Izdaj« Cinkarna Celje metalurško kemlCna Industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo Izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar« Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, interna 430. Tisk: »Paplrkonfekclja« Krško. Po mnenju Sekretariata za informiranje v Izvršnem svetu skupščine SRS je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1 /72 z dne 5. 4. 1974). Inovacijska dejavnost V sedanjem času, ko na vseh področjih iščemo pota za boljše gospodarjenje, je še kako pomembno, da še bolj organizirano pristopimo k inovacijski dejavnosti, ki je in mora biti ena od ključnih povezav in akcij za stabilizacijo našega gospodarstva. V vsem dosedanjem razdobju razvoja našega gospodarstva nismo uspeli dovolj izkoristiti vsega ustvarjalnega potenciala s področja inovacijske dejavnosti, zato je sedanja akcija spodbujanja množične inventivne dejavnosti še kako potrebna in mora dobiti podporo vseh družbenih dejavnikov, ne le posameznikov, kar se je dosedaj pojavljalo vse prepogosto v naši praksi. Zavedati se moramo, da lahko prav z aktivno vodeno politiko s spodbujanjem inventivne dejavnosti znotraj slehernega delovnega okolja v vsaki TOZD aktiviramo tako imenovane notranje rezerve. V tej akciji pa morajo sodelovati ne le posamezniki, ali posamezne sindikalne organizacije, temveč je potrebno aktivirati najširši krog delovnih ljudi in njim inventivno dejavnost predstaviti tako, da bodo videli ne le potrebe po sodelovanju, temveč iz tega tudi določene materialne koristi. Naše gospodarstvo je že utrpelo veliko materialno in moralno škodo, ker smo do sedaj zanemarjali bogastvo ustvarjalnega potenciala našega delovnega človeka. Do sedaj se je vključevalo v to dejavnost le manjše število intelektualcev, zato se tudi ni sprostila množična inventivna dejavnost, nismo pa tudi našli prave povezave med raziskovalno skupnostjo in našo samoupravno družbeno prakso. Veliko več bo potrebno storiti na tem področju pri vodenju kadrovske politike, ker to dejavnost ne smemo prepustiti samo nekim tarifnim in ocenjevalnim komisijam, temveč službi ali organu, ki bo skrbel tudi za razvoj inovacijske dejavnosti. Elemente delitve dohodka je potrebno povezati z inovacijsko dejavnostjo, saj vemo, da nagrade inovatorjem še vedno niso vgrajene kot element delitve dohodka, čeprav letošnja Sindikal na lista, Družbeni in samoupravni sporazum to predvideva. Pomembno področje te dejavnosti so tudi normativni akti, ker vemo da pomanjkanje le-teh v večini primerov že v zasnovi zavira uspešen razvoja inventivne dejavnosti. Ne smemo tudi pozabiti, da je potrebno upoštevati inovacijsko dejavnost že pri izdelavi letnih proizvodnih planov, pri delitvi dohodka in OD, pa vnesti v kri- terije delitve iz minulega dela, ki izvira iz uspešne inventivne dejavnosti. Naša družba mora omogočiti takšno družbeno klimo, da bodo imeli vsi zaposleni enake možnosti sproščanja svojih ustvarjalnih sposobnosti. Družbenopolitične organizacije se morajo še posebej zavzemati, da se to omogoči, ker prav pri slehernem neposrednem proizvajalcu pride le-to najbolj do izraza. Točno je tudi potrebno opredeliti, kaj je delovna dolžnost in kaj delavec naredi še poleg svojega dela. Tam kjer imamo izdelano analitsko oceno delovnih mest in opise dela sploh ne more priti do tovrstnih problemov, ki navadno izhajajo iz slabe organizacije dela. Invetivna dejavnost mora resnično postati normalna gospodarska in družbena kategorija, ki bo v slehernem TOZD propagirana, usmerjena, registrirana in organizirana kot dejavnost, ki je točno opredeljena v normativnih aktih z vsemi pravicami in obveznostmi. Vsak odpor proti tej dejavno- sti, pa je treba šteti kot odpor proti razvoju samoupravljanja proti večjemu ustvarjanju lastnih materialnih in družbenih dobrin. Skrajni čas je, da začnemo iskati prednosti lastnega inventivnega dela v procesu modernizacije našega gospodarstva, ne pa se naslanjati samo na uvoz tujega znanja — licenc, ki so neprimerno drage, res pa prej uporabne. Se vedno se bojimo stroškov, ki nastajajo pri lastnih raziskavah in rizika v lastno ustvarjalno moč, ki sigurno ni majhna, če samo upoštevamo, podatek, da je vsak tretji inovator v ZR Nemčiji Jugoslovan. Proizvodnja in produktivnost v letu 1976 Vrednost blagovne proizvodnje v merilu OZD bo v primerjavi z ono, ki je bila dosežena v letu 1975 večja za 11,70 %. Ker bo število zaposlenih porastlo za 2,62 %, ocenjujemo, da bo znašal porast produktivnosti dela na zaposlenega 9 */0. V TOZD Metalurgija bo po o-ceni porastla proizvodnja za 6,88 %, število zaposlenih pa le za 0,27 %, zaradi česar bo znašal porast produktivnosti dela za 6,61 %. V TOZD Kemija bo proizvodnja predvidoma porastla za 6,24 %, število zaposlenih pa za 1,71 %, zaradi česar bo znašal porast produktivnosti dela na zaposlenega 4,53 %. V Grafiki bo ocenjena proizvodnja porastla za 23,67 %, število zaposlenih za 3,03 %, kar pomeni porast produktivnosti za okoli 20,64 %. Proizvodnja titanovega dioksida bo porastla za 10,67 % ob povečanju zaposlenosti za 3,39 %, kar bi pomenilo dvig produktivnosti dela za 7,28 %. V Galvani bo proizvodnja porastla za 35 % ob povečanju števila zaposlenih za 12,5 %. Povečanje produktivnosti dela bo znašalo 22,5 %. Kljub porastu proizvodnje v primerjavi z letom 1975, pa bo proizvodni plan dosežen le s 95 % na nivoju OZD. Metalurgija bo letni plan verjetno dosegla oziroma presegla za 0,5 — 1,00 procentni poen. Kemija letnega proizvodnega plana ne bo dosegla, predvidoma bo zaostala za 18 procentnih poenov. Izostanek v kemiji I. bo znašal cca 20, v Kemiji II. 5,5 in v Kemiji III. 22 procentnih poenov. Grafika bo proizvodni letni plan presegla za okoli 21,5 do 22 poenov. Proizvodnja titanovega dioksida bo zaostala za planirano (20.000 ton) za 12,5 in za ono (18.000 ton) za 2,5 procentnega poena. Proizvodne usluge Galvane bodo večje od planiranih za 21 procentnih poenov. Finančni rezultati do 30. novembra 1976 — Bruto skladi v dinarjih Organiz. enota Plan za leto 1976 Doseženo I.-XI. 76 Indeks Metalurgija Kemija Celje Kemija Mozirje Grafika Titanov dioksid Vzdrževanje Transport DSSS 1.948.303 18.216.492 63.119 262.347 — 71.005.614 477.705 521.875 — 438.341 13.703.926 — 10.677.569 — 156.025 8.871.497 — 86.839.545 6.937.385 4.298.893 703,44 3.385,88 122,30 1.454,30 824,95 OZD Cinkarna Delež VVB L. u. F. — 49.954.114 — 24.830.026 — 63.861.438 — 36.118.255 127,84 145.46 Del izgube Cinkarne — 25.124.088 — 27.743.183 110,42 Bruto skladi TOZD Cinkarna brez Ti2 — 21.051.500 — 22.978.107 109,15 ********************************************** * * * * I ci'tečno 77 j * UREDNIŠTVO CINKARNARJA * * ********************************************** Dokazovanje posebne dobe iz NOB (Za zamudnike!) S sprejetjem zakona o dopolnitvi zakona o osnovnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, (Uradni list SFRJ št. 18 1976) s sprejetimi navodili za dokazovanje borčevskega staža s pričami, s katerimi zvezni komite za delo v soglasju s komitejem za vprašanja borcev in vojnih invalidov ter predhodnem mnenju zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Jugoslavije ter drugimi dopolnilnimi razlagami in obrazci — se izpolnjuje eden od pomembnih zaključkov VII. kongresa ZZB NOV Jugoslavije, to je, da se zamudnikom — udeležencem NOV, ki niso pravočasno (do konca leta 1966) vložili zahtevkov za priznanje posebne dobe omogoča, da to store sedaj. To je za organizacije ZZB NOV izredno pomembna in odgovorna politična naloga. Gre za to, da občinska in krajevna združenja