124. številka. Ljubljana, v petek L junija. XXI. leto, 1888 Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk-b. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vbc administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročuike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta .... ... 6 „ 50 „ „ Četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto.......15 gld. — kr. ■ pol leta........8 ,, — „ „ četrt leta........4 ,, — ,, „ jeden mesec.......I „ 40 „ P^F~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravništvo ,,Hlov. Naroda**. V l,jul»ljani 1. junija. Koloman Tisza, ki vodi sedaj ogerske države krmilo, ima nekda jako izredne lastnosti , mej katerimi ni najmanjša ta, da je večkraten milijonar. Navzlic temu ugodnemu gmotnemu stanju pi je mož velik original, pravi pravcati čudak. Obleko nosi tako čudno prikrojeno, da so dolgo ugibali, kdo je tako srečen, da mu hlače in suknjo pomerja, a ko se naposled objavili, da je to neki krojač v Debrečinu, je slednji slovesno ugovarjal, češ da tako neokusne obleke on niti zmožen ni. Kakor z njegovo obleko, tako je menda tudi z njegovo politiko. Čudna je, neokusna, včaBih kakor na primer v govoru o Pariški razstavi, neuljudna in odurna. Z napominanim govorom pre senetil je vse, in ako je to bil njegov namen, dosegel ga je v polni meri, kajti doslej kazali so se Madjari najiskrenejše prijatelje Francozov. Navzlic velikej daljavi shajali so se parkrat ž njimi,[zatrjevali si pri penečem šampanjci in ognjevitem to-kajci svoje žareče simpatije in obestranska nauduše-nost bila je tolika, da je sivolasi grof Lesseps celo obljubil, da bode prihodnjega sina svojega, katerega mu je baš obećalo mladostne soproge cvetoče telo, krstil na ime Štefana, — sploh odnošaji bili so naj-Bičneji in Francozi zmatrali so Arpadove potomce Že od 1848. 1. za vitešk narod, ki se bori za svobodo zlato, za svete idejale. Sedaj pa bode te glorije konec in Francozi, katerim se po pravici očita, da ne poznajo inih razmer, zlasti avstrijskih ne, obogateli so za novo izkušnjo, preverili so se, da Madjari neso zvesti prijatelji, kajti Tisza odgovoril je na interpelacijo Helfvjevo tako neukretno, tako odurno, da je njegov govor ob Sekvani vzbudil jako neprijeten odmev in z lednim udarcem presekal prijateljske vezi mej Parizom in Budimpešto. Ne bodemo se pravdali, je li umestno bilo, določiti veliko razstavo baš na prihodnje leto, ne bodemo razpravljali, kake utise je zapustila velika francoska revolucija v srcih raznih evropskih narodov, priznavamo celo, da je mnogo razlogov , ki se lahko navajajo proti Pariške razstave udeležbi, a vender smo trdne vere,. da je bilo popolnem nepotrebno in breztaktno žaliti Francozov čast ter svariti rojake, naj ne hodijo v Pariz, naj ne pošiljajo tjakaj svojih proizvodov, ker to varno ui. Res je sicer, da evropski odnošaji neso sijajni, da so razmere ob franeosko-nemški meji zelo napete, a neosnovana je trditev, da bi v Parizu za razstavljalcev varnost ne bilo skrbljeno. Francoski narod, stoječ evropski civilizaciji na čelu, tudi za javno varnost izborno skrbi in ctlo veleposlanik nemški je v svoji palači skoro tako varen, kakor da bi bival v Berolinu. V najhujši dobi, ko je 1871. 1. „komuna" vihrala pa ulicah Pariških, bil je imetek varen, komunardi se francoske banke, v kateri je bilo hranjenih 1200 milijonov, niti dotaknili neso in bogati Rotschild, ki ne sluje po posebni smelosti, ostal je ves čas v Parizu, ne da bi se mu bil le las zakrivil. Ker je torej Tisza s svojim brezozirnim govorom Francoze prijel na njih najbolj občutnej strani, se ne bode čudil, da so se poprej goreče simpatije h kratu spreobrnile v antipatijo. Francozi bodo nenaravno prijateljstvo z Madjari lahko pogrešali, ne tako pa potomci Arpadovi, ki sedaj na vsem božjem svetu nemajo prijatelja več. Opirajo se sicer na prijateljstvo Nemčije, a koliko je to prijateljstvo v odločilnem trenutku vredno, o tem bi Rusija lahko pisala zanimiv članek. Kadar Bismarcku ne bode več treba madjarakega faktorja v njegovih politiških računih, vrgel je bode proč, kakor izžeto limono, brez ozira na Klapkovo legijo in druge jednake spomine. Tis//,n govor bil je torej, kakor tudi Madjari sami čutijo, velika politička hiba, katere ne bode moči tako hitro popraviti, in paprika, katere je bil Tisza preveč nasul v svojo tilipiko proti Pariški razstavi, bode Madjare same najbolj pekla. Iz državnega zbora. Na Dunaj i, 30. maja. [Izv. dop.] Kakor sem že v zadnjem poročilu omenil, bila je v ponedeljski seji ua dnevnem redu postava o odpisu gruntnega davka po elementarnih škodah. Ta postava se je po spremembah gospodske zbornice vsprejela. Pred dvema letoma je bila poslanska zbornica proti vladni predlogi razen škode po toči, vodi in ognju tudi druge nezgode, kakor posebno slano in sušo mej tiste vsprejela, vsled katerih se mora davek odpisati. Gospodska zbornica je pa pritrdila vladni predlogi in je določila, da pri drugih nezgodah lahko finančni minister odpis dovoli. — Posl. Vošnjak pritrjuje spremembam gospodske zbornice in to zato, ker se je prepričal, da vlada ni delala t.