblast ujela, zaprla in obsodila. Dvanajst lot trpljenja v komunističnem peklu! Srce se jo očistilo, oči so s9 okrepile, in ko ni bilo več aa nebu ne lune no zvezd, se je mož ; tedaj že škof) duhovno odpravil za soncem. Kakor Modri z Vzhoda je ponižno, a pogumno šel za božjim znamenjem in našel cilj: živega Krilu s a v sv. Cerkvi, Pot k polni resnici Kaj ga je privedlo v katoliško Cerkev? Bržkone najprej čisto srce in dosledno mišljenje. Sv. evangelij govori jasno, da je Kristusova Cerkev ena, da je edina v sebi. Tega v pravoslavju ni. Mučcniški škof Iz pravoslavja v katoliško Cerkev Cerkev je tudi meminljiva, nepremagljiva. Pravoslavje (uradno) je v uri življenjske preizkušnjo odpovedalo:: izkazalo se je brez moči in brez volje v boju proti zlu. Sv. evangelij pa tako jasno govoril: »Bodite vsi eno...« »Ti si Peter, skala... Na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.« Težko je zapuščati očetovski dom, posebno jeseni! Kdor pozna težave, ki so združene s spremembo mišljenja, bo nekoliko razumel, kaj pomeni za ruskega pravoslavnega škofa prehod v rimsko katoliško Cerkev. Škof Pavel jo odločno napravil ta korak. In sedaj je srečen v pravem, resničnem očetovskem domu. A kje je našel moč?' V osebni svetosti, prekaljeni v dolgem trpljenju! Tak vtis dobijo vsi, ki ga poznajo bolj globoko. — Mož ljubi čar vzhodnega bogoslužja, dostojanstvenost vzhodnega obreda. A v vsej tej globoki ljubezni se razodeva srce — ponižno, otroško preprosto, jasno in odločno. Ljubi svojo domovino. Ljubi pra- V SVET Misijonski dan ZA BOLNIKE K a binkoštni praznik obhajajo Po vsem katoliškem svetu bolni-v* svoj misijonski dan. Kako? * rejmejo sv. obhajilo in ga daru-s trpljenjem tega dne za H?rjenje kraljestva božjega v mi-s‘Jonskih deželah. Tudi naši bolniki naj darujejo obhajilo in trpljenje tega dne Zu misijone. KOMUNIZEM V ZDA. Glavni ravnatelj zveznega poizvedovalnega urada ZDA J. E. Hoover je podal nekaj zanimivih izjav glede komunizma v ZDA Povedal je, da ameriškega komunizma ne gre podcenjevati, saj je Stavil) komunistov v ZDA danes večjo, kot je bilo v Rusiji v začetku revolucijo: v ZDA pri -ue 1 komunist na 184 oseb, v Rusiji ob času revolucije je prišel eden na 2777 oseb. Vendar pa je Hoover pristavil: »Ne verjamem, da bi se danes nahajali pred komunistično revolucijo, dasi so, se komunisti vrinili v vsa področja narodovega udejstvovanja: v kino, v radio, v časopisje, v. delavsko organizacije. Kljub temu je komunizem zelo resno vprašanje, saj uspeh prodiranja razdiralne organizacije in sploh vsakega revolucionarnega gibanja ne zavisti od števila oseb, ki se tomu posvečajo, k.m več od njihovega navdušenja, od preudarnosti in spretnosti njihovih voditeljev.« . MAC ARTHUR IN HiRO HITU. Japonski cesar Hiro Hito je obiskal ameriškega vrhovnega poveljnika na Japonskem gen. Mac Arthura in mu povedal, da je japonski narod v glavnem zadovoljen z novo ustavo. Mac Arthur je cesarju čestital, kov jo japonsko ljudstvo pri zadnjih volitvah pokazalo, da se hoče izogniti desničarskim in levičarskim skrajnostnim in voditi zmerjio politiko. ZGUBE GRŠKIH PARTIZANOV. Grški general Manitakis je izjavil, da so imeli grški guerillei od 1. aprila do 5. maja sledečo izgube: 1.023 mrtvih in 1.168 jetnikov, med katerimi je 191 ranjenih. Vladne silo so imele v tem razdobju 39 mrtvih in 191 ranjenih. Guerillei, je