NI ni« afl ) bi lili ! \M 1110%, GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK • LETO VIH • ŠTEVILKA 7-8 • 26. JUNIJA 1972 fflO SKLADA LJUBLJANSKIH OBČIN ZA GRADNJO OSNOVNIH SOL IN VZGOJNO VARSTVENIH ZAVODOV rva lopata že prihodnji teden 0 Ustanovitve sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgoj-varstvenih zavodov iz sredstev samoprispevka oziroma od ustanovitve , nov sklada je minilo že pol leta, kaj so doslej ti organi naredili, pa je bilo "tni enost' kore malo slišati. Ker gre v tem primeru za upravljanje s sredstvi, ' sli 'e ' S° 56 Ljubljančani prostovoljno odrekli za dobrobit oziroma omo-o- rsilf razriier za vzgojo mladega rodu, je v tem času padla že P0 5 atera krepka na račun dela teh organov, pripišemo pa jih lahko edi-ri ,ne°bveščenosti. Da v bodoče ne bi več prihajalo do podobnih pripomb, "*SB Em0"1? tut*' Preko „Naše komune" seznanjali o tem, kako napredujejo •. iu “J sklada pri uresničevanju nalog, katere smo jim, s tem ko smo se li it) t iZa samoPrispcvck, naložili. ” rte* U-sklada odloča 19-članski upravni odbor, ki ga sestavljajo po trije kil?' ® vsake občine - iz občine Vič-Rudnik Btvan Ciedei, Miro .,Jn Natan Bernot (predsednik upravnega odbora) - ter štirje v mestni Pscmi izvoljeni člani. Upravni odbor je imel doslej 10 sej, na katerih je e naval uskladitev investitorske dokumentacije za posamezne objekte, ki liePu* ot* občinskih skupščin, s programom sklada (upravni odbor je J ' skkp o doslednem spoštovanju programov, ki so jili sprejeli zbori u1, ? Pred samim referendumom), veliko časa pa je moral posvetiti tudi PleS oitnl re*Cater'k osnovnili dokumentov, ki mu bodo kot pravni osebi j .ovClll Uresničiti « nrnaramnm a. a katere bo treba po programu že letos zasaditi lopate. V naši občini t n* VrteC na Škofljici ter osnovni šoli v Dobrovi in Brezovici. v j GOJNo VARSTVENI ZAVOD ŠKOFLJICA: •tv Ist? '°l,ata’ ki bo začela kopati temelje za objekte, ki se bodo gradili iz agl lak« **moPrispevka, bo zasajena prav v naši občini in to, če ne bo prišlo liii Krk1 ^^dnib zapetljajcv, že v tem mesecu na Škofljici. Nov vrtec za ri# bo pripravljen za oddajo uporabniku do 15. novembra letos. rno. pd OSNOVNA ŠOLA DOBROVA: Ker bo projekt na drugi lokaciji kot je bilo sprva predvideno, je treba izdelati povsem novo dokumentacijo, s tem pa se je seveda za določen čas tudi začetek gradnje odmaknil, oziroma pomaknil na sredino oktobra letos. M. 2. Dan Iskre v Horjulu Nekaj tisoč članov največjega kolektiva slovenske industrije se bo 1. julija zbralo v Horjulu na tradicionalnem dnevu Iskre. Prireditelja letošnjega srečanja Iskrine družine, zavod za avtomatizacijo in domača tovarna elektronskih merilnih instrumentov, bosta dan našega industrijskega giganta združila s praznovanjem 4. julija, dneva borca. Bližnje prireditve v Horjulu s po- častitvijo dneva Iskre in dneva borca sodijo med največje letošnje družbenopolitične manifestacije v naši občini. I. V. raz- lahko pričeli že v začetku oktober. <0VNA ŠOLA BREZOVICA: Ujri a bodo priprave na gradnjo tekle še vnaprej kot v zadnjem mesecu .iaI ii(.nnmogrede, pred pričetkom gradnje je treba pridobiti okrog 30 SIV'»st S°®*as‘i ~ bodo z deli na tem objektu ■■ —■* a> skrajni rok začetka gradnje pa je 1. okte r// skupnimi močmi proti estopnikom j0®P*Bdju zadnje skupščinske bilo sigurno najpomembnejša dnevnega reda poročilo in T11' občinskega javnega tožil-j banio poročilo, iz katerega je azvidno, da se tudi tožilstvo ^jbjem delu srečuje s številnimi f tj] nu (pomanjkanje kadrov . . .), >o f?0VOtl 7-a zelo živahno raz-H' .