žav pri odpisu davka povodom silne slane, ki je zadela vinograde pred dvema letoma. On tudi vladi priporoča, — mi da bi stavil poseben predlog, — da naj se vlada uradno ozira na take škode, katere bi ji lahko občinski predstojnik naznanjal. Včerajšnjo in današnjo sejo je izpolnila generalna debata o špiritnem davku. Postava o Špiritnem (žganjskem) davku je tako silne važnosti, tako globoko sega v socijalne razmere avstrijskih ljudstev in se od nje pričakuje toliko zboljšanje avstrijskih financ, da bi se morala v obširnih člankih razprav- LISTEK. Crtice Kazaške. (Čeaki spisal E. J e I i n e k , poslovenil Podvidovski.) (Dalje.) Glej! Kakor kavalir po šampanjskem prišel je naš Ilič srečno k Titanji. Uboga, stala je še vedno tam in ihtela. Šlo je to v kratkem, v minuti. »Titanja!" Titanja vzdignila je vzolzene, modre oči. „No, uo", reče s prijaznim toda težkim glasom Kazak in ponudi wmoIodyciw, naj bi pila". „No, no! ponavljal je Ilič — toda ni mu trebalo ponavljati v tretje . . . Bila sta si že zopet dobra — ako ne popolnem, pa vsaj na pol. Titanja potegnila ga je tako vrlo, da v steklenici za IliČa ni ostalo ni kaplje. Bil je vesel radi tega ; v znamenje spokoje-nosti svoje poskočil je veselo z desno nogo ali bil bi malo ne izgubil ravnotežje, da bi ga ne bila o pravem Času dobra Titanja zadržala. Proti vsemu pričakovanju zginila sta oba v hipu za pragom krčmarjeve izbe. Spremljala jo je tja najboljša volja . . . Dal sem jima in sebi za danes sveti pokoj. Dospevši do svoje postelje, nesena pozabil za Titanjo pred dveri vreči podglavnice in preprog. Temu smo se že tako privadili . . . To noč spal som izvrstno, kakor kraljevič Marko. Nagradil sem si, kar sem prošle noči zamudil, in bil bi spal gotovo še dlje, da me ni za rana nehote zbudil nekakov neobičajen hrup, ki je drl od spodaj k meni skozi vse deske preperelih dveri. Bili so to znani glasovi, osobito glas gospoda Schmausa glasil se je razločno mej njimi in zdelo se mi je tudi, da prozvoneva glas IliČev. Toda nesem si bil popolnem siguren. Tem bolj pospešil sera toiletto in za hipom hitel sem na bojišče. Tu imamo že spet nekaj! Mej Izakom in Iličem vznikal je prodek prepir in sicer iz popolnem naravnega uzroka. Ko je prišlo namreč za rana k plačilu, proglasil je Kazak Ilič Izaku slavno in razločno, da zahtevanih treh rubljev brez nekoliko „griven" (10 kop.) za trošek nema. Toda Izak stal je pri svojej pra- vici, ter ni hotel o čestej ponudbi IliČevej, da mu o sejmu Prečiste, ko zopet pride v Berdičev, tri rublje izplača, niti slišati. Kazak bil je v velikih zadregah, v še večjih skrbeh pa Titanja, ki je sra-možljivo pri dverih stoječ v licih le gorela. Težko je plačati, ko ni s čim. Vsaj sem že povedal, da na Ukrajini marsikaj raste, samo kopejke ne. A ta prebrisani Izak Schmaus, koristeč se izprva z obupno voljo Kazakovo in pozneje zopet z veselo mislijo „molojčevou in „molojčino", nalival je tako goreče, da je Kazak sam na to pozabil, s čira žida upokoji. To je bil neprijeten položaj. »Trije rublji" brez nekoliko griven! Baš k temu sera prišel. Prepir trpel je dolgo, dokler žid naposled ni dal na znanje, naj namesto penezo? pusti novo — čapko. In že segal je nji. Titanja je vzkliknila. Ilič je stisnil pest. Sveti Onufrij, poseziv to t Nastal je dvojen prodek prepir. Ilič ni hotel dati čapke in je branil svoj imetek z vrlostjo zares kazaško. Žid nevideč izhoda poprijel se je poslednjega odločilnega sredstva. Zaklical je suho, da pošlje po žandarma. Ijati, kar pa dopisniku iz državnega zbora ni mogoče. Slovenci v obče stojimo nasproti tej postavi na drugem stališči, kakor Čehi in osobito Poljaci in trpeti imamo z Nemci vred pod uplivom Madja-rov. — Slovenci stali bi sami zase na tem stališči, da bi se žganjska kuga kar najtemeljiteje odpravila, — seveda bi se to najradikalneje z odpravo špirita zgodilo, — toda deželni zbor kranjski tega ne želi več, ker deželni zaklad dobiva iz žganja okolu 100.000 gld. dohodka na leto. Poljaci se celo boje, da se omeji žganjepitje, ker oni pride-Ijujejo toliko surovin, iz katerih se žge špirit, da ne vedo, kaj bi na svojih rodovitnih poljih pridelovali, če se omeji produkcija žganja. — Cehi imajo sami špiritno industrijo in si jo želijo ohraniti, oni pa prideljujejo tudi silno dosti sladkorja in Madjari ne puste, da bi cesar prej potrdil zakon o sla-dornem davku, kakor oni o špiritnem. Iz prvega prihajajo velike koristi deželam češke kroue, iz drugega pa usipati se imajo silne svote v do cela prazno ogeisko državno