borcev NOV spodbude tiste udeležence NOV, ki jim na podlagi udeležbe v NOV pripada dvojno štetje posebne dobe in da na drugi strani onemogočijo pridobitev te pravice vsem tistim, ki dvojnega štetja posebne dobe ne morejo uveljaviti. Tako bodo občinski odbori ZZB NOV izdali potrdilo (na podlagi v dveh izvodih predložene vloge — zahtevka s priloženima dvema izjavama prič z overjenimi podpisi od pristojnega občinskega organa oziroma sodišča) za začetek postopka samo osebam, katerih udeležba v NOV ni bila prekinjena oziroma tistim aktivistom OF in partije, katerih aktivno in organizirano delo za NOV je bilo neprekinjeno od začetka do 15. maja 1945 in se po obstoječih predpisih šteje dvojno v posebno dobo. Že dosedaj morebitno izdana potrdila, ki nimajo za podlago zgoraj omenjenih navodil, ne morejo biti podlaga za začetek postopka za priznanje posebne dobe in so neveljavna. S temi dopolnilnimi navodili za priznavanje posebne dobe zamudnikom udeležencem NOV se natančneje opredeljuje že obstoječa merila ter dopolnjuje navodilo, izdano v letu 1964 za priznavanje posebne dobe v pokojninsko dobo. To pomeni, da bodo občinski odbori ZZB NOV potrdilo za začetek postopka izdali samo tistim borcem in aktivistom NOV, ki doslej še nikoli niso vložili zahtevka za priznanje kakršnekoli posebne ali pokojninske dobe. Vsi tisti borci in aktivisti NOV, ki imajo že priznano posebno ali pokojninsko dobo, lahko uveljavljajo svoje pravice z obnovo postopka. Potrdilo za začetek postopka za priznanje posebne dobe se ne more izdati: — udeležencem NOV, ki razpolagajo z dokumenti: — udeležencem NOV, ki so že vlagali zahtevek in je o njihovi pokojninski oziroma posebni dobi služba pokojninskega in invalidskega zavarovanja že odločala; — osebam, katerim je bil čas od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945 že priznan v katerikoli dobi; — osebam, ki so pomagale ozi- 2 CIMARNAR roma sodelovale v narodnoosvobodilnem boju; — osebam, mlajšim od 15 let starosti (če niso aktivno sodelovale v oboroženih enotah NOV); — osebam, katerih udeležba v NOV ali aktivno in organizirano delo ni nepretrgano. Iz navedenih nalog je razvidno, da čaka občinske odbore ZZB NOV v predhodnem postopku, predno se na seji predsedstva odločijo o izdaji potrdila, natančno in odgovorno delo. Važno je vedeti tudi to, da postopek lahko začne tudi oseba, ki je sicer vložila zahtevek prepozno (po letu 1966) in družinski člani umrlih borcev in aktivistov NOV. Zahtevek se vloži pri občinskem odboru ZZB NOV, na ka- BREZ BESED Jubilejne nagrade Vljudno vabimo vse člane kolektiva, ki so v podjetju deset ali več let in so Imeli prekinitev dela zaradi služenja vojaškega roka, niso pa bili upoštevani pri podelitvi jubilejnih nagrad, ali so bili nepravilno nagrajeni, da se oglasijo v kadrovskem sektorju v sobi št. 3 zaradi u-skladitve podatkov, in sicer do 31. januarja 1977. Kadrovski sektor terem območju je posameznik deloval za NOV oziroma iz katerega območja je odšel k partizanom, če pa je deloval na več območjih, se vloži zahtevek pri tistem občinskem odboru, pri katerem je prosilec pretežno deloval za NOV. Zaporniki in interniranci, ki so aktivno in organizirano delali za NOB, vlože zahtevek pri občinskem odboru ZZB NOV, na katerega območju je bil posameznik aretiran oziroma interniran. Kolikor je bil interniran ali zaprt zunaj območja, kjer je deloval za NOB, vloži zahtevek tam, kjer je bilo njegovo stalno prebivališče. V zahtevku je potrebno točno opisati svoje delovanje z navedbo dveh prič za posamezno obdobje in čas za katerega se zahteva dvojno štetje posebne dobe in — če je delal na več območjih — opisati čas, od kdaj do kdaj in za vsako obdobje navesti dve priči, kar velja tudi za zapor in internacijo. Ker nas' navodilo opozarja, da lahko kot priče nastopajo predvsem organizatorji revolucije — nosilci spomenice 1941, aktivisti OF, člani okrožnih in rajonskih odborov osvobodilne fronte, partijskih komitejev, narodnoosvobodilnih odborov, itd., se je potrebno za aktivno in organizirano delo na terenu naslanjati Tehnika je danes tako napredovala, da so tisti, ki ne sledijo nenehnemu napredku, ali pa se kakorkoli nadalje ne izobražujejo, prikrajašni za marsikatere znanstvene dosežke. Če samo pogledamo, kakšna je struktura, oziroma še bolj konkretno, izobrazba delavcev v podjetjih! Tista podjetja, ki so v teku nekaj let dosegla vidne uspehe in kjer je nasičenost večja ter ustrezni osebni dohodki, v svojo sredino ne sprejemajo več delavcev brez končane osnovne šole, pa čeprav je samo delo takšno, kjer se ne zahteva umska sposobnost delavcev. Takšne delovne organizacije kot je naprimer naša, pa so že na samem začetku, ker pač je primanjkovalo delovne sile, sprejemale delavce brez popolne o-semletke. Toda vse se je do danes razvilo do take mere, da se na kateremkoli delovnem mestu zahteva osnovnošolska, če že ne srednja, ali visoka izobrazba. Žal pa je tega vse premalo. Delavci se premalo zavedajo, kako ostajajo nekje zadaj, za razvojem in tehniko ter ne sledijo več predvsem na nekdanje domicilne^ odbore aktivistov OF, za udeležbo v partizanskih enotah pa naj povedo svoje mnenje domicilni odbori enot NOV in POS, v katerih se je posameznik bojeval. Za zapornike in internirance je potrebno, da bodo občinski odbori ZZB NOV pred odločitvijo na seji predsedstva dobili tudi mnenje komisije za zapornike in internirance ter deportirance pri RO ZZB NOV Slovenije. Torej, vsi tisti člani ZB oziroma udeleženci NOB, ki do sedaj iz katerihkoli vzrokov svojih pravic še niso uveljavili, se jim sedaj nudi zadnja priložnost, da te pravice uveljavijo. Občinski odbor ZB NOV Celje j’e že dal terenskim organizacijam ZB na svojem področju podrobna navodila o izvajanju postopka. Zato se naj vsak, ki še nima urejenih zadev udeležbe v NOV obme na vodstvo krajevnih organizacij ZB na področju kjer stalno prebiva, kjer bo podrobno poučen o ukrepih, ki jih mora napraviti, da doseže priznanje, ki mu pripada. Z ozirom, da je postopek za uveljavljanje posebne dobe zahteven, upravičenci, ne odlašajte s postopkom! Aktiv ZB Cinkarna novim oblikam življenja. Ne gre sedaj samo zato, da se na tem in tem delovnem mestu zahteva takšna in takšna izobrazba, ampak to zahteva življenje samo od vsakega posameznika. Če že govorimo o vseh teh problemih, potem moramo povedati tudi to, da so danes možnosti izobraževanja ob delu zelo velike. Seveda pa je to odvisno od posameznika pa tudi od posluha delovne organiazcije, kako si bo stvar organiziral, in uredil tako da bo lahko nemoteno napredoval. Izredne pogoje izobraževanja nudijo delavske univerze, razne večerne šole in šole, ki jih organizirajo podjetja sama v svoji delovni organizaciji. Če se že nudijo takšne možnosti in če vsakdo, ki nima končane kakršnekoli šole, zaveda vsega tega, potem je sploh izguba časa o čemerkoli pisati in pojasnjevati stvari. Toda žal, vemo, da je takih, ki bi o tem morali razmišljati dosti, dosti premalo. Toda upamo, da bo misel našega delavca prišla nekega ^ dne do take stopnje, da bo začutil, da se mora izobraževati ne za družbo, ampak zaradi samega sebe. Izobraževanje ob delu Danes je način življenja takšen, da je nujno potrebno permanentno izobraževanje oziroma nenehno izpopolnjevanje in dopoljnjevanje ob delu. NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE V mesecu septembru je bilo štirinajst nesreč pri delu, in sicer v: TOZD VZDRŽEVANJE: Strojno vzdrževanje 6 (23); TOZD METALURGIJA: Piritna pražarna 1 (3), Cinkov prah 1 (4), Valjarna 1 (6); TOZD KEMIJA: Soli in pigmenti 1 (7), Litopon 1 (3), Cinkovo belilo 1 (2), Gradbena lepila 1 (1); TOZD TITANOV DIOKSID: Glavni la- boratorij 1 (5). Na poti sta se poškodovala: Milosavljevič Nikola cinkovo belilo in Stropnik Jože — KIM. PRI DELU SO SE POŠKODOVALI TOZD VZDRŽEVANJE Strojno vzdrževanje LESKOVŠEK Franc (3. nezgoda). Ko je prenašal lestev je padel ter z lestvijo udaril po cevi, le-ta je počila, nakar je kislina pobrizgala po obrazu in kolenu desne noge (spolzka tla). JELEN Jernej (1. nezgoda N). Pri prehodu iz ene delavnice v drugo mu je padel tujek v oko (višja sila). KUFNER Željko (1. nezgoda). Pri gretju oziroma upogibanju cevi mu je le-ta zdrsnila iz roke proti drugi roki, v kateri je držal gorilnik in se je opekel po dlani desne roke (nesmotern način dela). VREČAR Franc (4. nezgoda). Pri varjenju svinčevega kislino-voda so se nabrali hlapi in mu brizgnili v obraz (nesmotern način dela). DOBRANIČ Stjepan (1. nezgoda). Pri izbijanju litoželeznega kosa mu je kladivo padlo iz rok na nart leve noge ter ga udarilo (neprevidnost). PATKANJ Šandor (1. nezgoda). Pri glajenju utorov klinaste jer-menice na stružnici, mu je spodneslo roko. Poškodoval si je kazalec in sredinec desne roke (nesmotrn način dela). TOZD METALURGIJA Piritna pražarna KLOPOTAN Josip (4. nezgoda). Ko je polnil kislino v balone, se je odtrgala pipa in kislina ga je polila po vratu (motnje v tehnološkem procesu). Cinkov prah KUZMINSKI Dragan (1. nezgoda). Ko je čistil cink s sekačem, se je udaril s kladivom po palcu leve roke (nesmotrn način dela). Valjarna BOŽIČIČ Dragan (4. nezgoda). Pri valjanju cinkove pločevine mu je paket zbil klešče iz rok in ga udaril po desni strani reber (zaskrbljenost delavca). TOZD KEMIJA Soli in pigmenti ŠEREK Vlado (3. nezgoda). Pri čiščenju transportnega traku si je poškodoval desno roko nad komolcem (neprevidnost). Litopon NOVAK Stanko (4. nezgoda). Pri razpenjanju kavlja za sod mu je le-ta stisnil kazalec na levi roki (neprevidnost). Cinkovo belilo KAJZER Franc (2. nezgoda). Ko je peljal na ročnem vozičku cinkove palice, je padel in si poškodoval koleno desne noge (neprevidnost). Na poti so se poškodovali: JUS Miroslva — železniški promet, VENGUST Štefan — valjarna, GUZEJ Anton — valjarna, JELEN Rudolf — cinkovo belilo, KUDER Jože — proizvodnja titanovega dioksida. PRI DELU SO SE POŠKODOVALI DSSS Splošni sektor TODOROVIČ Cilka (3. nezgoda). Ko je čistila okno je padla z lestve in si poškodovala hrbtenico (neprevidnost). TOZD VZDRŽEVANJE Strojno vzdrževanje ČUČA Sretan (1. nezgoda). Pri potiskanju vozička za jeklenke skozi vrata delavnice je udaril z levo roku in si poškodval zapestje (neprevidnost). JEZOVŠEK Marko (1. nezgoda N). Pri menjavi brusilnega koluta na ročnem brusilnem stroju mu je zdrknil ključ in je udaril s palcem leve roke v ščit nik brusilnega stroja (neprevidnost). ORLIČNIK Štefan (2. nezgoda). Pri avtogenem rezanju transportnega polža mu je zareči kos železa padel v čevelj in ga opekel po gležnju leve noge (pomanjkanje zaščitnih sredstev). PAJOVIČ Andrija (1. nezgoda N). Pri demontaži cevi mu je prah padel v oči (višja sila). USKOVIČ Milan (1. nezgoda). Pri struženju mu je vrglo ostru-žek v desno oko in ga opeklo (ni uporabljal zaščitnih sredstev). Elektro vzdrževanje KRANJC Cveto. Pri delu na e-lektroinstalaciji je neprevidno zasukal glavo in z njo udaril v kabelski regal ter si poškodoval čelo (neprevidnost). ARM vzdrževanje KERŠIČ Silvester (1. nezgoda). Pri vrtanju z električnim strojem mu je v oko priletel železni tujek (neprevidnost). Gradbena lepila KRUŠIČ Adolf (2. nezgoda). Pri zlaganju betonskih elementov mu je stisnilo palec desne roke (neprevidnost). TOZD TITANOV DIOKSID Laboratorij RKULOVIČ Vlado (2. nezgoda). Pri odpiranju vrat na vzmet si je poškodoval palec desne roke (nesmotrn način dela). Izgubljeni dnevi zaradi nesrčc pri delu in na poti: r TOZD METALURGIJA Ferosulfatna pražarna BRIŠKI Stjepan (1. nezgoda). Ko je praznil ferosulfat iz silosa, mu je fini prah prišel v oči in povzročil bolečine (neustrezna zaščitna očala). Cinkov prah RADENOVIČ Dušan (3. nezgoda). Ko je prenašal livni žleb od ene peči k drugi mu je le-ta padel na nogo in poškodoval prste desne noge (neprevidnost). Valjarna VENGUST Stanko (1. nezgoda). Ko je hotel priti do rafina-ciiske peči je za njim pripeljal viličarist in ga zadel v levo nogo (krivda druge osebe). TOZD KEMIJA Barvila Celje MASTNAK Jože (2. nezgoda). Pri organizirani gasilski vaji je padel in si poškodoval stegno desne noge (neprevidnost). Soli in pigmenti JOSIČ Jožo (1. nezgoda N). Ko je hotel z nogo zbiti kos ba-rita na transportni trak mu jo je zgrabil in poškodoval stropa-lo (nevaren način dela). Cinkovo belilo FERČEC Štefan (5. nezgoda). Pri prevozu surovega cinka na ročnem vozičku je padel in si z ročico vozička poškodoval gleženj desne noge (neprevidnost). TOZD GRAFIKA Skupne službe STANČEVIČ Dušan (1 nezgoda N). Ko je zlagal tiskarske plošče mu je ena izmed plošč padla iz palete na prst leve roke (neprevidnost). TOZD TITANOV DIOKSID Proizvodnja KUKIČ Milorad (11. nezgoda). Ko je izpiral filter papir s plastično puhalko, je pri stiku pu-halke vrglo zamaček in mu je brizgnila kislina v levo oko (neuporaba zaščitnih sredstev). ŠIROVNIK Milan (2. nezgoda). Ko je hotel pognati tran- V mesecu oktobru je bilo sedemnajst nesreč pri delu (številke v oklepaju pomenijo skupno število nesreč v letošnjem letu). DSSS: Splošni sektor 1 (5); TOZD VZDRŽEVANJE: Strojno vzdrževanje 5 (28), Elektro vzdrževanje 1 (6), ARM vzdrževanje 1 (2); TOZD METALURGIJA: Ferosulfat pražarna 1 (5), Cinkov prah 1(5), Valjarna 1 (7); TOZD KEMIJA: Barvila Celje 1 (3), Soli in pigmenti 1 (8), Cinkovo belilo 1 (3); TOZD GRAFIKA: Skupne službe 1 (1); TITANOV DIOKSID: Proizvodnja 2 (17). Pri delu Na poti (A > lx o (A > !- DSSS 143 125 Vzdrževanje 22 654 13 126 Transport — 283 17 52 Metalurgija 58 619 — 4 Kemija 47 375 25 96 Grafika 4 19 — 35 Titanov dioksid 59 389 6 101 SKUPAJ 190 2482 61 537 športni polž je prijel za nezaščiteno jermenico, nakar mu je zgrabilo prste ter poškodovalo sredinec leve roke (delo proti predpisu). Izgubljeni dnevi zaradi nesreč pri delu in na poti: Pri delu Na poti oktober komulativno oktober komulativno IX DSSS 22 165 — 125 Vzdrževanje 32 686 26 152 Transport 32 315 1 53 Metalurgija 96 715 34 38 Kemija 63 438 14 110 Grafika 12 31 — 33 Titanov dioksid 59 448 15 116 SKUPAJ 316 2798 90 627 Upoštevaj varnost! CINKARNA,R. 3 — Pri delu spoštuj varnostne predpise! — Pomagajte, pomagajte! — Kako pa, ko še sam nič nimam. Novi prometni predpisi Ker je vsakdo od nas prometni udeleženec, čeprav le kot pešec, je prav, da se seznanimo z novimi prometnimi predpisi. Izšli so v 8. št Uradnega lista SRS. Na podlagi zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. 1. SRS, št. 24/75) in zakona o republiških upravnih organih (Ur. 1. SRS, št. 39/74) je republiški sekretar za notranje zadeve izdal: PRAVILNIK O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA •- 's;? Splošna določba 1. člen S tem pravilnikom se natančneje določajo prometna pravila, ki so predpisana v zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, št. 17/74) in v zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75). PROMETNA PRAVILA Vožnja z vozili po cesti 2. člen Na cesti, na kateri sta dva ali več prometnih pasov za promet vozil v isti smeri, zaznamovanih z označbami na vozišču, morajo vozila voziti po sredini zaznamovanega prometnega pasu. Voznik sme zapeljati z vozilom z enega zaznamovanega prometnega pasu na drugega oziroma iz ene kolone vozil v drugo le, če s tem ne ogroža ali ne ovira drugih udeležencev v prometu. 