pristavil general, se podajajo v naraščajočem številu, ker »vedo, da je igra končana«. Vsi oni, ki se podajajo, izjav-Ijfjo, da so dobivali pomoč od balkanskih sosedov. VMEŠAVANJE V GRŠKE ZADEVE. Ameriška delegacija pri poizvedovalnem odboru o položaju na Balkanu je zaključila svoje poročilo, ki ugotavlja: Jugoslavija, Bol- garija in Albanija so odgovorne pri incidentih na grški meji. Dokazano jo tudi, da so isto oborožpvale, o- piomljale in vežbale grško partizane,- Britanska delegacija se v polni meri pridružuje ameriškemu gledanju. Francija se še ni izrazila. SZ in Poljska bosta- sestavili posebno poročilo, kr bo žvfačalo vso krivdo na Grčijo. PRAZNIK DEVICE ORLEANSKE. God sv. Ivane Arške, device Orleanske, je v Franciji narodni praznik. Leto;; so se vršile posebne slovesnosti v mestu Orleans, katerih so je udeležil sam predsednik republiko Vincent Auriol. Predsednik je imel govor, v katerem jo poudaril pomen device Orleanske, ki je znala 1. 1429. v boju proti tujcem zdritžiti vso zdrave sile francoskega naroda. »Ivana A riška«, je zaključil, »je simbol francoske narodno enotnosti, njen zgied je zgled narodne discipline, ki je najtežja in najvišja, ki zanika vse politične strasti, vse razredno, skupinske in strankarske koristi.« KAM GRii AMERIŠKO 2ITO? Me Dedmott, vodja tiskovnega uradi; ameriškega zunanjega ministrstva, je izjavil, da ao prispele v Washiugton vesti, po katerih izvaja SZ na svoje sosede, ki su pod njeno zasedbo, pritisk z namenom, da bi iz njih izvabila čim več pošiljk žita. Tako je Romunija na tem, da izroči sovjetskim zasedbenim četam čez 100 vagonov bele moke, ki jo je prejela od ameriškega Rdečega križa kot pomoč v sedanjem pomanjkanju. Mc Dermott je povedal, da bodo ZDA prisiljene ukaniti svoje dobave žita Romuniji, ako bodo zgornjo vesti potrjene. Skoro svetopisemsko bi so glasilo, ako bi kdo Amerikancem povedal: O vi počasni za verovanje vsega tistega, kar vedo že vrabci v vseh deželah pod komunistično oblastjo! BERNARD SHAW IN ANGLEŠKA IZGOVARJAVA. Znani angleški pisatelj B. Shaw se je zelo zavzel za misel, da bi se angleški pravopis in izgovarjava poenostavili. V tem smislu je poslal- poseben »manifest« spodnji in lordski zbornici s prošnjo, naj s toni zelo pohitijo: »ne f.memo zgubiti niti pet minut več«. Shavv ugotavlja, da bi z novo refor-■ angleškega pravopis?, zelo olajšali delo v šoli in pridobili veliko ousa (približno dva meseca na leto). Shavv je tudi mnenja, da ima tako zvanj »pidgin« (mošanica angleščine, malajščino itd., ki se uporablja na daljnem vzhodu) zelo veliko bodočnost. ITALIJANSKA KRIZA ODPRTA. V Italijji se je začeia vladna kriza 13. t. m., ko jo De Gasperi naznanil ital. skupščini, da je podal ostavko svoje vlade. Glavni razlog ostavki? je baje nesporazum med tremi velikimi strankami (zlasti, med krščanskimi dem. in socialisti), ki so bile osnova dosedanje Vlade. IZ ZDA. Predstavniška zbornica je odobrila v celoti Trumanov načrt za pomoč Grčiji in Turčiji. Senatski odbor za zunanje zadevo jo enoglasno odobril ratifikacijo mirovnih pogodb z Italijo, Romunijo, Bolgarijo in Ogrsko. VATIKANSKI UČENJAKI V ZDA. V ZDA no prispeli trije vatikanski učenjaki zvezdoslovci, ki si bedo ogledali najznamenitejšo ameriške zvezdari.e in nabavili nekaj a\slruinentov 2 a papeš’o zvezdarno. Kakor je znano, se nahaja v papeškem gradu