mavho. Že iz teh kratkih potez se razvidi silno nasprotje interesov posameznih kronovin in ljudstev glede žganja in njegovega obdačenja. Žganjsko vprašanje in žganjski davek se torej nikakor ue da urediti jedino po ozirih na posamezna ljudstva in dežele. Naj sledi kratko poročilo o debati sami. Prvi govornik contra, koroški poslanec dr. Steinwender pobija postavo kakor levičar, graja posebno velika „darila", katera določuje postava za poljske graščake in toži o tem, da pri postavi bode imela Koroška zgubo, ker vsled silnega novega davka se bode konsum zmanjšal in dohodki za deželo, katera vleče okolu 6G0.O0O gld. iz naklade na žganje, se bodo znižali. Drugi govornik Poljak Javvorski, — on je podpredsednik poljskega kluba in cesar ga je bil k sebi pozval ter po njem Poljakom sporočil, da bi z ozirom na položaj monarhije odnehali v svojem uporu proti postavi — ustopil se je za postavo iz višjih političnih ozirov, kateri zahtevajo od avstrijskih ljudstev največjo požrtvovalnost, — kazal je na neugodni položaj, da se mora po ustavi sklepati ta postava v soglasji obeh državnih polovic in da je bilo treba podpirati kmetijske žganjarije nasproti fabriškim, katere imajo na vse [strani ugodneje razmere. Sledil mu je dr. Menger, kateri je strastno, kakor je temu poslancu lastno, napadal vlado, ve čino in osobito Polja e. — Veuder se njegovi razpravi ne da očitati, da bi ne bila stvarna in temeljita, ter se mora priznavati, da ima marsikatere razloge, katere se za prave spoznavajo tudi na desnici. Določba, da bode morala vsaka državna polovica drugi plačevati po 35 gld. od hektolitra za špirit, kateri se ji bode (iz druge polovice) uvažal, bode nesrečna in osodepolna za tolitvansko polovico, ker Ogerska veliko več k nam uvaža, kakor mi v Ogersko. Ker Be bode konsum znižal, znižala se bode tudi produkcija in preostajalo bode silno veliko žita, katero se sedaj sežiga v špirit. Ta preostanek potlačil bode še bolj žitno ceno. — Ta govornik, Rusk žandarm! Naj ima le plosko čepico ali koničasto lepko — vsikdar je pojem jednako grozovit To vedel je Izak dobro. Tako ali tako, ako se kaj žandarm umeša, nikdar dobro ne izide. Ob toženci in poškodovanci vedeni so na „učastek", nedaleč od „učastka" je gotovo kaka „turma" (ječa) in to veste — rajše tisoč vrst od nas! Kazen tega se ni zdelo, da ima Ilič voljo, čapko Židu dati. Kazak pogledal je uporno okolu sebe in, da bi Žida še bolj podražil, očital mu je sramotilno, da mu več računi, nego je v resnici pil. Pri tem je zamahom roke zmazal na deski zaznamovane črke. Žid, razjarjen brez šale, kričal je na polno grlo: „Žandarm, žandarm!" Nehote ozrl sem se po Titanji. Izginila je brez sledu. Nesem opazil pred hipom škripati dveri, ko je bil žid poprej izgovoril ime varnega angelja varuha — to je gotovo Titanja uprhnila. Položaj postal je zares resen, ne le za Iliča, temveč i za — mene. Ni dvojbe, da bi bil poklican za svedoka in, ker sem že jednoč imel uteho stikati se v podobnih razmerah z ruskimi činovniki, neso se mi laskomiue delale, v tej vrsti „slavistiki" dobivati še globokejšili študij. (Konec prib.) kakor vsi govorniki levice grajajo to, da se pripo-znava poljskim gra^Čakom svota jednega milijona vsako leto za odškodovauje zgube, ki jo bodo imeli pri svojih propinacijskih pravicah, — to je pri pravici, da smejo na graščinskem svetu le oni žgati in točiti, katero pravico oddajajo v zakup. — Naslednja govornika dr. Nadhernv in dr. Krona-vveter razpravljala sta stvar vsak s svojega političnega stališča. — Posl. Šuklje razpravlja v dalj šem govoru, da tudi Kranjski preti škoda iz te postave, ker dohodki iz naklade na žganje bodo po zmanjšanem konsumu manjši. Predlog dra. Men gerja, da bi se izročilo iz žganjskega davka le 23 milj. državi, da pokrije deficit, daljnih 12 milj. da se pa da deželam, in če bi še kaj večji dohodki bili, da se zopet prepuste državi, — ta predlog, pravi govornik, mu je simpatičen, toda prvič bi se ne dalo to drugače razdeliti, kakor po številu prebivalstva, — ta ključ pa ni pravi, drugič bi pa tako omejenje države zabrauilo zmanjšanje in ure jenje drugih neznosnih davkov. — Da se moramo mlajati madjarskemu ulivu pri tej postavi, kriva je bila 1. 