3. člen Voznik ne sme zapeljati nazaj na nepregledno križišče, na prehod za pešce. Čez železniško progo iz neprednostne ceste na predhodnostno cesto, na vrhu klanca ali na ovinku z nezadostno vidljivostjo. 4. člen Vozniki koles s motorjem kolesarji, jezdeci in pešci smejo, če ni zanje posebne steze uporabljati največ 1 m širok del vozišča, računano od roba vozišča. Kjer so na vozišču ali na drugih prometnih površinah posebej zaznamovani kolesarski pasovi, morajo vozniki koles z motorjem in kolesi voziti po teh pasovih. Hitrost 5. člen Voznik mora zmanjšati hitrost toliko, da se po potrebi lahko pravočasno ustavi pred nepreglednimi deli ceste, kot tudi, če je promet otežen, zlasti pa: 1. ko pripelje do kraja, kjer je postavljen poseben znak ali drugo opozorilo, s katerimi je označeno ustavljeno vozilo; 2. pred prehodom za pešce; 3. na delih ceste, po katerih hodi veliko pešcev, še posebej, če so na cesti ali ob cesti otroci; 4. na ostrih in nepreglednih o-vinkih; 5. na zoženih delih ceste; 6. na delih ceste z velim vzdolžnim nagibom; 7. ko se približuje nepreglednemu vrhu klanca; 4 CINKARNAR 8. ko prehiteva ali srečava kolono pešcev ali vozi mimo nje; 9. ko prehiteva ali srečava v-prežna vozila, živino ali jezdece ali vozi mimo njih; 10. če je vozišče pokrito s snegom, ledom, vodo, listjem, blatom ali s čim drugim in je za radi tega spolzko; 11. na nepreglednih križiščih; 12. Kjer se izvajajo dela na cesti; 13. ob prehitevanju ali srečevanju vozil izrednih dimezij ali vozil s tovorom izrednih dimenzij; 14. če je vidljivost občutno zmanjšana. 6. člen Voznik, ki namerava znatno zmanjšati hitrost motornega vozila mora svoj namen, razen ob neposredni nevarnosti, naznaniti tako, da nekajkrat zaporedoma pritisne na delovno zavoro. Promet v križišču 7. člen Voznik, ki se z vozilom približuje križišču, na katerem promet ni posebej urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali z znaki, ki jih daje pooblaščena uradna oseba, se mora prepričati, če je cesta, na katero zavija prosta in po potrebi zmanjšati hitrost ali vozilo ustaviti. Hrup 8. člen Voznik ne sme z vozilom na motorni pogon povzročati nepotrebnega hrupa in zlasti ne sme: 1. brez potrebe pustiti motorja v teku, kadar vozilo stoji; 2. močno dodajati plina motorju, kadar vozilo stoji, ali sunkovito speljevati z močnim dodajanjem plina; 3. pustiti motorja v teku, kadar vozilo stoji pred zaprtim cestnim prehodom čez železniško progo; 4. voziti v ovinkih in pri zaviranju v križiščih ali brez potrebe premočno zavirati; 5. preglasno zapirati vrat ali pokrova prtljažnika in motorja vozila. Ustavljanje in parkiranje 9. člen Če je vozilo ustavljeno ali parkirano vzporedno z vzdolžno osjo ceste, mora stati tako, da kolesa niso oddaljena več kot 0,30 m od roba vozišča. Na prometnih površinah, namenjenih za ustavljanje in parkiranje vozil, na katerih določen prostor za vsako posamezno vozilo, sme voznik ustaviti oz. parkirati vozilo samo na takem prostoru in tako, kot odločajo označbe. Pri ustavljanju ali parkiranju mora pustiti voznik med svojim vozilom in vozilom, ki je bilo prej ustavljeno ali parkirano, dovolj prostora, da se lahko to vozilo znova vključi v promet. Pri ustavljanju in parkiranju m ko namerava odpeljati, se mora voznik prepričati, če to lahko stori, ne da bi povzročil škodo na tujem premoženju. 10. člen Da se motorno vozilo ne bi samo premaknilo s kraja, na katerem je bilo puščeno, mora voznik ukreniti naslednje: 1. Postaviti ročico menjalnika v ustrezni prenos in po potrebi pritegniti parkirno zavoro; 2. Obrniti sprednja kolesa vozila, ki je ostalo na cesti z vzdolžnim nagibom in sicer proti robu vozišča — če je obstal z vozilom na klancu navzdol, oziroma proti sredini vozišča — če je obstal z vozilom na klancu navkreber; 3. Podložiti klinaste podložke pod ustrezna kolesa, če pusti na cesti z vzdolžnim nagibom vozilo, ki mora po predpisih imeti take podložke. Motorno vozilo je puščeno na cesti v smislu prejšnjega odstavka, kadar ga voznik parkira in zapusti, tako da ne more imeti nad njim neposrednega nadzorstva, in kadar voznik ustavi vozilo na cesti, da bi popravil okvaro. 11. člen Da ne bi kdo nepoklican uporabljal motornega vozila za vožnjo, mora voznik, ki zapusti motorno vozilo tako, da nad njim ne more imeti neposrednega nadzorstva, ukreniti naslednje: 1. ustaviti motor in vzeti s se boj ključ za zagori motorja; 2. na vozilu, za katero je predpisano, da mora imeti napravo, ki varuje vozilo pred tatvino, postaviti napravo v položaj, ki preprečuje premikanje vozila; 3. zapreti ključavnice na vratih in pokrovih vozila in njihove ključe vzeti s seboj. 12. člen Znak, s katerim se označuje na vozišču ustavljeno motorno vozilo, mora biti postavljen v pokončnem položaju pravokotno na vzdolžno os ceste, na razdalji do 1 m od roba vozišča in najmanj 50 m za ustavljenim vozilom. Vleka vozil 13. člen Razdalja med vlečnim motornim vozilo in z vrvjo vlečenim motornim vozilom mora znašati 3 do 5 m, razdalja med vlečnim motornim vozilom pa je lahko tudi manjša od 3 m, vendar ne manjša od 2 metrov. 14. člen Če se vozilo na motorni pogon vleče z vrvjo ali s togo zvezo (drogom), mora tisti, ki uporablja vlečeno vozilo, imeti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil tiste kategorije, kateri pripada vlečeno vozilo. Promet vozil na motorni pogon 15. člen Posebno predelani vprežni voz, ki ga po cesti vleče kmetijski traktor, mora imeti kolesa s pnevmatikami in na zadnji strani dve rdeči luči za označevanje vozila, dva smerna kazalca in dva odsevnika (katadioptra), nameščene po predpisih, ki veljajo za priklopna vozila. Vprežni voz iz prejšnjega odstavka mora biti pripet h kmetijskemu traktorju z ojnico tako, da je razdalja med kmetijskim traktorjem in vprežnim vozilom ves čas vožnje enaka, da je zagotovljena stabilnost obeh vozil, in da se vprežni voz ne more sam odpeti. Če je vprežni voz brez zavor, ne sme njegova največja dovoljena teža presegati teže traktorja, h kateremu je pripet. 16. člen Če delovni stroj ali motokul-tivator nima naprav za dajanje svetlobnih signalov in voznik zaradi konstrukcije vozila ali zaradi tovora na priključku ne more z ročnimi znaki nedvoumno naznaniti, da namerava^ spremeniti smer ali način vožnje, mora to storiti spremljevalec. 17. člen Vozniki motornih koles, koles z motorjem in koles ne smejo prevažati predmetov, ki za več kot 1 m presegajo širino vozila, ali ki segajo več kot 0,5 m čez skrajno točko na sprednji strani ali zadnji strani vozila, ali katerih teža zmanjšuje stabilnost vozila. Vozniki iz prejšnjega odstavka ne smejo na vozilih prevažati nevarnega orodja (kose, vile ipd.). Promet vprežnih vozil in gonjenje živine 18. člen Kadar pešec prečka cesto, ki je rezervirana za promet motornih vozil in na prehodu čez železniško progo v ravnini brez zapornic ali polzapomic, mora vch znik vprežnega vozila voditi vprežno žival tako, da hodi pred njo ali ob njej. 19. člen Posamezne živali ter črede ali krdela, sme po cesti goniti ali voditi le tisti, ki jih glede na svojo starost ali fizične lastnosti lahko ves čas popolnoma obvlada in ukrene, kar je treba, da prepreči nevarnost. Hoja pešcev 20. člen Pešec ne sme prečkati vozišča na krajih, kjer je na vozišču neprekinjena črta, ali so vozni pasov kako drugače med seboj ločeni. Pešec mora na zaznamovanih prehodih za pešce iti čez vozišče po desni strani prehoda. Preden stopi na vozišče, da bi se