Castolgaudoifp znamenita zvezdama, ki jo vodijo najboljši jezuitski učenjaki. FRANCOSKA KRIZA ZAKLJUČENA. Kriza francoske vlade se jo končala tako, da so bili izločeni komunistični ministri in nadomeščeni s socialisti in s krščanskimi demokrati. V novi vladi, je sedaj: 12 socialistov, 6 ljud. republ. gib., 5 radikalov in 2 neodvisna. Sv. birma v Gorici Prevzvišem knezonadškof bo delil zakrament sv. birme: Na binkošti: v nadškofijski kapeli sv, Križa ob 8. uri; v stolnici: ob 8.45 za birmance italijanskega jezika, ob 9.15 za birmance slovenskega jezika. V cerkvi sv. Ignacija: ob 12. uri. Na binkoštni ponedeljek: v nadškofijski kapeli: ob 9. uri za italijanske birmance, ob 9,30 za slovenske birmance. , oslavje in veruje v njegovo vstajenje. A nad vse iskreno ljubi Kristusa in njegovo zavezo. Zato je našel pot k polnemu življenju v njem, v božji osebi, v skrivnostnem Kristusu, v Cerkvi. Obnovljena in poglobljena ljubezen do svojega naroda — v zgled vsem bodočim rodovom — ga žene sedaj nazaj k trpečim bratom v izgnanstvu. Naj Mati božja blagoslo- vi njegovo apostolsko delovanje. Njegovo trpljenje Škof Meietjev pripoveduje: Mesoca februarja 1921 so me agenti G. P. U. našli, doma. Moral sem 2 njimi. V ječi so me najprej okradli in mi razmrcvarili in raztrgali o-bleko. Pretepali ao mo brez vzroka. Hudo jo, ko ti pljujejo v obraz, te suvajo s pestmi, brcajo,- bijejo neusmiljeno pr glavi in po vseh kosteh z velikimi železnimi ključi. Pa doživel sem težjo preizkušnje. Po naravi no morem trpeti miši in podgan in se jih grozno bojim, /mano je tudi, da so skupine podgan zelo nevarne. Vojak, ki je stal na straži in je po neizkušenosti ustrelil v čredo podgan, :i so se šle ponoči napajat iss skladišča k reki, je umrl .-..jeden na mostu. Vso to sem dobro vedel. Ko ponovno nisem hotel podpisati izjave, da je vera opij za narod, da sem varal ljudstvo itd., so mi, zagrozili: »Te bomo pa prisilili!« Zaprli so me V »odinočko«; inalo kvadratno celico, kjer ni bilo niti toliko prostora, da bi se raztegnil. Malo pozneje .šo še vratu špef napol udprla. V ječo jo vstopil stražnik; nosil je železne kletke. Kaj bo? Postavil je kletko na tla in jih začel odpirati. Draga za drugo so iz njih bežale podgane Bilo so zelo lačne. Postavile so se v vrsto druga ob drugi pri sletu in — gledale name. Stražnik je molčd zaklenil ječo. Človek marsikaj prenese, če ne zgubi ravnovesja. Vendar pa s časom telo omahne... Tako jo bilo z me-r.oj v tem nepopisnem strahu, čakal sem le, kodaj se bo prva podgana premaknila in me bodo potem napadle tudi vse ostale. Stal som dolgo tako nepremično. Poitem je telo začelo omahovati.. Molil sem vdano k Bogu, da bi mi dal moči za tako strašno smrt. Potem sem počasi neopazno počepnil in napol sedel. Prekrižal sem se ih čakal napada. Drugi dan je stražnik spet prištel. Bil sem šo živ. Spravil je spet podgane v kletke in jih odnesel. Sam sem pa zapel lunino čudežni pomoči božji. Pozneje so me podvrgli, drugi preizkušnji: oblili so me vsega z vodo, da sem bil moker do kože. Potem so me odgnali v ledenico (sobo, v kateri jo bil do neke višine led: bila je brez oken in brez vsake opreme) in me zaprli. Čez 24 ur so se vrata spet odprla. Stražuik je pogledal če sem še živ, in mi podal košček kruha.