1867 od Nemcev sklenena ustava, katera določa, da se ima davek na žganje v obeh državnih polovicah po jednacih načelih urediti ter da Madjari so in bodo pritiskali na nas, ker, kadar jim stoji nasproti druga državna polovica, potihnejo pri njih vsi strankarski prepiri, — pri nas pa ne. Ne bodemo se dalje pečali s posameznimi govorniki, ker z ministrom Dunajevskim vred so zagovarjali oziroma pobijali postavo z načeli, katere smo označili. Pred nadaljevanjem debate o špiritnem davku je bil na razgovoru dispozicijski fond, katerega je gospodska zbornica zopet postavila v proračun Po kratki debati, v kateri je dr. Plener izrekel, da njegova stranka glasuje proti temu fondu, ker zmatra načela vlade za pogubna državi in škodljiva nemškemu življu in je dr. Vašatv grajal ofici-jozno časopisje, ker ono blati vse, kar je slovanskega in na nečuven način dreza proti Rusiji, — se je ta fond vsprejel v glasovanji po imenih s 169 proti 116 glasovi. Pristavim naj le še, da je v gospodski zbornici slovenski jezik obiral g. bar. Apfaltreru ter slavo pel kranjskemu jeziku recite „šprahi". Pravi, da ljudstvo ne govori slovenski, ampak kranjski, če se ima uradovati in v knjigo upisovati v ljudskem jeziku naj se to stori v kranjski „šprahi". Gospod baron meni, da s slovenskimi upisi postajajo gruntue knjige „Šekaste". Ali bi s kranjskimi ne bile še-kaste, gospod baron?! Vender menimo, da take burke, ki bi se s primernim zaničevanjem že vspre-jele v kranjskem deželnem zboru, ne spadajo v gospodsko zbornico. Minister Pražak je najbolje storil, da se je skliceval na to, kar je v poslanski zbornici govoril. Govor državnega poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru dne 23. maja 1888. (Daljo. Na Koroškem, to je v okoliši deželnega so dišča Celovškega trajajo nadalje deiiolatne razmere, katere sem lani razpravljal. Pri otvorenji deželnega zbora je gospod deželni glavar nam očital, da se potegujemo za svoje sorojake na Koroškem. Menil je in deželni zbor mu je živahno pritrjeval, da so razmere v šoli, uradu in javnem življenji povoljne, in če ima slovensko prebivalstvo kje v deželi opravičeni povod pritoževati se, se bode Že v deželi sami našla pomoč. (Klici na desnici: Od kod?) Kar se tiče našega potegovanja za koroške Slovence, naj povem, da se je večkrat poudarjalo, da ni določbe, ki bi odrejala, da se mora poslanec pečati le s svojo kronovino ali le s svojim volilnim okrajem. (Tako je! na desnici.) Nadalje je pa še ta okoliščina, da naši bratje na Koroškem, če tudi sestavljajo tretjino prebival stva dežele, nemajo nobenega svojega zastopnika. Vseh devet zastopnikov Koroške sedi preveč na levi da bi se mogli zmatrati za zastopnike in tolmače slovenskega prebivalstva koroškega v narodnem oziru. (Prav res! na desnici.) Pa Še nekaj druzega je, kar nas nagiba, da se potegujemo za naše zatirane brate na Koroškem. Slovenski poslanci so se zmiraj in tako tudi lani s posebno gorečnostjo potegovali za koristi svojih bratov na Koroškem. Naši govori našli so odmev po koroških dolinah, narod se je jel gibati in nam izrekati zahvale; došlo je 56 tacih zahval. Mislim torej, da to nam daje dovolj pravice, baviti se s koroškimi zadevami. Kar se pa dostaje ugovora gospoda deželnega glavarja, da so razmere povoljne, tembolj ker se popolnem strinjamo z onimi, za katere se potegujemo, če je gospod deželni glavar menil, da se bode že našla v deželi pomoč, če je res povod pritožbam zlasti v uradih, reči moram — sit venia verba — da to ni druzega, nego fraza, ki ničesar ne pove. Kar se ti če urada, bodi si sodnjega ali politiškega, nema tu deželni zbor nič govoriti vmes, in ne more pomagati, tudi ko bi hotel. (Prav res! na desnici.) Pravosodnje razmere so na Koroškem — da se povrnem k svoji temi — ostale ondu kakor poprej, pri starem. Po posredovalcih , katere sem že jedenkrat precej obširno označil, vrši se še vedno občevanje mej sodcem in slovenskim prebivalstvom. Če tacih posredovalcev, katere Bem imenoval lani mešetarje, slučajno ni pri rokah, če tudi občinskega sluge, če zna slovenski — kajti na Koroškem so tudi, ki ne umejo slovenščine — ni doma ali ima opravek zunaj urada, se Slovencu še danes, kakor nekdaj, pokažejo vrata in se mu reče : Uči se nemščine. (Poslanec dr. Trojan: To je jedoakopravuost! — Poslanec dr. Vašatv: To je lepa pravna država! — Čujte! Čujte na desnici.) Ker se vzlic našim pritožbam, vzlic temu, da imamo popolnoma prav — sklicujem se že jeden pot na zahvalo 56 občin, ki so še pristavile prošnje, da naj se še nadalje potegujemo za zatirane Slovence in se ne damo oplaziti z ničemer, (Poslanec Šuklje: To bomo tudi storili! — Čujte! Čujte! na desnici.) — stvari na Koroškem na boljše ne obračajo, ker je sama pra-vosodnja uprava letos zopet zamudila za Celovec imenovati slovenščine veščeh sodcev in je imenovala le trde Nemce, ue morem kaj, da ne bi se konkretneje izrazil in sklicujoč se na osobne razmere dokazoval, da stvari na Koroškem res neso drugačne, kakor sem povedal, da na Koroškem res sodeč ne razume naroda, narod pa sodca ne. (Poslanec dr. Vašatv : Lepe razmere!) Pri deželnem sodišči v Celovci ue znajo slovenski predsednik deželnemu sodišču, nadsodiški svetnik, od osem svetnikov pet ali vsaj štirje, svetniški tajnik, in od osmih pristavov sedem. (Čujte! Čujte! na desnici.) Jedini slovenščine zmožen pristav je dodan mestnemu delegovanemu okrajnemu sodišču. Temu mestnemu delegovanemu okrajnemu