izognil oviri na pločniku, se mora pečec prepričati, če lahko to stori varno glede na ostale udeležence v prometu. (Nadaljevanje prihodnjič) GLASILO MLADIH CINKARNE CELJE CELJE, DECEMBER 1976 — ŠT. 3 ****************************************K***** M« cJtečno 77 Bliža se čas novega leta. Koliko želja in sreče si bomo zaželeli na ta dan, na koliko veselih in grenkih trenutkov se bomo spomnili ob novi prelomnici, ki nas bo zopet popeljala v nove začrtane poti. Zopet je pred nami ogromno želja, za katere hočemo, da se bi nam izpolnile, pa naj bo to na kateremkoli področju. Vsakdo izmed nas upa in pričakuje, da bo tisto, v čemer ni uspel ali izgubil, pridobil zdaj, ko bo prestopil mejo med starim in novim letom. Čeprav je ta dan enak ali podoben toliko drugim v letu, ga mi z našimi praznovanji spremenimo v prav človeško rajanje in le to nas potem pripelje in spomni na to, da se je končalo staro in začenja drugo, novo leto. Pa kaj bi toliko razmišljali in pisali o vsem tem, zaželimo si, kot že tolikokrat, da bi bili srečni, predvsem to, da bi bili zadovoljni in ustavarjalni, zato ob Novem letu 1977 iskrene čestitke vsem mladim v Cinkarni. Uredniški odbor le***** ***;::************************************ Naše delo Osnovna organizacija ZSMS Metalurgija Ker je bila naša organizaciza šele pred kratkim ustanovljena, še nismo pričeli izvajati programskih nalog, ki smo si jih zadali. Naše delo je zelo obširno, vendar upamo, da bomo s kvalitetnim delom uresničili In izpolnili celotni program dela. Vemo, da je v mladih mnogo elana, kar je pogoj, da bo naše delo steklo. — Izmed mnogih nalog, ki smo si jih zastavili, smo uspešno izvedli predavanje na III. sestanku 00 ZSMS TOZD Metalurgija, za II. referendum za katerega se bomo odločali v januarju 1977. Prisotni mladinci so soglasno potrdili, da se bomo odločili ZA. — Želeli smo sodelovati v programu ob »Dnevu republike«, vendar pa nismo bili pravočasno in dovolj informirani o poteku in pripravi programa. V naši organizaciji se ravno tako, kot v drugih mladinskih organizacijah, pojavljajo problemi, ki otežkočajo samo delo organizacije: — Nezainteresiranost večine mladincev pri delu. — Težave pri sodelovanju na mladinskih sestankih zaradi izmenskega dela. — Prevladuje veliko število ntadincev vozačev, ki jim je onemogočena prisotnost na mladinskih sestankih. Imamo probleme zaradi odsotnosti nekaterih mladincev, ki delajo v proizvodnji in je njihova odsotnost na samem delovnem mestu pogrešana. Zato tudi njihovi nadrejeni nasprotujejo udeležbi na mladinskih sestankih. Upamo, da našteti problemi ne bodo vedno prisotni in da bomo lahko naše delo, ki smo si ga zastavili v letu 1976, uspešno izvedli v prihodnjem letu. Anton Božič Osnovna organizacija ZSMS Titanov dioksid V letu 1976 je Osnovna organizacija ZSMS TOZD Titanov dioksid naredila korak naprej v organiziranosti in angažiranju mladih na interesnih področjih in problematiki, ki se nanaša na mlade delavce. Sprejeti akcijski program sicer ni bil v celoti realiziran, vendar smo obravnavali tekočo problematiko, ki je bila v programu zajeta. •I V začetku leta 1976 smo pripravili in organizirali problemsko konferenco na temo — Položaj delavcev zaposlenih iz drugih republik in krajev izven naše občine (opažen premajhen odziv mladih za katere se je problem reševal). 2. V samskem domu dana pobuda za ustanovitev domske skupnosti, zaradi samoupravnega odločanja stanovalcev. 3. Informacija mladih o stabilizacijskih ukrepih v OZD Cinkarna. ' Razpis za najboljšega mladinca delavca samoupravljalca. 4. Vključevanje mladih v akcijo posojila za ceste. 5. **0rganizacija športnih srečanj 6. Organizacija kulturnih srečanj 7. Priprava in iniciativa za ustanovitev koordinacijske konference 8. Iniciativa in priprava za ustanovitev aktiva mladih komunistov. 9. Reševanje problematike mladih na delovnih mestih 10. Priprava volilne konference v Osnovni organizaciji 11. Volilna konferenca osnovne organizacije Poleg teh nalog, ki so bile bistvenega pomena v delu mladih, smo obravnavali tudi tekočo problematiko, ki se je nanašala na delo mladih na delovnem mestu in v samoupravnem političnem življenju. v Pri delu mladih v TOZD Titanov dioksid pa je mnogo faktorjev, ki so negativno vplivali na delo mladih. To so predvsem naslednji problemi: 1. Premajhna povezanost ZSM z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi in vodenjem njihove pomoči 2. Neaktivnost mladih komunistov v delu ZSM 3. Nemotiviranost članstva ZSM 4. Sprejeti sklepi in stališča se v celoti ne realizirajo 5. Nezadostna povezanost osnovnih organizacij ZSM v OZD Cinkarna Menimo, da bomo z odpravo navedenih napak in problemov v delu ZSM in večjo motiviranostjo članstva ter mladih komunistov stopili v novo obdobje dela mladih v starem kolektivu. Silvo Erjavc Mladinska politična šola Skorajda ni političnega dela v vrstah nas mladih, ki ne bi zahtevala poleg volje, entuziazma in zavzetosti tudi predhodnega znanja. Politični aktivizem vsebuje splošne kot tudi konkretne akcije. Vse to pa zahteva temeljito poznavanje današnjega časa. Najbrž vsak od nas spoznava preprosto resnico, da družbo lahko spreminja le tisti, ki jo pozna. Vsega tega se zavedamo tudi v ZSMS in zato skušamo sebe in svoje tovariše v naših vrstah'obogatiti s poznavanjem bistvenih tokov in usmerjevalcev našega trenutka. Zato je občinska konferenca ZSMS organizirala politično šolo, ki je bila obvezna za vse člane organov, t. j. področnih konferenc, komisij in centrov v OK ZSMS ter za vse predsednike osnovnih organizacij ZSMS. Ker je bil pro gram šole izredno zanimiv in za naše članstvo poučen, so prisostvovali tudi ostali člani osnovnih organizacij ZSMS kot slušatelji. Šola nam je skušala dati nekaj globalnih tem ter nekaj zelo konkretnih napotkov za naše delo. Za predavatelja so bili izbrani politični in družbeni delavci, ki stvari dobro obvladajo, hkrati pa so nam postregli z zanimivimi podatki v nam vsem skupaj dojemljivem jeziku. V letošnjem letu, natančneje v septembru, smo v občinski konferenci ZSMS izvedli volitve. V organih OK ZSMS dela 114 delegatov iz osnovnih organizacij ZSMS. Vsebina dela OK ZSMS, programske smernice, ki smo jih zastavili v septembru ter prenos le-teh v živo gibalo našega političnega dela, zahteva od članov ZSMS v OK ZSMS Celje ogromno znanja in organizacijskih sposobnosti ter visoko politično zavest. Prav zaradi te potrebe, da izboljšamo svoje znanje, ki ga bomo koristili v naši vsakodnevni praksi, je potrebno organizirati izobraževalno politiko. Ta ugotovitev in težnja je bila izražena tudi na volilni OK ZSMS, na kateri je bil sprejet sklep, da se organizira politična šola za člane organov v OK ZSMS. Šola si je za cilje postavila naslednje: a) seznaniti udeležence z zakonom o združenem, delu; — z osnovami marksizma, — z reformo šolstva, — z ustavno vlogo krajevnih skupnosti; b) seznaniti udeležence z novo mednarodno situacijo v svetu z ideološkega, gospodarskega in vojaškega stališča; c) osvetliti mesto posameznika v OK; — seznaniti jih z obveznostmi in dolžnostmi, — pomagati jim pri pridobitvi zavestnega razumevanja vloge DPO, predvsem ZSMS; d) naučiti jih voditi sestanek; e) vzdrževati zavestno disciplino; — delo organizirati tako, da se bodo razvili pristni in tovariški odnosi. Politična šola je potekala 4 dni, 2., 3., 12. in 13. novembra 1976 od 8. do 15. ure. 2. in 12. novembra 1976 zvečer smo imeli tudi javno tribuno. Prvi dan, t. j. 2. novembra, smo se seznanili z Zakonom o združenem delu, ki nam ga je podal tovariš Paul Janez. Zakon o združenem delu je sistemski zakon, ki normativno urejuje sistemske podlage odnosov v združenem delu in na njih zasnovanega sistema združenega dela ter ima neposredno podlago v ustavi SFRJ. Zakon o združenem delu je zasnovan in oblikovan v nameri, da bi postal v rokah delavcev učinkovit inštrument nadaljnje družbene preobrazbe odnosov v združenem delu. Pomembno vlogo pri tem ima dohodek. Delavci niso samo ustvarjalci dohodka, temveč tudi nosilci odločanja o njem, ki je družbena lastnina. Naslednja tema pod naslovom LIK ČLOVEKA V SAMOUPRAVNI DRUŽBI nam je predavala tov. Lojzka Gostenčnik-Žmavc. Človek in družba predstavljata dialektično celoto in se lahko razlaga samo v vzajemni odvisnosti — odnosu. 