— Tako me je obiskoval vsak dan, dva tedna. Potem so me izpustili. A nihče me ni več spoznal. Ker le nisem hotel podpisati predložene izjave, so me podvrgli še drugim kaznim. Zaprli so me v sobo, kjer je živelo okoli 14 mladih zločincev — »Špana« po rusko, Takoj so me preiskali. Ker niso našli ničesar, so me pretepli. Eden se me je vendar usmilil: postavil se je zame in poslej so me pustili pri miru. Čez nekaj dni spet novo trpinčenje. V sobo je prišel stražnik. Držal je v roki kozarec z noko tekočino. Pri- Stran. 2 SLOVENSKI PRIMOREC Slev. 21 bližal se je mladim zločincem in jim pričel obirati uši ter jih staviti v kozarec. Ko je bil kozarec poln gomazeče tekočine, mi ga je ponudil. Odločno sem odklonil. Stražnik migne zločincem. V trenutku me i-majo v rokah. A narava čuti tak odpor, da mi ne morejo odpreti, ust. Vržejo me tedaj na tla in ml odpro usta. Pa grlo go je stisnilo in zaprlo samo od sebe... Tedaj mi podložijo pod vrat blazino in me tolčejo po mišicah— Grlo se odpre in tekočina najde pot... Ne vem, zakaj nisem umrl od tako strašnih doživetij. Le Bog ve. Vse to in še mnogo drugega je častitljivi spoznavalec vere doživel žc v prvem letu rdečega raja, do sodbe. Daj Bog, da bi nepopisno trpljenje tega in mnogih drugih trpinov kmalu dopolnilo čas milosti in usmiljenja božjega. Nobene laži se ne sramujejo Že dolgo nismo brali tako debele in otipljivo laži proti katoliški Cerkvi, kot jo je prinesel Primorski dnevnik dne 9. maja pod mastnim naslovom »Škof IJuarte Costa ostro napada delovanje Vatikana proti demokraciji.« To senzacionalno novico je tržaški list povzel iz kovačnice laži, t. j. iz agencije Tass iz Moskve. Katoliški škof »poglavar katoliške cei'kve v Braziliji,« kakor ga označuje dopisnik, naj bi hudo 'obrekoval svojega najvišjega predstojnika papeža in ga obdol-ževal, da je pripravljal drugo svetovno vojno in da Vatikan o-vira kulturni napredek narodov na svetu. Kaj takega bi mogel trditi lo največji nevednež ali zlobnež. Tak škof bi bil mogoč le v norišnici. Morda bodo v Rusiji verjeli tem bedastočam, ker so zaplan-kani proti celemu svetu iz strahu pred resnico; morda jim bodo verjeli naši odpadniki od krščanstva v Jugoslaviji in pri nas, a poštena javnost bo smatrala to kot izliv komunističnega gneva proti Cerkvi. Novica tržaškega lista res m nič drugega. In to tudi z lahkoto dokažemo. Primas Brazilije je že dolgo let v Rio di Janeiro nadškof kardinal Sebastijan Leme da Silveria Cintra, ne pa namišljeni časnikov škof Carlos Duar-te Costa, ki ga sploh ni najti v seznamu katoliških škofov, ki leži pred nami. Laž ima kratke noge, pravi slovenski pregovor. «M/ NISMO PROTI VERI » Dne 12. maja t. 1. sc je v nekom trgu na Vipavskem vršila običajna prva prošnja procesija, kakršne so med našiim ljudstvom že več stoletij v navadi. Politični komisar tam nastanjene vojaške edinice je v vojaški službeni obleki stal ob robu cesto in delal svoje opazke mimoidočim vernikom. Nehrulil je otroke, ki so šli prvi v procesiji; ko so pa prišli moški za njimi, jih je vprašal dovolj glasno in zaničljivo: Koliko vam pa pop za to plačat Vemo, da so vsi taki komisarji partijci, ki bi morali poznati vsaj u-stavo, če vere ne poznajo. Člen 2!* ustave F. L R J. pravi: »Verske družbe so svobodne v svojih verskih zadevah in v izvrševanju verskih o-bredov.