“dbomiki so pretresali pro-a i11*0 mladinskega prestopni-gliii ^nivih dejanj v gospodarskih alj’ | i j1 :jc' 1? i „ d i ' ■M i J organizacijah, prometu (tu so tudi predlagali, naj bi vsakega voznika, ki mu je odvzeto vozniško dovoljenje, pregledali in mu na podlagi njegovih fizičnih in psihičnih sposobnosti ponovno zagotovili dovoljenje). Spričo sedanjega stanja (število kaznivih dejanj iz leta v leto narašča) bo potrebno zastaviti neko skupno družbeno akcijo pri preprečevanju in odkrivanju prestopkov. J. D. Osrednje prireditve dneva Iskre se bodo začele že v dopoldanskih urah. Z dnevom Iskre bodo Horjulci praznovali tudi 15-letnico tovarne elektronskih merilnih instrumentov in 30-letnico Dolomitskega odreda, čigar snovanje in nepozabna herojska dejanja med NOB so vtkana do-, mala v sleherni košček horjulske doline in okoliških krajev. Na jubilejnem srečanju članov ZP Iskra bo govoril predsednik CK ZKS France' Popit. V kulturnoumet-niškem delu prireditve bodo nastopili pevski zbori Elektromehanike-Iskra iz Kranja in tovarne elektronskih merilnih instrumentov iz. Horjula ter folklorna skupina iz Semiča. Svoje sodelovanje so prirediteljem obljubili tudi domačini. RVS za bratstvo in enotnost Letošnje srečanje rezervnih vojaških starešin J ugosla-vije bo v Sloveniji od 2. do 4. julija pod geslom „Krepimo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov!" Občinski odbor ZRVŠ je na to srečanje že povabil vse svoje člane. 3. julija bo v tem okviru tovariško srečanje pri Šternu na Ježici, 4. julija pa bodo starešine prišU na proslavo dneva slovenske partizanske vojske na Zajčjo dobravo. SaS PROGRAM PRIREDITEV ob: 4. juliju— dnevu borca dnevu ZP „ISKRE“ Kranj 30. obletnici ustanovitve dolomitskega odreda 15-letnici tovarne ELEKTRONIKA Horjul Zaradi lažje orientacije na proslavi, bo 1. julija 1972 v Horjulu, vas obveščam, da je program naslednji: Ob 7.00 - prikazan napad dolomitskega odreda na hrib, ki leži severno od tovarne TEL Od 8.00 do 9.00 - koncert godbe na pihala v naselju Horjul Ob 9.30 - parada izpred tovarne TEI skozi Horjul na prireditveni prostor Ob 9.45 - nalet avionov Točno ob 10.00 pričetek proslave z govori in kulturnim programom, ki bo trajala do 13.30 Ob 12.00 koncert godbe na pihala na prireditvenem prostoru Po koncertu ples in sicer najmanj do 24. ure, vmes ob 14. uri nastop folklorne skupine na prireditvenem prostoru. V tovarni TEI bo odprta razstava o razvoju tovarne in Dolomitskega odreda, v osnovni šoli Horjul pa likovna razstava — ustvarjalci člani ZP Iskra. Za prijetno počutje udeležencev bodo poskrbeli tudi vsi občani Horjula. Preskrbljeno je za raznovrstno pijačo in jedačo, kot tudi za varnost, prvo pomoč, parkiranje itd. Prihod vseh udeležencev pričakujemo do 9. ure. Prepričani smo, da se bodo gostje ta dan med nami lepo imeli, zato jih tudi člmveč pričakujemo. ORGANIZACIJSKI ODBOR Dijakinja Mihaela Kogovšek želi v imenu uredništva in sodelavcev Naše komune vsem občanom in njihovim prijateljem vesele počitnice! S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA 0K SZDL Težave pri izvedbi volitev „V primeru, da ostanejo v delovnih organizacijah razmere, kakršne so danes, nas ob volitvah v prihodnjem letu čaka izredno težka naloga," so ugotavlja U člani izvršnega odbora občinske konference SZDL na seji konec maja, ko so razpravljali o poročilu volilne komisije o izvedbi nadomestnih volitev poslanca v kul-tumo-prosvetnem zboru republiške skupščine v 19. volilni enoti. Volilna komisija je namreč v postopku izvedbe nadomestnih volitev kljub vsem naporom uspela navezati stik le s