2 GLASILO MLADIH CINKARNE Človek je vedno član določene družbe, družba pa obstaja samo kot organizirana skupnost posameznikov in se kaže skozi njih. To. pomeni, da se ne more razumeti družbeno in individualno kot odnos, ker sta to dve strani enotnega procesa nastajanja človeka in družbe. Komunizem ne želi žrtvovati človeka — posameznika občemu interesu, ampak da omogoči svoboden razvoj tako družbe kot človeka. Marks je poudaril, da je človek cilj zgodovinskega gibanja in ne abstrakta dRlžbe. Na teh idejah je zasnovan program ZKJ in ustava SFRJ. Zadnja tema prvega dne politične šole je bila POJEM DEMOKRATIČNEGA CENTRALIZMA, ki nam ga je predavala tovarišica Mušič Irena. Drugi dan politične šole smo se seznanili z OSNOVAMI MARKSIZMA, ki nam ga je predavala tovarišica Mušič Irena. Marksizem je vse tisto kar zadeva ljudi, naravo, torej vso živo celoto. Osnova marksizma je dialektični materializem. Ustanovitelj dialektičnega materializma je bil nemški filozof Haegel. Bil je idealist. Prišel je do spoznanja, da je svet v neprestanem spreminjanju. Obstaja še historični materializem, brez katerega znanosti ne bi mogle obstajati, ker je historični materializem pogoj za obstoj kakršnekoli znanosti, fizike, kemije, naravoslovja. Drugo temo nam je predaval tov. Mele z naslovom MARKSIZEM IN SODOBNA MEŠČANSKA FILOZOFIJA. Zgodovinske stopnje, ki so vplivale na nadaljnji razvoj družbe so bile marksizem, oktobrska revolucija, leninizem, stalinizem, razvoj fašizma in nacizma, socialistična revolucija jugoslovanskih narodov, padec stanilizma, premiki v letu 1948, vzpon dveh velikih sil, kulturna revolucija na Kitajskem, hladna vojna, vojna v Vietnamu, razvoj neuvrščenosti. Vsi ti zgodovinski pojavi so neposredno vplivali tudi na razvoj filozofije. Zadnja tema drugega dne politične šole je bila AKTUALNE NALOGE ORGANIZIRANJA SOCIALISTIČNIH SIL V CELJU, ki nam jih je podal tovariš Stane Seničar. Skupni program dejavnosti vseh celjskih delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbeno-politič-nih organizacijah in samoupravno povezanih na različnih ravneh, pomeni nadaljevanje odločne bitke za hitrejšo preobrazbo našega življenja na že opredeljenih petih temeljnih strateških področjih: v razvoju- samoupravnih in delegatskih odnosov, v preobrazbi družbeno — ekonomskih odnosov in uresničevanju stabilizacijskih ciljev, v izboljšanju našega družbenega standarda in v vse večji trdni zdru-ženosti in povezanosti v občini. V petek, 12. novembra 1976 smo imeli delo po skupinah in sider gospodarstvo, šolstvo in krajevna skupnost ter prosti čas mladih. Gospodarstvo je obsegalo naslednje teme: PROBLEMI GOSPODARSTVA V LETOŠNJEM LETU, ki nam je predaval tovariš Aleš Žele iz gospodarske zbornice, REZULTATI UVAJANJA DELEGATSKEGA SISTEMA je predaval tovariš Rosina Boris, KONCEPT RAZVOJA CELJSKEGA GOSPODARSTVA, pa nam je predaval tovariš Toplak. Šolstvo je obsegalo naslednje teme: KONCEPT USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA, katerega je razložil tovariš Lipnik Jože. SAMOUPRAVO V ŠOLAH nam je predaval tovariš Jože Zupančič. AKTUALNI PROBLEMI V SISTEMU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA pa sta podali tovarišica četkovič Ana in tovariš Špendl Drago. Krajevna skupnost in prosti čas mladih je bila razdeljena na naslednja poglavja: AKTUALNI PROBLEMI DANAŠNJE KS, predaval je tovariš Volfand, MESTO IN VLOGA DELAVCA IN DELOVNE ORGANIZACIJE ter PREGLED SITUACIJE V CELJU. To temo sta predavala tovarišica Sonja Ocvirk in tovariš Mitja Umnik. Zadnjo temo PROBLEM PROSTEGA ČASA V SODOBNI DRUŽBI je predaval tov. Buh Branko. Zadnji dan politične šole 13. novembra 1976 smo imeli na programu: PROGRAMSKO USMERITEV RK ZSMS in ZK ZSMJ ter OSNOVE GRUPNE DINAMIKE o kateri nam je predaval tov. Za-lezina Venčeslav. Tema je obsegala predvsem oblike, kako voditi sestanek, da z njim dosežemo čim večjo aktivnost udeležencev sestanka ter njihovo aktivno razmišljanje. Za zaključek maldinske politične šole nam je predsednik OK ZSMS Celje, Franci Pusar, podal nekatere značilnosti kako naprej aktivno delovati na vseh področjih in podal nekatere konkretne zadolžitve. Celoten program smo sklenili s prebranim protestnim pismom proti nepravilnemu ravnanju do naše manjšine na Koroškem. O gledališki predstavi Salemske čarovnice V mesecu oktobru se je začel mladinski gledališki abonma. Kot prvo predstavo smo si -ogledali dramo Salemske čarovnice. Napredni ameriški dramatik Arthur Miller se je lotil resnične zgodovinske snovi iz ogorčenja, da kužna vera v čarovnice ne pripada le srednjemu veku, marveč tudi našemu času. Delo je pretresljiva in napeta dramatična pripoved o ljudeh, ki niso podlegli bebavi histeriji in povamprirjenem nasilju ob čarovniških procesih. Drama se dogaja v majhni vasi na Zahodu. Mlada dekleta iz vasi, ki hodijo vsak večer v bližnji gozd uprizarjat čuden ples, vzbudijo sum v ljudeh. Župnik, ki jih nekega večera zaloti trdi, da so klicale hudiča. Tu pa se pričenja odvijati vsa drama. Mestni možje iz sodišča hočejo raziskati ta primer, pri čemer vpletejo najprej ženske, nato može, da so tudi oni pod vplivom čarovništva. Pri zasliševanju hočejo vsi dokazati da so nedolžni. Toda sodnik in porotniki za te besede nimajo posluha. Drama doseže višek, ko zaprejo ženo pridnega in poštenega kmeta. Žena tiho prenaša vse obtužujoče besede, čeprav se zaveda, da so neresnične. Toda za njeno nedolžnost se neustrašno bori njen mož, ko prisili eno izmed deklet, da pred sodiščem izjavi resnico. Na koncu drame se izkaže, da je kmet sam obtožen za stvar, ki je sploh ne pozna. Ker noče lagati samemu sebi, mora po nedolžnem umreti. Odziv pri mladih gledalcih je bil prav gotovo različen. Nekateri so se zamislili, ali je resnično mogoče, da vera v čarovnice lahko pripada tudi današnjemu času, kot je to prikazal avtor. Drugim , mladim obiskovalcem gledališča pa se je zdelo to čisto mogoče, saj ob prebiranju del, ki jih berejo, naletijo tudi na podobno vsebino, kot jo ima drama Salemske čarovnice. Frida .Talšovec Literarni kotiček Ureja Mira Plahutnik Vsak mlad človek ima ideje, misli in občutke, pa če ves dan neumorno dela, če pohaja po lokalih ali pa gradi gradove v oblakih, vsakega žene neka »magična« sila naprej. V cilju najlepšega se vsak bolj ali manj ambiciozen bori za uspeh, za boljši jutri. In če smo mladi, polni energije in zanosa, potem bomo dobili plačilo v naši prihodnosti. In ko že pišem o prihodnosti, mi je prišlo na misel, da bi morda kdo od bralcev našel odgovor na vprašanje »Kaj je prihodnost?