« Naj naiji gospod,vipavski komisar pojasni, kako se to njegovo neotesano in žaljivo zadržanje pri verskem obredu našega ljudstva strinja z ustavo. Morda nam poreča funkcionar, da mi poznamo črko'ustave, dočim on pozna duha ustave, ki zanteva, da je on svoboden, verske obrede motiti, ako mu tako prija. Mi mu odgovarjamo, da imamo do ustave večje spoštovanje kot on, ako je ne smatramo za slepilo ljudstva. Vernik, a ne dujiovnik, ki Je bil priča temu dogodku »svobode vere in verskih obredov.« Uredništvo pa bi želelo vodeti, ali smo s priobčitvijo tega dogodka pisali protii Jugoslaviji, kakor se našemu listu tudi od merodajnih faktorjev tam očita. Ali jo veri sovražen partije — pa, četudi jo politični komisar vojaške edinice — ;'e Jugoslavija? Iz Ljubljane smo prejeli zanesljivo poročilo, da so tam glavne mestne procesije vstajenja letos odpadle. Na Veliki četrtek, petek in sobo to je bil šolski pouk. Tudi to dok i-zuje, kako tam vero spoštujejo. UUMAUh NOVICE ŠMARNICE Slovenci imamo v Gorici slovenske šmarnice zjutraj pri Sv. Ignaciju in v stolnici. Radi zgodnje legalne ure se zlasti mladina teh šmarnic težko udeležuje. Tembolj so pa obiskane večerne šmarnice pri Sv. Ivanu, na Kostanjevici in v Aloj-zijevišču. Pri Sv. Ivanu nimajo vsii udeleženci dovolj prostora v majhni cerkvici. . Vsi verniki si želijo, da bi bile šmarnice za Slovence zvečer v kaki večji .mestni cerkvi. Pred cerkvijo sv. Ivana jo pa še dosti prostora za tiste, ki bi radi slišali aktualne govore o vzgojni metodi Matere božje v Fatimi. OPATJE SELO Velik zločin se je zgodil v naši vasi. Preteklo soboto jo neki moški zvečer ob 10. uri napadel gostilničarja Antona Ronerja, ko jo zapiral gostilno. Sprožil je nanj rafal iz brzostrelke in ga na mostu umoril. Žena jo tačas ravno spravljala otroke spat. Pritekla je, ko je slišala strelo, možu na pomoč. Toda tudi nanjo je zločinec streljal in jo težko ranil, da se je zvrnila poleg moža v ...aKo krvi. Gostilna, kjer se jo izvršil napad, je precej na samoti na križpotju, kjer zavije cesta v Mačjo reber, po domače »Na čukišču«. Po oddanih stielih je neznanec pobral nekaj denarja in zbežal. Ranjena žena si je toliko pomagala, da je najprej otroka pomirila, ki sta se prestrašena skrila pod blazine, potem pa šla k sosedom iskat pomoči. Prepeljali so jo v goriško bolnieo, moža pa v mrtvaško kapelo. Sprva se ni vedelo, kdo je napadalec. Sedaj pa se zdi, da je dognano, da je zločinec dobro znani Marijan Mozetič, doma iz Mirim, stanujoč pa v Vrtojbi. Malo prej &e je namreč izvršil roparski napad na zidarskega mojstra Rusjana iz Bilj na cesti med Štanjelom in Rihemberkom, kateremu so odnesli 9C0 tisoč lir. Policija je izsledila roparje in dva njih aretirala: Stanislava Madona i/. Vrtojbe in Ivana Mariniča iz Viš-njevika. Njihov poglavar Marijan Mozetič jim je utekel. In ta se zdi, da je potem sam izvršil napad na čukišču. Oba aretirana Madon in Marinič sta bila člana roparske tolpe, ki je izvršila zadnje čase že veliko zločinov v goriški okolici, n. pr. na Oslavju, v Dornoviku in drugod. So hujše je imela v načrtu, kot sta oba aretiranca izpovedala v zaporu. Sedaj so Madona in Mariniča prepeljali v Trst, da prideta čimprej pred porotno sodišče. Poglavar Mozetič Marijan je 18-le-ten fant. Tudi oba aretirana zločinca sta še mlada. O Mozetiču trde, da se je zatekel v cono B in da so ga tamkajšnje oblasti aretirale v Ajdovščini. Pravijo, da ga imajo tudi jugoslovanske oblasti slabo zapisanega in