sodišču so tudi dodani i drugi pristavi in vodja mu je nedavno za Celovec imenovani svetnik. (Čujte! Čujte! na desnici.) in ti vsi ne umejo slovenščine. (Čujte! Čujte! na desnici. — Poslanec dr. Vašatv! To je huje, nego v Aziji!) Mestno delegovano okrajno sodišče pa opravlja okrajnosodnje posle za 18000 Slovencev v Celovškej okolici. Jasno je, da jedini slovenščine vešči pristav poslov zmagati ne more, in tudi je jasno, da drugi pristavi le s posredovalci, s tolmači občujejo z narodom. Je li torej čudno, da se zakonito zapovedana objava bagatelne razsodbe opušča in da se je jeden bagatelni sodeč izjavil: „To je preneumno, kaj bodem objavljal, jaz ga ne razumem, on mene ue!u (Čujte! Čujte! na desnici.) Ostali pristavi imajo posla pri deželnem sodišči, navadno vodijo preiskave; ker noben ne zna slovenščine, kako hočejo diugače občevati z obdolženci in pričami nego po posredovalcih ? Izmej 20 sudnjih uradnikov, ki so nastavljeni po deželi pri 11 okrajnih sodiščih s čisto slovenskim ali pa me-šovitiiu prebivalstvom, jih deset ue zna slovenski. (Čujte! Čujte! na desnici.) Pri tem pa moram omeniti, da mi zmatramo, da zna jezik, če ga le za silo lomi, če se količkaj v njem sporazumeti moreš kom. Če govorim o znanji jezika, morate si misliti le to stopinjo znanja. O pismenem jeziku in znanji pisati ga, ne govorim. Torej 10 sodnjih fuukcijouarjev na deželi ne more drugače občevati z narodom nego po mešetarjih. Toda jedno sodišče odklanja sans phrase vsako občevanje s slovenskimi prebivalci svojega okraja. (Čujte! Čujte! na desnici.) To je okrajno sodišče v Št. Pavlu. Če imata dve Blovenski stranki pravdo pri tem sodišči, se na nek uačin stori, da ti ljudje pridejo k okrajnemu sodišču v Slovenjem gradci v sosednjej kronovini Štajerskej. (Čujte! Čujte na desnici.) Kako da se to zgodi, mi je nerazumljivo, kajti naši pravdni predpisi ne poznajo sodnje pristojnosti zaradi znanja ali neznanja jezika; označljivo je pa za razmere na Koroškem, da pošiljajo ljudij na Štajersko. (Klici na desnici: Neverjetno! Nečem tu razpravljati, kako da pride, da morajo ljudje zgubljati toliko časa in imeti toliko Btroškov, toda jaz pravim, da bi vsak sloven- ščine nevešč okrajni sodeč moral tako storiti, kajti potem bi že spoznali, da tako ne more ostati (Prav res! na desnici.) in jaz ne dvojim, da bi se hitro odpomoglo. Na kako je pa z avskultanti? Izmej 17 ume jeden slovenski (Čujte! Čujte na desnici.); in čujte ironijo; ta jedini je dodan okrajnemu sodišču v Gorenjej Beli, kateri okraj je čisto nemški. (Čujte! Čujte! na desnici.) Kakor se kaže, hočejo, da bi tudi ta slovenščino pozabil. (Veselost na desnici. Šuklje: Najbrž da bi poslovenil Gorenjo-Belane!) Lani sem že stavil resolucijo, da naj vlada dela na to, da se pri imenovanji avskultantov gleda na znanje slovenščine, da se pridobi toliko slovenskih prosilcev, kolikor je treba slovenščine veščih uraduikov po razmeri prebivalstva. To resolucijo utemeljil sera s posebnim ozirovua razmerje avskultantov na Spodnjem Štirskem. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 1. junija. V «lcleguc*i)o bili so voljeni v gospodski zbornici za delegate: Bellegarde, Buquoi, Alojzij Falkenhavu, Ceschi, Czartorvski, Dumba, Eduard Ftlrstenberg, Hausvvirth, Huyn, opat Krasicki, Karol Kuefstein, lieineli, Revertera, Rodich, Rosenberg, Fran Thurn, VValterskirchin in Zedtvvitz; za namestnike: Fran Coudenhove, Czedik, Gogl, Harrach, Herberstein, Fian Kuefstein, Lobmavr, Schonborn, Stadnicki in Makso Trauttmansdorff. * nanje države. Srbsliii radikalna stranka hoče udeležiti se volitev za skupščino. Sprva so mislili radikalci nastopiti pasivno politiko, a so se preverili, da bi s tem le naprednjakom koristili. Ker imaje večino naroda za seboj, vlada nikakor ne bode mogla preprečiti, da bi jih precejšnje število ne bilo voljenih v skupščino. Itn sli i car potuje letošnje poletje na Kavkaz. Govori, se, da pojde morda s Kavkaza v Srednjo Azijo po transkaspiškej železnici ter se bode dal v Saraarkandu kronati za cesarja Srednje Azije. Že pred dvema letoma se je o tem govorilo, a potovanja ni bilo in tudi letos ni posebno verjetno. Tiszin govor vzbudil je veliko nevoljo na FraiifOHkeni. Vsi listi napadajo Tiszo. Poslanci hoteli so zaradi tega interpelovati vlado, pa je je pregovoril minister vnanjih zadev Goblet, da naj še počakajo, ker še ni dobil vseh potrebnih informacij za odgovor. Veleposlanik Decrais je že imel na Dunaj i več posvetovanj s Kalnaky-jem o tej zadevi. Da ne bode treba Francozom na potu v Švico in Avstrijo potovati skozi Alzacijo in Loreno, ukrenila je vzhodna železnica, da se bodo prirejali vlaki v večjem številu Čez Delle. Skušali bodo Francozi vso trg« vino provesti po drugih potih Družba za varBtvo človeških in meščanskih pravic, katere so osnovali francoski radikalci, je