« F.n kanček si vzamete časa, pomislite, zapišete in pošljete v Šolski center — Ireni, pa je naloga rešena. Pa veliko uspeha vam želim! Prijatelju Ja neznam tvoje ime prijatelju, ali dok stojim ili prolazim pored tebe. Ti si mi isto največi prijatelj. Nekaterim bo prav gotovo všeč pesem z nekoliko manj odkritim in zato bolj globokim izrazom. Z milnimi mehurčki S koščki nočnega neba v dlaneh sem segel v solzne Oči ptic brez konca udarjajo v vse gostejši zid v zid črnobele mavrice ^ zaliti prsti usnjenih plaščev v senci solza stopam proti vetru tipljejo rdeča, rumena, zelena, se prerivajo med zeleno in zeleno neso črno krsto z zlatim robom najlepši, še nežno dehteči venci belih krizantem v senci solza stopam proti vetru zaliti prsti čutijo temo, barvo, daljavo lebdijo v carstvu zvezd ne morejo se iztrgati iz usnjenih plaščev tipljejo rdeča, rumena, zelena, zelena se prerivajo med zeleno in zeleno brez konca udarjajo v vse gostejši zid v zid črno bele mavrice tavajo med lastnimi sencami ne da bi se prepoznali v senci solza stopam proti vetru z milnimi mehurčki s popki nočnega neba v dlaneh. Vili Einspieler Jaz sem tista, ki živim v tvojih sanjah! Skrivnostni veter zgrinja misel v val ljubezni. Bobnov zvok naju predramlja takrat, ko koder mojih las začutiš in ko dremavo stisneš mi roko. Saj ti si tisti in čakam te! Prav tiho mirno me privabljaš Mira Plahutnik Sama V temni noči si odšel, mračen je bil tvoj pogled, temne so bile tvoje oči... V temni noči zdaj sem sama, brez tebe prazen moj je svet, brez tebe sreče zame ni... Zdenka Mladen Bulič GLASILO MLADIH CINKARNE 5 HUMOR — Ali se vpisati, ali ne, to je vprašanje 1 intei nacional« najprej spoznali nočno življenje. Ples ob bazenu, ciganska muzika ob prežetih ribiških mrežah in raznovrstnih motivih iz pomorskega življenja in vrčkih piva v pivnici, vse to je na nas naredilo romantični obmorski vtis. Še lepše pa je letovišče oblito s sončnimi žarki podnevi, ko mogočna obzidja, ozke ulice in izdolb Ijene skale v morju ob obali privabljajo pogled. In plaže — človek samo vzdihne in jiritrdi, da tisto kar za žen sko pomeni biserna ogrlica, to za budvansko riviero pomenijo njene plaže, saj le tam se lahko človek popolnoma oddvoji od tesnob današnje civilizacije. Videli smo nekaj razstav umetnikov, ki iz slame ali raznobarvnih kamenčkov naredijo čudovite motive s prijetnega Jadrana. V zaledju teh iepih zalivov, lužic, potočkov in plaž se dvigujejo planinski vrhovi Lovčena, ki čuvajo Budvo pred hladnim severnim vetrom in ohranjajo blago mediteransko klimo. Preživeli smo nekaj uric v velikih sobanah ob očudova-nju zgodovinskih ostankov vladikov stare črnogorske prestolnice Cetinja. Nato se je naš avtobus po novi asfaltni cesti strmo povzpel pod vrh Lovčena. Prehoditi smo morali še štiristo stopnic v širokem predoru, da smo prišli do veličastne grobnice enega naj večjih jugoslovanskih pesnikov in filozofov Petra II. Petrovič Njegoša. Nekaj neverjetnega, če smo pomislili kako so tako velikanski kos marmorja lahko spravili na sam vrh Lovčena. S tega mesta se nam je odpiral čudovit pogled na Skadarsko jezero m kanjon reke Morače. Čez nekaj ur vožnje po kraških hribih od Cetinja proti jugu in ko se še nismo mogli “povsem znebiti vtisov vse tiste lepe pokrajine, se nam je že ob mraku prikazalo nešteto lučk ob slikovitih zalivih Boke Kotorske. Pozno zvečer, ko smo dobili že hladno večerjo, smo se skozi Hercegnovi, Igalo in ob zapuščanju Črne Gore, pripeljali v Dubrovnik. Za nas je bilo tisti večer najvažnejše, da namočimo svoje ude v Jadransko morje, ki je bilo še v septembru toplo za vse vročekrvneže. Dva dni preživetih za dubrovniškim obzidjem, ob čudovitih znameniostih in lepotah zidanega mesta, ne bomo pozabili tako hitro. Vračali se bomo tja s svojimi znanci in jim pripovedovali doživetja z izleta, jim pokazali lepote pokrajine, ki jih je zapazilo naše oko. ■*' "* Naj zaključim ta kratek zapis s potovanja članov Ljudske tehnike z najboljšimi željami, da se zopet srečamo na poti po krajih, ki nam še niso znani, na novi poti, kjer bomo ponovno začutili, da je naša domovina najlepša. Mira Plahutnik Na zadnji točki slovenske planinske transverzale v Ankaranu, ki sta jo letos zakonca Pečnik uspešno zaključila. Čestitamo! Tudi prigrizek pred vinsko kletjo se je prilegel Izleta se je udeležila tudi Elda Viler (na sliki levo), ki kljub dobremu ansamblu (na sliki desno) ni pela baval nečak tete Mare, Toni (Gašperšič) KADROVSKE VESTI _______fV V MESECU JULIJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Subotič Nenad, Hriberski Milan, Svetozare-vič Jovan, Milosavljevič Nikola, Jovanovič Dobrivoje, Sigurnjak Mato, Kus Franc, Dukič Nedad, Petrovič Stjepan, Petelinšek Franc, Miklavžič Josip, Teržan Mirko, Kolarec Zdenko, čikič Milorad, Drveni Željko, Blaženo-vič Miladin, Bečiri Zymer, Tomič Zora, Ungurjanovič Dragica, Ružič Marija, Horvat Ivanka, Železnik Rozalija, Milisavič Milica, Vincelj Vesna, Drev Marjan, Einspieler Viljem, Lukič Danka, Popovič Ljubomir, Jar-njak Viktor, Antunovič Juro, Pa-vičevič Slobodan, Kotnik Roman, Maleševič Velemir, Polšak Marjan, Flis Zdravko, Rep Edvard. ODŠLI IZ PODJETJA: Marčen Stanko, Dolenc Drago, Korez Jože, Vekič Diro, čajič Milutin, Koražija Feliks, Rampre Milan, Mitrovič Boško, Brkič Jovanka, Semovčan Ivan, Jovanovič Dobrivoje, Kus Franc, Goggijevski Vojislav, Šinik Vasilije, Koren Dragotin, Šibli Rudolf, Selič Branko, Kukoviči Tomislav. V JNA SO ODŠLI: Topolovec Stjepan, Beričnik Jakob, Samot Dragotin, Milosavljevič Miroslav. UPOKOJEN JE BIL: Ocvirk Stanko. V mesecu avgustu so prišli v podjetje: Jelen Jernej, Štraus Darko, Balič Dušan, Kukovič Milan, Pirih Bojan, Kirič Marjan, Vodičar Janko, Jezovšek Marko, Antelj Vilko, Arčan Boris, Šanca Milan, Mak Darko, Pirc Slavko, Svenšek Anton, Kotnik Kristan, Nagode Branko, Pavič Zvonimir, Lavbič Franc, Vrhovnik Franc, Plivac Safet, Sedkar Karmen, Stančevič Dušan, Koželj Judita, Brkič Gojko, Blatnik Drago, Sperlič Zoran, Hrčak Ivan, Zidanški Dragica, Koštomaj Dušan, Vučkovič Vujin, Josič Jožo, Antič Vojislav, Polančec Stjepan, Meško Vlado, Šafranko Stjepan, Denkoviski Joviča, Dečman Marjan in Tunjič Blaško. Odšli iz podjetja: Jerman Miro, Stošek Drago, Teržan Mirko, Zelič Ivica, Stanišič Nikola, Gre-tnik Andrej, Rampre Srečko, Grobelšek Miroslav, Hočevar Marjana, Suk Lamot Stjepan, Kristan Peter, Bečiri Zymer, Po-savac Stjepan, Klančišar Martin, Pavič Josip, Arh Dominik, Mu-žar Milan, Berlanda Dragan, Maček Majda, Veselko Štefan, ja-ja Nehat, Omahen Milan, Voj-vodič Zoran, Feketija Josip, Meško Vlado. Upokojeni so bili: Mestinšek Franc, Košir Ladislav in Repar Miroslava. V mesecu septembru so prišli v podjetje: Vidali Vincenc, Tro-gar Alojz, Fevžer Katika, Šibi-lja Marjan, Frišek Leopold, Pristovnik Anton, Kodrič Franc, Ogrizek Vojko, Skutnik Jože, Ra-venščak Anton. Jazbec Ivan, Krajnc Štefan, Josipovič Milan, Jovanikič Ljubomir, Šeško Jožefa. Odšli iz podjetja: Doberšek Bogomil, Lorbek Milan, Šter Milan, Škornik Vili, Koželj Danijel, Vokal Anton, Prelob Branko-Horvat Ludvik, Kojc Stanko, 40-letnica gasilcev v Cinkarni Naše gasilsko društvo je zaključilo leto 1976 kar zadovoljivo. Čeprav ni bilo narejeno vse kar smo hoteli oziroma planirali, smo svoje poslanstvo opravljali uspešno. Ko vstopamo v leto 1977, imamo pred seboj veliko nalogo; v tem letu bomo proslavljali 40. letnico dela našega društva. V zvezi s tem se resno pripravljamo, da bomo čim bolj slovesno proslavljali to obletnico. Društvo se je odločilo, da razvije svoj prapor, ki ga do sedaj še nima. Društvo v ta namen zbira zlate in srebrne spominske žebljič- Kuzminski Stjepan, Dukič Nenad, Peukič Živko, Fevžer Katica, Koštomaj Dušan, Ahmetič Sperlič Zoran, Špes Stanka, Vokal Blaženka, Arčan Boris, Sre-dovnik Franc, Kuzma Jožef, Antič Vojislav. V