polovico sindikalnih organizacij v delovnih organizacijah. Člani izvršnega odbora so menili, da je močno čutiti vrzel, ki obstaja med mestnimi sindikati in sindikalnimi organizacijami. Zato se je treba z mestnimi sindikati takoj začeti pogovarjati, kako to vrzel izpopolniti, saj bo v nasprotnem primeru težko izvesti evidentiranje takega števila kandidatov, kot bodo to zahtevale volitve prihodnje leto. Izvršni odbor je na tej seji podprl tudi predlog stališča združitve kmečkega zdravstvenega zavarovanja z delavskim ter sprejel sklep, da bo v tej akciji, takoj ko bo predlog pripravljen, tudi sodeloval. Razpravljal je še o posameznih delovnih organizacijah, ki pri delitvi osebnih dohodkov močno odstopajo od v samoupravnih sporazumih sprejetih dogovorov ter sprejel sklep, da je treba od podpisnikov sporazumov zahtevati odgovor, kako lahko prihaja do takih anomalij. BRALCEM NAŠE KOMUNE želimo predvsem prijetno poletje. Z dvojno številko zaključujemo prvo polletje izhajanja, z naslednjo številko se bomo spet oglasili septembra. Priporočamo se sodelavcem in dopisnikom. Vsem skupaj pa lep pozdrav UREDNIŠTVO Informacija o informaciji Pesem na srečanju slovenskih pioniijev na Kureščku Očitno imamo z informacijami težave. Eni trdijo, da jih imamo premalo in da je nezadostno obveščanje eden glavnih vzrokov za občasne zaplete v naši družbi Drugi pa govore o preobilju informacij in opozarjajo, da ni več daleč čas, ko bo to preobilje ogrožalo obstoj človeštva kot atomska bomba, eksplozija prebivalstva in onečiščenje okolja. Med tema dvema skrajnostma vijuga svojo pot vsakdanja praksa. S to pa smo - mnogokrat kaže tako - še naj-| manj zadovoljni Mestna konferenca SZDL je pri strokovnjaku 1 naročila študijo o pretakanju informacij v Ljub-t liani Posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov javnih komunikacijskih sredstev, je pri-J dala svoj delež v razpravi Prišteti je treba še f rezultate anket. Na osnovi vseh zbranih infor-| macij o informacijah je razpravljala sedma mestna konferenca SZDL Ljubljana prav na dan | izida te številke', zato o dogodku še ne moremo | poročati Toda neposredno pred tem je izvršni S odbor občinske konference SZDL Center po-\ skrbel za bum: v nasprotju z vsemi naštetimi i raziskavami in razpravami je tnalo manj kot | napovedal ukinitev občinskih glasil po poti do-! govarjanja in namesto „preveč zapisnikarskih in \ premalo življenjskih" občinskih glasil „eno j samo in to dobro glasilo" mesta Ljubljane. | Urednika viškega in moščanskega glasila sta na to takoj poslala „Delu" svoj odgovor, ogorčena nad površnim argumentiranjem in pavšalnimi ocenami. „Delo" je nad ta protest pripisalo: Zakaj je potrebno ustanavljati nov mestni časopis? - Na tem mestu se urednik j Naše komune odreka tega vprašanja, ki ga je postavilo „Delo", ne on Obenem izjavlja, da je njemu odgovor na to vprašanje popolnoma jasen: dejstvo je, da Ljubljana nima lastnega mestnega časopisa. Ima pa občinska glasila (razen občine Center) in ima svoje strani in rubrike v centralnih slovenskih glasilih. Pokritje mestne problematike je najbrž res z obeh strani nezadostno. V prihodnje bo treba na tem področju vsekakor storiti več. Če pa se bo ob tem deficitu v informacijah pojavil še poseben mestni časopis, je vprašanje družbeno-političnih struktur na tem nivoju. Vprašanje komunalnega razvoja mesta. Vprašanje odzivnosti Ob vseh teh konkretnih vprašanjih je odveč zgolj načelno vpraševanje: zakaj? Komisija za proučevanje informiranosti v Ljubljani pri mestni konferenci SZDL pa je zabeležile! ob vprašanju mestnega časopisa