da jim je že zbežal z zaporov. Torej tukaj gre za skupino mladih zločincev, skrajno pokvarjenih fantov in delomrznežev. Kdo je kriv, la se je mladina tako pokvarila'# Tisti, ki je mladini dal v roke orožje, jo napolnil s sovraštvom in ji obljubljal življenje brez dela kakor v raju. Ker ji sedaj tega ne morejo dati, se mladina še naprej ukvarja s poslom, ki se mu je že piivadila: z zločini in ropi. BORJANA Svetovišarski romarji protestiramo proti Primorskemu dnevniku z dne 9. V. t. 1., ki je očital g. župniku Ošnjaku, da spravlja ljudi v Benečijo. V resnici jo šlo za romanje na Sv. Višarje, ki smo ga sami organizirali, ko je bil g. župnik šo odsoten. Ko se je vrnil, smo g a povabili, naj gre z nami, kar je tudi storil. — Tudi ni res, da smo šli brez izkaznic čez blok. Take dopise pošilja »P. D.« neka oseba, ki se podpisuje H. R., a romarji dobro poznamo njo in njene sorodnike in vemo, kaj so bili včeraj in kaj so danes. Ljudje, ki bi morali najbolj molčati, se najbolj šopirijo. Barjanski. romarji BREGINJSKI KOT LOGJE. »Prim. dnevnik« piše, da smo lani slovesno obhajali shod. Ni res. Zaradi javnega plesa je odpadel. BREGINJ. Prosimo »Prim. dnevnik,« naj čimprej pove, v kateri hiši jo bil v 1, 1946. javni ples na shod sv. Miklavža. Naša mlekarnica je dobila drug odbor, ki jo zvišal cene mleku od 24.— na 40.— lir, za delavce pa, ki niso člani, celo na 50.— L. Živela OFarska enakost! SEDLO. Shoda letos ni bilo, ker je bil javni ples. To je čisto po cerkvenih določbah in naš g. župnik ne sme drugače, kot škofa ubogati, pa r.aj o njem šo tako lepo poročajo »Prim. dnevniku« našo pobožne komunistke, ki napadajo papeža, škofa in župnika, pa so vsak dan pri sv. obhajilu. Kam smo prišli! G. župniku pa niti zasluženega plačila ne privoščijo. Izpiti na slov. srednjih šolah v (lorici Prijave j.a zrelostne izpite, na slov. klasičnem liceju v Gorici in za usposobljenostne izpite na slov. višjem učiteljišču v Gorici se sprejemajo v tajništvu (ulica Grose, 3) do 21. maja 1947. j >o tega časa se morajo priglasiti tudi vsi tisti kandida-tje, ki mislijo, da bi iz kakršnega koli opravičenega razloga mogli delati izpite v jesenskem izpitnem roku. Prijavam za izpite je treba priložiti naslednje Listine: rojstni list, potrdilo o cepljenih kozah, potrebna šolska izpričevala in potrdilo o plačanih, izpitnih taksah; privatisti morajo priložiti šo iajavo o predelanem učnem programu in izja.vo.o pomoči pni zasebnem pouku; kandidat je za učiteljske usposobljenostne izpite pa še uradno zdravniško spričevalo in potrdilo o opravljenih didaktičnih vajah. Tudi z-: vse ostalo izpite naj se kandidat jo priglasijo do 31. maja 1847. Natančnejša pojasnila so dobe na šolski oglasni deski ali v tajništvu šole. Vzemi svoj križ... de Ja j pokoro! V Aachenski škofiji v Nemčiji, ki je po veliki večini katoliška, se letos vrši velika spokorna in zadostilna procesija samih mož. Ti hočejo javno priznt-ti, da j j nemški narod storil v pretekli vojni hude grehe in krivice nad drugimi narodi in da hočo zato prednjačiti tudi v javni pokori. Ti spokorni romarji so začeli svoje procesijo v župniji Krefeld. V nji nosijo okoiu 2 toni (2000 kg) težek križ in s tem težkim bivmenom bodo obiskali li:j cerkva v škofiji. Nosijo tudi s seboj kujigo, v katero župniki s podpisom in župnim peea-Ltm potrdijo, da je spokorna procesija prišla