JLA je odšel: Mak Darko. Upokojen je bil: Slemenšek Ivanka. Umrl je: Spremo Vojislav. V mesecu oktobru so prišli v podjetje: Brusnjak David, Bor-devič Dragiša, Zagožen Dušan, Šupek Srečko, Šimunovič Dušan, Štefanič Zdravko, Zeniča-nin Suljo, Kos Leopold, Zazijal Stanko, Jovanovič Slavko, Bakovič Nedeljko, Tuvič Ranko, Og-rič Rasim, Stojanovič Petar, Plavčak Feliks, Cvrtila Bragutin, Širec Jožef, Stankovič Marija, Kimidikič Jovanka, Kornič Natalija, Berk Nevenka, Lukič Banka, Zupan Dušan, Domjanič Milena, Klinar Bojan, Mavrič Gorazd, Kimidikič Dragutin, Jus Nevenko, Ahmičevič Ismet. Odšli iz podjetja: Ružič Marija, Stari Ivanka, Blatnik Drago, Lukič Danka, Koštomaj Hedvika, Brulc Gabrijel, Šket Ivan, Mijatovič Duško, Kos Branko, Šafranko Zdravko, Kolarec Zdenko, Smode Silvester, Divkovič Franjo, Pirc Slavko, Frišek Leopold. Nagode Branko, Tovornik Emil. V JLA so odšli: Rožič Rudolf. Vodičar Janko, Zapušek Bojan, Kohne Branko, Polšak Marjan, Kotnik Roman, Kirič Marjan, Ferčec Stjepan, Svenšek Anton, Železnik Milan, Janžek Anton, Ubiparib Slobodan. Umrli so: Kukovič Anton Škoflek Jakob, Jelen Rudolf. V mesecu novembru so prišli v podjetje: Jeršečič Alojz, Pilih Vojko, Redžepi Roman, Pečovnik Janez, Vrbanič Stjepan, Rudari Emin, Forjan Milan, Kra-sniči Smail, Rodič Borislav, Skr-binek Dušan, Gajič Durad, Perko Karel, Šumar Ferid, Maloku Isuf, Temnik Branko, Zečiri Mi-laim. Martinčevič Slavko, Popovič Radenko, Kosi Mojmir, Vidic Maks, Šeruga Danijel, Ala-tič Rifet, Ratajc Roman, Šket Branko. Fevžer Jože, Pejčinovič Miloš. Jurkošek Martin, Jovanovič Nada. Popovič Milenko, Dra-gomirovič Dragan, Ademi Šaip, Lesnika Viktor. Filipančič Franc, Kodrič Zdenka in Košenina Marija. Odšli iz podietia: Josič Jožo, Širec Jožef, Lavriha Rudolf, Kužner Jožef, Alatič Fikrret, Zupan Dršan, Večerič Milko, Kodrič Anton, Forjan Milan, Vrunč Zvonimir, čuča Sreten, Jošt Jožef, Bulatovič Darinka. V JLA je odšel Balič Dušan. Umrl je Poznič Mihael. ke. Prepričani smo, da bomo imeli razumevanje med člani kolektiva do te naše velike akcije, ki jo moramo izvršiti, da okrasimo drog zastave s spominskimi žebljički, kjer bo gravirano vaše ime. Ekipe že delajo na terenu zato prosimo člane kolektiva, da prispevajo svoj žebljiček, če pa to ni mogoče, naj se dogovorijo za skupni prispevek oddelka, sektorja ali obrata. Prepričani smo, da ni potrebno govoriti kakšno poslanstvo opravlja društvo. Prepričani smo tudi, da vsakdo pozna delo. gasilcev, ki ga opravljamo v nesreči za blagor sočloveka. Ob tej priliki bi vam radi povedali, da smo s svojim delom marsikaj rešili, preprečili, da ni bilo večje škode kar je v prid slehernemu članu našega kolektiva. Še enkrat se obračamo s prošnjo do vseh članov kolektiva, da nas podprejo v tej naši akciji zbiranja spominskih žebljičkov za naš prapor. Že v naprej bi se prav iskreno zahvalili vsem za njihov prispevek. Vsem članom kolektiva želimo zdravo, srečno in uspeha polno novo leto 1977. Pregled faktorjev za obračun OD — november 1976 Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti delovnih mest je 1,18. Stroškovno mesto Faktor vrednost točke norme DSSS Splošna uprava..............................................1,28 Sužba za varno delo in varstvo okolja.........................1,28 Center za organizacijo in AOP..................................1.28 Finančno računovodski sektor.................................1,28 Kadrovski sektor ............................................. 1,28 Samski dom.....................................................1,28 Splošni sektor...............................................1,28 Kuhinja........................................................1,28 Pralnica in šivalnica.........................................1,28 Zunanja trgovina.............................................1,28 TOZD METALURGIJA Skupne službe metalurgije......................................1,30 Keramika ......................................................1,18 Sušilnica ferosulfata..........................................1,30 Žveplena kislina PIK...........................................1,27 Žveplena kislina s piritno pražarno............................1,30 Pražarna ferosulfata...........................................1,30 Žveplena kislina iz ferosulfata................................1.30 Cinkov prah....................................................1,32 Sekundarna proizvodnja cinka...................................1,26 Baterijske čašice..............................................1,27 Žičarna .......................................................1,26 Žlebarna ....................................................1.24 Valjarna ......................................................1,20 1,14 TOZD KEMIJA Skupne službe kemije Celje.................................1.28 Barvila Celje.................................................1.26 Soli in pigmenti .............................................1,25 Barijev sulfid................................................1,25 Litopon .......................................................1,24 Cinkovo belilo.................................................1,24 Zaščitna sredstva — modri baker............................1,24 Rastni substrati...............................................1.24 Gradbena lepila................................................1,24 Betonski elementi.............................................1,24 Zaščitna sredstva — modra galica...........................1,25 Skupne službe kemije Mozirje................................1.27 Barve in premazi..............................................1,24 TOZD GRAFIKA Skupne službe grafike...........................................1.30 Tiskarna........................................................1,30 Tiskarske plošče................................................1.33 Preparati za grafiko............................................1,30 Tiskarske barve ............................................... 1,29 Razvoj grafike..................................................1,30 TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Skupne službe vzdrževanja....................................1,28 ... . — Strojno vzdrževanje..........................................1,27 .... 1,09 Elektro vzdrževanje..........................................1,27 .... 1,07 Vzdrževanje ARM..............................................1,27 .... 1,01 Gradbeno vzdrževanje.........................................1,27 .... 1,05 Energetika skupne službe.....................................1,28 ... . — Kotlarna št. 1...............................................1,27 ... . — Plinarna ....................................................1,29 ... . — Transformatorske postaje.....................................1,27 ... . — Galvana .....................................................1,28 ... . — TOZD TRANSPORT Skupne službe transporta..........................................1,30 Železniški transport..............................................1,20 Interni ostali promet.............................................1,19 Avtocisterne za kislino...........................................1,04 Nakladanje in razkladanje.........................................1.22 TOZD TITANOV DIOKSID Glavni laboratorij................................................1,28 Skupne službe titanovega dioksida.................................1,22 Investicijska služba..............................................1.22 Proizvodnja titanovega dioksida...................................1,22 1,08 1,22 1,46 1,23