še eno zanimivo ugotovitev. Glasilo v mestnem okviru nujno kaže tendence po preraščanju v slovenski časopis. Tako smo namesto Ljubljanskega dnevnika dobili Dnevnik (podobno v Mariboru in še kje). Tudi Delo in RTV se v imenu slovenskosti otresata pretirane ljubljanskosti (npr. ob samoprispevku). Ob teh tendencah in njihovem uveljavljanju je prekratka odeja odkrila spodnji rob. Prej kot mesto so se znašle*premalo pokrite z informacijami delovne organizacije, krajevne skupnosti in občine. Tu so našla svoj življenjski prostor njihova glasila. Govoriti o ukinjanju teh glasil, tudi po poti dogovarjanja, bi pomenilo hote prezreti dejstva oziroma manipulirati z njimi SANDI SITAR Kako okrepiti vrste ZK? Sekretar komiteja mestne konference ZKS Ljubljana se je nedavno tega mudil na obisku v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Po pogovoru o delovanju občinske organizacije ZKS in drugih organizacij ter ekonomskem položaju občine s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine, je obiskal še eno izmed največjih delovnih organizacij v občini, tovarno kemičnih izdelkov Ilirija, Iger se je po pogovoru s političnim aktivom in vodilnimi delavci te delovne organizacije pogovarjal še s komunisti organizacije ZK Ilirija. Dejstvo, da je v nekaj manj kot 600-clanskem kolektivu le dvajset komunistov, od tega sicer resda 11 delavcjv iz neposredne proizvodnje, je bilo pobuda za razmišljanje, kako Zvezo komunistov organizacijsko in kadrovsko okrepiti. Namreč, tudi v primeru, da ima teh dvajset komunistov med sodelavci največji strokovno in moralno možen ugled, v tako velikem kolektivu ne more uresničevati vloge, kakršno zahteva sedanji trenutek od Zveze komunistov. „Vi se lahko pretrgate," je menil tovariš Hafner, „pa še vedno ne boste mogli ustvariti potrebnega političnega-vzdušja v vašem kolektivu. Zato je nujno, da vašo organizacijo kadrovsko čimprej okrepite. In ne le vi, to mora biti v prihodnjem obdobju ena izmed osnovnih nalog večine organizacij ZK v delovnih organizacijah." Odgovor na vprašanje, kako to speljati, je s strani komunistov iz Ilirije ostal neizrečen. „Vsi naši poskusi so se doslej končali neuspešno. Namesto da bi se organizacija okrepila, se je v zadnjem letu številčno celo zmanjšala. Čeprav ima lepo število članov kolektiva iz neposredne proizvodnje po obnašanju na delovnem mestu in do sotovarišev in ne nazadnje tudi po odnosu do širše družbenopolitične skupnosti vse pogoje za uvrstitev v vrste Zveze komunistov, se pogovori z njimi največkrat končajo tako, da ti izjavijo: Tudi brez tega, da sem član ZK, sem lahko dober delavec, občan naše skupnosti. Si pa zato, ker nisem, lahko za denar, s katerim bi plačal članarino, kupim vsaka dva meseca par čevljev." Se veliko težje je, če se o tem začneš pogovarjati s kadri iz vrst intelektualcev, saj je iz dneva v dan jasneje, da se ti kadri vedno bolj odtujujejo stremljenjem Zveze ko- Leopold Zemljak novi poslanec Delegati delovnih skupnosti ter odborniki obeh skupščinskih zborov so na zadnji seji volili novega poslanca za prosvetnokulturm zbor republiške skupščine. Dosedanji poslanec France Zupan je namreč odšel na novo delovno mesto, ki pa ni združljivo z omenjeno funkcijo. Izmed treh kandidatov Cirila Sivka, Ladislava Kosca in Leopolda Zemljaka, je bil s 47 od skupno 86 glasov izvoljen Leopold Zemljak. Ciril Sivic je dobil 17, Ladislav Kosec pa 22 glasov. j. d. munistov. Ugotovitev,, da pa večina komunistov v tem kolektivu le ima med svojimi sodelavci določen ugled, kar kaže tudi dejstvo, da jih polovica izmed njih deluje v samoupravnih