v njih župno cerkve. Priglasilo se je k tej javni pokori 200 tisoč mož, ki bodo, menjaje se, od fare do fare spremljali in prenašali križ. Dne 28. septembra ' JE ■ Tako se imenuje n jVi »list 2a»v’ Ijenjo po veri«, ki je izšel v Trsta 6. maja 1947. ima štiri stcani P°t°' vičnega 1 or mala našega lista hi stane L. 10. o vi l;st pozdravljamo z vesfi; ijeni, ker upamo, da bodo brali vsaj la list vsi tis ti tržaški in goriš^ verniki, Ki želijo biti dobri kristja-m, pa jim naš Ust iz katerega k*"1 razloga ne ugaja. Če bi sedaj še ta ust odklanjali, bi morali nad nji110' vo krščansko dobro voljo obupati- Ker nas zanima m nas mora zanimati versko življenje vseh slovenskih Primorcev, pričakujemo, da »® bo »Teden« tudi v coni B zelo ra2' šini in da bo njegova naklada nara-sla vsaj na 10.000 izvodov. FunkciO' nar ji v tej coni, ki jo njihovih last' nih izjavah niso pruti veri kot tat1* bodo pač radi sprejeli ta iišt, ki bo oznanjal samo pobožno življenje P0 evangeliju. — Co bi pa kljub tefflu prepovedali tudi temu listu vstop v svoje področje, bi s tem nedvomna0 pokazali, da so sovražniki versk1 misli sploh m da so naprain veri se bolj nestrpni kot vlada v Ljubija111’ ki dovoljuje »Oznanilo«. Temu iwt0 bo mogočo v coni B še bolj razširi11 krog naročnikov kot »Oznanilu« ' -Ujubljani, ker v Trstu še ni tako velikega pomanjkanja papirja kot v ijjubljani. »Teden« je začel že v prvi števil' ki objavljati lepo \Voisorjevo povest »Luč z gora«, ki jo je prevedel Ja' godic. Koristna bo gotovo tudi raž' prava »Sodobne zmote«. V prvi Sto* /Uki zavrača napačne zaključke, k1 jih brezverci izvajajo iz nauka 0 iazv oju. Novemu listu želimo dolgo ž1''" ljenje in obilo božjega blagoslova. Mestue straže hranijo en dežni plašč. LISTNICA UPRAVE Cena papirja se je zopet dvignil® za 70%>. Zato smo prisiljeni dvignit1 ceno vsake številke našega lista L. 10. — Če bodo naši prijatelji 25 obilnejšimi darovi podprli nas listi ga bomo mogli od časa do časa lZ' dati na štirih straneh za L 15. DAROVI N. N. iz Rihemberka in N. N. lZ Gorice za dobro branje 500+500! preplačila iz Kobarida 100; dokler nam ne zavežejo jezika tisti, ki s° trdili, da niso proti veri, 150; N. N-500; N. N. 10CG; ob tatinski tridesetletnici 200; s Krasa za rešitev zasužnjenih 250; s Krasa za razsvetljenje Sv. Duha 250; žena od nekojl za dober namen 100; Šempeter preplačila L 200. Bog povrni! Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Tisk. G. Iucchi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S. Hlapec Ferjan Strah Forjana ni bilo* toda bridka žalost se je polastila njegovega srca. Čez nekaj časa je potegnil rožni venec iz žepa in začel moliti za onega, ki so mu je javil. Brž ko se je zasviital zor, je vstal, se oblekel in hitel v cerkev, kjer jo bil pri več svetih mašah. Ob devetih je šel na vlak, s katerim se je odpeljal proti domu. Bila je duhomorna vožnja, ki je trajala več ur do zadnje postaje. Od tam je moral iti še tvi ure peš do doma. Bilo je ob osmih zvečer in že temna noč, ko jo stopal Ferjan truden in razburjen od bojazni in nestrpnosti za vasjo proti Dolinarjevi hiši. Še nikogar ni srečal. Večkrat se je že hotol ustaviti pri kaki hiši in povprašati, pa si ni upal, ker se je bolj bal zvedeti bridko resnico kot biti v negotovi slutnji. Pri Hudover-iv ko vi h je sijala svetla luč skozi okno iz sobe. Ta luč je stisnila Ferjana srce. Z nemirnimi utripi srca je pospešil korake. Ko se jo približal hišam, sta prišli po poljski poti z leve dve osebi. Ferjan je pozdravil žo od daleč s tresočim glasom: »Dober večer!