že začela delovati. Predsednikom izbrala si je Clemenceau-a. Izbrala si je poseben odsek, ki bode vodil delovanje. V tem odseku je polovica komunistov. Družba hoče posebno ugitovati po deželi. Zmerni republičani in monarhisti se pa že močno boje nove družbe To je videti iz njih listov, ki novo družbo nazivljajo klub jakobincev. Potovanje iz JFranc|Je v tfenieijo je jako otežkočeno z novo naredbo. Nemško veleposlaništvo v Parizu bi imelo pregledavati potne liste, pa jih sedaj neče. Osobam, ki mislijo skozi Alzacijo in Loreno potovati v Nemčijo, se veli, da naj se oglase čez štirinajst dnij. Ker pa ima marsikdo nujne posle v Nemčiji, imel bode vsled take nemške brezozir-nosti škodo. V itnlijaiiNkcf zbornici predlagal je poslanec Nicotera, da bi se več storilo za varstvo obrežij. Skliceval se je na to, da Anglija in Francija hitro utrjujeta obrežja, tembolj je pa to treba Italiji, ki je še mlada država in torej v tem oziru ni mogla še doslej storiti. Vojni minister je obetal, da bode vlada že gledala, da utrdi obrežja. Zbornica je na to sklenila resolucijo, da naj vlada stvar preuči in stavi zbornici že v novembru, ko se zopet snide, potrebne predloge. Ititslii poslanik pri perziJMkem dvoru, knez Dolgorukv, pride v Peterburg. Kakor ruski listi poročajo, prinesel bode predlog, kako bi se uredila rusko-perzijska trgovina in sklenila železniška pogodba s Perzijo Domače stvari. — (Včerajšnje procesije) vršile so se jako slovesno. V Trnovem pričela se je procesija ob 5. uri zjutraj. Navzoč bil je župan Grasselli, mnogo mestnih odbornikov in magistratnih uradnikov. Z velike večine hiš v Trnovskem in Krakovskem predmestji vihrale so slovenske zastave. Po sebno pozornost vzbujal je krasni novi baldahin, ka terega je dobila Trnovska cerkev po neumornem trudu gg. Trtnika in Žagarja po prostovoljnih darovih župljanov. — Procesije pri sv. Petru udeležilo se je posebno mnogo ljudstva iz Ljubljanske okolice in to brhkih žensk v pečah. Altarji so bili bogato okrašeni, posebno oni pri Perdanovi hiši. Procesijo spremljala je vojaška godba. — Procesije v stolni cerkvi udeležili so se vse mestne in predmestne fare, učenci ljudskih in srednjih Šol, Mahrov zavod, tesarji, peki, katoliško in katoliško rokodelsko društvo z zastavami itd. Sprevod vodil je knezoškof dr. Misija spremljan po kanonikih. Prisotni so bili deželni predsednik baron W i n k 1 e r z uradniki deželne vlade in poduradov, deželna od bornika: cesarski svetuik Murnikindr. Vošnjak, kupcijske zbornice predsednik g. Kušar, z mnogimi odborniki, župan g. Grasselli z mestnimi odborniki in magistratnimi uradniki. Sprevod je spremljala stotnija domačega pešpolka z godbo. Pri blagoslovih streljali so vojaki, doneli so streli topov z Grada. Red je bil povsod izboren. — (Knez in škof g os p. dr. Jakob Missia) je povodom petindvajsetletnice svojega mašništva gospodu županu Ljubljanskemu poslal sto goldinarjev za tukajšnje uboge. — (V Kamniku) umrl je včeraj znani Janez Kecel, posestnik in trgovec, v 48. letu dobe svoje. Dasi pičlih zmožnostijj* bil je vender večkrat županom izvoljen, 187 7. leta je vsled zloglasne vo litve v Tržiči prišel celo v deželni zbor. Rečena volitev v Tržiči bila je izvestno najdražja, kar jih je še bilo na Kranjskem, kajti delalo se je uprav po madjarskem načinu in Kecel ni štedil s podedovanimi denarji. — (Umrl) je dne 25. t. m. v Solaneh na Češkem naš rojak g. Ivan Lešnik, oskrbniški asistent grofice Herberstein, roj. v Lembahu nad Mariborom v 27. letu, svoje starosti. 26. t. m. umrl je v Hajdinu pri Ptuji tamošnji podučitelj g. Leopold Felicijan, roj. v Tržiči na Kranjskem, v 23. lotu po 5 mesečni hudi bolezni. Naj oba mirno počivata. — (Lastniki lož v pogorelem gledališči Ljubljanskem) neso zadovoljni z deželnega odbora sklepom, da se jim izplačajo zavarovalni zneski za lože in da s tem prenehajo vse njihove pravice. Odvetnik dr. \Vurzbach toži v lož-nih lastnikov imenu deželni odbor oziroma deželo, da se jim ima priznati primeren del vse zavarovane vsote in užitna pravica do lož v bodočem novem gledališči. Deželna vlada je na deželnega odbora ulogo, bi se li smelo graditi novo gledališče na starem proBtoru, odgovorila, da ne more odločiti ničesar, dokler neso natančni načrti izdelani in dokler se ne ve, odkod dobiti za zgradbo potrebnega denarja. — (Za koncert,) katerega priredi »Glasbena Matica" dne 8. julija t. 1., bode prva skupna skušnja v ponedeljek dne 4. junija t. 1. točno ob 8. uri zvečer v društvenih Šolskih prostorih (Viran-tova hiša II. nadstropje), h katerej se uljudno vabijo vsi oni gg. pevci, ki so pri tem koncertu sodelovati obljubili. Odbor „Glasbene Matice." — (Telovadne skupine starejših gospodov). — Odbor „Sokola" sklenil je v posled-njej svojej seji, da bode od 1. oktobra t. 1. nadalje, ako se zato oglasi zadostno