Turistični hudournik
S prvimi toplejšimi dnevi so oživele tudi raz-prave o turizmu ozirpma o tem, koliko naj bi s to gospodarsko dejavnostjo zaslužili. Slišimo in preberemo lahko cel kup podatkov o tem, kako poceni je deviza, ki jo tuji turist porabi pri nas, saj nam ni treba izvažati našega blaga, temveč ga prodamo doma; kaj naj bi turizem pomenil za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj, kolikšne naložbe bi morali uresničiti, da bi dosegii zaželene učinke.
Vsekakor je pohvalna tolikšna »govorna« aktivnost okrog turizma, kajti nesporno je, da imajo pri nas zelo dobre pogoje za razvoj te gospodarske dejavnosli. A zdi se, da ob vsem tem vendarle pozabljamo na nekatere bi-stvene probleme našega turizma. Prvi je vse-kakor še vse preveč zakoreninjena miselnost pri nekaterih Ijudeh v turističnih krajih, da jim turizem samo škodi. Njihova razlaga je zelo enostavna: v turističnih krajih je vse dražje, to pa seveda prizadene tudi stalne prebivalce teh krajev. Temu dejstvu je res težko oporekali, a je seveda treba pretehtati tudi koristi ocl turi-zma, in se potem odločiti, kaj je boljše.
Drugi največji problem našega turizma pa so delavci, ki delajo v tej gospodarski dejavno-sti. Splošno je znano, da so osebni dohodki zaposlenih v gostinstvu in turizmu med najniž-jimi nasploh vgospodarstvu, podrugi strani pa je res, da je tudi izobrazbena struktura zapo-slenih v tej gospodarski dejavnosti nezadovo-Ijiva. Tako je pravzaprav neiogično pri5akovati ugodne učinke od turizma, če se ne bo spre-menila struktura zaposlenih v turizmu in s tem kakovost turističnih storitev, kar pa je seveda nemogoče pričakovati čez noč. A po vsem ti-stem, kar sedaj kaže, smo še izredno daleč do uresničitve tega cilja, kajti učencev v gostin-skih in turističnih šolah je vse premaio.
Tudi v šišenski občini si veliko obetamo od turizma, a kaj lahko se zgodi, da se pričakova-nja ne bodo uresničila. Doslej so se reke turi-stov valile skozi šišensko občino, po otvoritvi nove avtoceste med Naklom in Ljubljano pa se kaj lahko zgodi, da bo turistična reka zdrvela mimo nas kot narasli hudoumik. Da se to ne bi zgcx)ilo, bodo veliko bolj kot besede po-membna dejanja — in to pravočasna, kajti sicer bo lahko prepozno.