« »Jezus, Marija! Kaj si ti, Forjan?« je zakričala ena izmed oseb. Ferjan je spoznal v obeh Dolinarjevo gospodinjo in njenega sina Janeza. »Ali že veš, Ferjan?« jo zaklicala gospodinja; »ali nisi prejel pisma? Že v soboto so ti: pisali.« »Nobene vrstice nisem prejel! Kaj pa je?« »O moj Bog,« je zavzdihnila gospodinja, »vodno to jo nestrpno pričakovala in sedaj prihajaš prepozno!« »Kaj se je pa zgodilo? Kdo je pa umrl?« »I, pač Marijana, Bregarjeva mati.« »Bregarjeva mati!« je zastokal Ferjan, »dobra, ljuba Bregarjeva mati!« Usedel se je na kamon ob pot^ si podprl glavo z rokami in ni rekel dolgo nobene besede. Slednjič jo zopet vstal in vprašnl z ubitim glasom: »Kdaj je umrla? Kaj ji jo bilo?« »Zadnjo sredo jo jo zgrabila mrzlica in nato jo jo začelo zbadati na straneh. V petek je bila previdena in v nedeljo so že govorili, da ji gre na bolje, — ona sama pa je rekla, da bo umrla — Da bi le Stanko bil tu in tudi Ferjana bi rada še enkrat videla, tako je vedno želela... Tako je bila vdana! Če se je ozrla na Zveličarja na križu, se je vedno zdelo, kot da se smehlja. Zadnjo noč ob dveh je umrla, prav mirno jo zaspala.« Tako je pripovedovala gospodinja »Ali gospod Stanko ni prišel?« je vprašal napeto Ferjan. »O seveda, že v nedeljo,« je odgovoril Janez; »botra ga je vedno drži, la za roko in mu gledala naravnost v obraz. Bil jo neprestano ob njeni postelji in ji je tudi dušo priporočil.« Zopet je stal Ferjan nekaj časa molče, nato je rekel nenadoma: »Gospod, daj ji večni mir! bcU«.,' pa moram gor k Bregarjevim, jutri zjutraj se že vrnem. »Stopi vendar v hišo in kaj pojej poprej,« je vabila gospodinja, »saj moraš biti gotovo lačon in truden od dolgo poti.« »Ne morem jesti, nobenega grižljaja bi ne spravil iz ust. Lahko noč!« S temii besedami je odhitel po poljski poti, po kateri sta prišla onadva, čez dvajset minut je že dospel do Bregarjeve domačije. Skozi okna je sijala iz sobe močna svetloba. Forjan se jo priplazil do okna in se ozrl noter. Sredi sobe je stal rožnobol mrtvaški oder, obdan z gorečimi svečami, umetnimi cvetlicami, zelenim rožmarinom in lončki nageljnov. Mrliško truplo je bilo pokrito. Za glavo je bil postavljen kip Srca Jezusovega in na levo in desno po steni je viselo več svetniških podob. Ob klopeh naokrog so klečali ljudje in molili. Ferjan se je odtrgal od okna in planil v sobo-Tam je padel pred mrliškim odroin na kolena in skril glavo v bele prte. Čez nekaj časa ga je silno presunilo po telesu, začel se je tresti in nato je polglasno zaihtel. Pri tem prizoru so zaceli ljudje po sobi ha splošno jokati. »O mati... moja mamica!«, je za-stokal Ferjan, in stisnil glavo globlje v mrtvaške prte. — Šele P° daljšem času se je toliko pomiril-.la je mogel moliti, in nato je molil vroče m iskreno za dušo drage raj' nice. Nenadoma ga je nekdo p o-trepljal po rami. Ko se je Ferjan ozrl navzgor, jo stal nad njim Bregar, ki mu jo namignil, naj gre z njim. Ferjan je odšel za gospodarjem v kuhinjo. Tam so bili otroci-Ančka in Tonček — gospod Stanko je prenočeval pri župniku v vasi. — in posli in vsi skupaj so jokali-Posli niso ihteli nič manj kot otro- ci. (Nadaljevanje)