število udeležencev, ustanovil več telovadnih skupin starejše gospode in skrbel jim za sposobne učitelje. Telovadbe v teh skupinah mogli se bodo udeleževati tudi nečleni društveni proti plačilu primerne pristojbine. Na ta odborov sklep opozarjamo že sedaj vso ono gospodo, katerej je telovadba potrebna, s pristavkom, da se zaradi udeležbe mogo oglašati že sedaj pri odboru „Sokolovem". — (Iz Litije:) Kakor znano, priredita dne 10. junija p. n. sokolsko in pevsko društvo Ljubljansko svoj prvi letošnji izlet v Litijo. Da bi se isti v kolikor mogoče povoljno zvršil, osnoval se je v Litiji v ta namen poseben slavnosten odbor, kateri ima nalog vse potrebno ukreniti za imenovani dan. Druga p. n. društva, katera se mislijo, kakor čujemo, slavnosti 10. junija v Litiji udeležiti, ali žele kakih pojasnil glede iste, naj se pravočasno, vsaj do 8. juuija oglase pri slavnostnem odboiu v Litiji. — (Na strokovni šoli za šivanje či-pek in umetno vezenje), s slovenskim učnim jezikom, |ki se bode najbrže še letos otvorila v Ljubljani, bodo nastavljene 4 učne moči : vodja s 1000 gld., 2 učiteljici vsaka z bOO gld. iu pomoćni učitelj s 3o0 gld. na leto. Učiteljsko osobje plačevala bode učna uprava, ki bode vsega vkupe na leto dajala nad 3000 gld. Za druge troške zavezalo se je mesto, katero pa bode dobivalo od trgovinske zbornice, dežele in od hranilnice kranjske znatnih doneskov, tako da bode ta velevažua šola mestu prizadevala razmerno le malo troškov. — (S m od k e,) ki so vedno slabeje , so od danes naprej tudi dražje. Kube podražile so se za jeden krajcar, viržinke za 1 a krajcarja itd. TabaČna uprava nas hoče na vsak način prisiliti, da smo v bodoče bolj štedljivi. Mnogo kadilcev se je danes rotilo, da ne bodo več pušili, a nemamo prave vere, da bi pri sklepu ostali, kajti navada je železna srajca. — („ Dopolnjeno je!") Krasna ta Maxova slika, ki je že po vseh evropskih mestih vzbujala občudovanje, razstavljena je od včerajšnjega dne v tukajšnji ivalki. Občinstvo prav pridno hodi gledat slavni umotvor, katerega so najvišje avtoritete priznale za najpomenljivejše mo jstersko delo verske umetnosti. Obširneje o tej sliki bodemo še govorili. — („Učiteljski Tovariš.) L'st za šolo in dom" ima v 11. številki nastopno vsebino: Otroška individualnost Fr. Gabršek. — Ponavljalna šola. (Peter Pogačnik.) — Kujiga Slovenska. — Črtice in botanične zgodovine, (rr. Kocbek) Opis šolske občine Blagovica. Sestavil Fran Marolt. — Učila. (Spisal J. Lapajne.) Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno učiteljsko razstavo" „Peda-gogiškega društva" v Krškem. — Književnost. — Dopisi. — (Nesreča.) Iz Trsta Be nam poroča. Dne 31 maja: Pri današnji procesiji, splašili so se vsled pokanja kanonov konji, čakajoči na sv. Justa trgu z ekvipožo na namestnika, in zaleteli se v pričujočo maso ljudstva. Več osob je ranjenih, kakor se doslej dognalo, do 20, večjidel dekleta iz okolice. — (Iz Celja) hrzojavlja se „Tagesposti", da bodo meseca septembra veliki manevri v okolici Celjski, h katerim pride cesar sam, ki bode pri tej priliki stanoval v kneza Windischgriitza graščini v Konjicah. — (Visoko c. kr. trgovsko minister-stvo) dovolilo je z ukazom z dne 3. maja t. 1., štev. 13.550, da se ustanovi s pošto združena brzojavna postaja v Borovnici. Kedaj se otvori ta postaja, naznanilo bode c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. — (V glavnem zboru Slovanske Čitalnice v Trstu) izvoljeni novi odbor ustanovil se je tako le: gosp. Mate Polič, predsednik; gosp. Truden Anton, podpredsednik; gosp. Mocher Ivan, tajuik ; gosp. MankoČ Ivan, blagajnik; odborniki: Bunc Ivan, dr. G laser Karol, Kavčič Josip, Vi 11616 Hinko, Vučkovie" Gjuro. — (Kujiževno naznanilo „ Pedagog i-škega društva".) Ravnokar je izšel II. Peda-gogiški letnik s sledečo vsebino: 1. Fr. Gabršek, „Občno ukoslovje". 2. J. Ravnikar, „Zgodo- i vina slovenskega ljudskega šolstva". 3. J. B., „0 šolskih stavbah" z 22 podobami. 4. Tone Brezovnik, „Nameu, ureditev in poraba šolskih knjižnic". 5. Jos. Bezlaj, „Navod za risanje strojev" z 28 podobami. G. J. L., „Pogled na pedagogiško polje 1. 1887." 7. T. B., „Šolstvo na Štajerskem v šolskem letu 1886,87". 8. J. L., „Ob učilih". 9. Poročilo o »prvi slovenski stalni učilski razstavi" „Pedagog iškega društva" v Krškem. 10. Fr. Gabršek, „Poročilo o društvenem delovanji v preteklem društvenem leta. 11. Dodatek in 12. Vabilo. Izborno izbrana tvarina sama priporoča že knjigo, ki obsega 227 strani ter velja za neude 1 gld. 40 kr. (vezana v celo platno 40 kr., v pol platno 30 kr. dražje); po pošti 5 kr. več. — Naroča se pri odboru „Pedagogiškega društva" v Krškem, v R. Mi-ličevi tiskarni v Ljubljani, pa tuli pri vsaki drugi knjigarni. — V istih založbah se dobe tudi še sledeče knjige „Pedagogiškega društva": 1. Pedago-giški letnik, 1. leto, 1887, po l gld. 40 kr. 2. Fr. Gabršek, „Občno vzgojesiovje", po 80 kr. 3. J. Bezlaj, „Pouk o črtežih. II. del, po 30 kr. 4. Fr. Gabršek, „Občno ukoslovje", po 80 kr. Slovenski učitelji! Sezite pridno po teh knjigah ter vabite tudi občinstvo k naročbi in k pristopu k temu obče koristnemu in jedinemu slovenskemu pedagogiško-literarnemu društvu! Od izdatne podpora je zavisen ves napredek in nadaljuo uspešno delovanje „Pe- dagogiškega društva", katero si prizadeva, pospeti se na stališče „Hrvatskega pedagogijsko-književnega zbora"I — (Popravek.) V 115 štev. z dne 19. maja t. 1. priobčili smo bili inserat : „Cesarska nemška pošta. Hamburžko-ameriška Post-Paeket-fahrt-Actien-Gesellaehatt — nemška vožnja s poštnimi paruiki mej Hamburgom in Ameriko." Inseratu bilo je dodano svarilo tikajoče se g. Albina Soekla. Dasi glede inseratov načeloma odklanjamo odgovornost, se nam vender v tem izimnem slučaji uli popravek potreben, ker je vse, kar j e bilo p i sanega o g. Albinu Soeklu, neosnovano. S tem opravili smo svojo dolžnost prepuščajoč na-daljno odgovornost gospodu inserentu Josipu Pavlinu v Ljubljani. Telegrami ..Sirvenskemu Narodu": Pariz 31. maja. Danes Goblet v zbornici odgovoril na interpelacijo zaradi Tiszinega govora. Goblet je priznaval, je z avstro-oger-skega stališča Tisza imel pravico, da, celo dolžnost, ogerske obrtnike odgovarjati, da se razstave 1889. 1. ne udeleže. Način govora pa je bil tak, da je Goblet moral naročiti veleposlaniku francoskemu na Dunaji, naj opozori na ta govor Kžmokvja. Slednji izrekel je svoje živahno obžalovanje, dejal, da ni bilo nikakega, žalečega namena ter poudarjal željo, da bi se ohranile dosedanje izvrstne razmere s Francijo. Tisza izjavil je mej tem, da se pridružuje tem izjavam. Varšava 31. maja. V Novem Georgi-jevski (Modlinu) bodo začetkom julija veliki manevri v prisotnosti velikega kneza Vladi-mirja, ki bode pri tej priliki ogledal Varšavske in Modlinske utrdbe. Za vnnnjo purnbu. Pri protimi in trganji, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazalo so je posebno uspešno Moll-ovo „FraucoBko žganje". Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštneui povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlanhen 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (13-7) jimuina -frar «* toj i (331—123) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. tis- -'i-d-i.'i---.'i Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 30. maja 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 733"b' mm. 734'f) mm. 735 7 mm. ll-ti°C 19-2° C 16-4° C hrezv. si. s/,h. si. szh. megla d. jas. d.jas. 0-00 mm. 31. maja 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 73o-7 mm. 735'7 mm. | 7360 mm. 14-6° C 24-2° C 18-2° C 1 si. v/.h. b1. j z. si. jz. d.jas. d.jas. d.jas. 0*8 mm. dežja. Srednja temperatura 15-7U in 190°, za 1-1° in 241 nad Dormalom. IDuL-n.aosl£a- "borza, dne 1 junija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 7845 — gld. Srebrna renta.....„ 8025 — „ Zlata renta......„ 109-60 — „ 6' „ marčna renta .... „ 9295 — , Akcije narodne banke. . „ 86t>-— — „ Kreditne akcije..... - 27980 — „ London........„ 126-70 — „ Srebro........n —•— — „ Napol.........„ 10O3 — „ C. kr. cekini .... „ r>-95 — „ NemSke marke.....„ 62* 10'/, — „ 4'1/., državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 131 gld. Državne srečke iz 1. 1SU4 100 „ — „ Ogerska zlata renta 4°/0......97 „ Ogerska papirna renta 5°/u ... ^ 5"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 105 ,, Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 118 „ Zemlj. obe. avstr. 4'/a0/o zlati zast. listi . 127 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ Kreditne srečke......>■ gld. 178 ,, danes 78-60 80*40 10965 9305 mi-— 282-7») 186-60 10-03 5-95 6205 50 kr. 05 " 30 30 „ -r0 ., 50 75 Zahvala. Vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pri smrti moje iskreno ljubljene soproge, gospe ELIZE H AUBITZ roj. SCHR APOCK javili aočutjo svoje, prijaznim darovalcem lepih vencev in vsem, ki so z udeležbo pri pogrebu pokojnici skazali poslednjo čast, izrekam s tem najiskreuejšo zahvalo. V Ljubljani, dno 31. maja 1888. (393) Lovro Haubitz, c. kr. računski revident. Najcenejše in najboljše sredstvo za ohranenje lesa je pobarvanje s (395—i) CARB0LI2TEUM, kateri je solncu ali dežju izp.ostavljen, v zemlji ali v vodi, trdnost lesa z večkratnim pobarvanjem se ohrani nad 20 let, ugodno za vozove, drevesa za oranje, zunanja vrata in okna, plotove, mostove, pOde, lesene strehe, čebelnjake, posebno za vsakovrstne stvari pri mlinih. — Priporočano od slav. c. kr. kmetijske družbe kranjske v „ Kmetovalcu" št. 5 z dne 5. marca 1887 in drugih listov. — Dobi se v zalogi pri Franu Kogeju, trgovcu v Postojini. Košnjavnajem. Na SccmaiiiKM eni travniku ,,V logu" Il