organih tovarne, je pripeljalo do skupne ugotovitve, da je vprašati nekoga, kaj meni o sprejemu v ZK, gotovo premalo in da bo v bodoče potrebno veliko več osebnih pogovorov in sploh priprave posameznikov na sprejem. „Težje pa bomo to nalogo uresničevali v vrstah višjih strokovnih delavcev," so menili komunisti v Iliriji. „Ljudje prihajajo iz srednjih, posebno pa še višjih šol in fakultet, svetovno nazorsko že opredeljeni in to največkrat vse prej kot marksistično opredeljeni, v delovnih organizacijah pa nato skorajda ni moč nič več narediti." Podobne besede smo v zadnjem letu slišali in tudi napisali že ničkoli-kokrat, vendar dalje od tega ugotavljanja še nismo prišli. Čeprav je ,.zadnji vlak" že tako rekoč odpeljal, pa zato tembolj ne kaže odlašati z reševanjem tega vprašanja. V najvišjih organih Zveze komunistov bo morala čimprej biti izrečena beseda o tem, kako takoj začeti spreminjati - in to spreminjati ne le na papirju - odnos prosvetnega kadra do marksistične vzgoje v srednjih in višjih oziroma visokošolskih institucijah. Pripravljenost za tako spreminjanje samo v posameznih občinskih in osnovnih organizacijah ZK bo prav gotovo premalo. Čeprav od sprejetja sedanje lestvice plačevanja članarine ni minilo niti leto dni, se bo najbrže treba resneje zamisliti tudi nad vprašanjem, kakšna je lahko višina partijske članarine. M. V. Politične sile premalo organizirane Komite občinske konference ZKS Vič-Rudnik je na zadnji seji med drugim razpravljal o političnih problemih v nekaterih delovnih organizacijah v občini, kot so na primer pre- 30-LETNICA SMRTI NARODNEGA HEROJA MILANA ČESNIKA V dobi svoje mladosti, to je v času, ko so družbena vprašanja tako burno kipela na dan v boju za pravice delovnih ljudi in malega slovenskega naroda, se je družil s svojimi vrstniki, ki se niso hoteli podrediti interesom velikosrbskega šovinizma. Kot študent na univerzi se je že vpisal v SKOJ in deloval v ..Slovenskem klubu". Po izbruhu vojne leta 1941 se je na poziv KP Vključil v prostovoljno formacijo jugoslovanske armade, kot prostovoljec je bil ujet v Zagrebu in zaprt v tamkajšnjih zaporih skoraj en mesec. Z nekoliko zvijače se je prebil iz Zagreba v Ljubljano, kjer se je takoj posvetil organiziranju OF skupin na območju „Stan in dom". Na Viču se nekateri niso strinjali z njegovimi naprednimi družbenimi pogledi, ovadili so ga italijanskim oblastnikom in moral je v ilegalo. Območje svojega delovanja je preselil v Moste. Zaradi njegovega neumornega revolucionarnega delovanja je njegovo bivanje v Ljubljani postalo vse bolj tvegano. Na poti proti kolodvoru so ga fašisti aretirali v Ilirski ulici. Iztrgal se jim je in se zatekel v najbližjo hišo. Fašistični zasledovalec ga je dotekel ter ga s strelom ranil v glavo. Sledil je še drugi strel v trebuh. Težko ranjenega so pripeljali v ljubljansko vojaško bolnišnico, kjer je 18. junija 1942 podlegel hudim ranam v 22. letu svoje starosti. V spomin na 30-letnico njegove smrti je organiziralp združenje ŽB ,.Milan Cesnik" komemoracijo ob grobu narodnega heroja Milana Česnika v torek, dne 20. junija 1972. ZB„M1LAN CESNIK" kinitve dela, reelekcije na vodilnih 'delovnih mestih in delitve dohodka, posebej osebnih dohodkov, saj posamezne delovne organizacije močno prekoračujejo meje, za katere smo se zavzeli v družbenem dogovoru oziroma v samoupravnih sporazumih. Ena izmed ugotovitev komiteja je bila, da ti pojavi nedvomno prispevajo svoj delež temu, da se stabilizacijski ukrepi ne morejo okrepiti. „Do vseh teh pojavov ne bi prihajalo," so menili člani komiteja, „če bi bili kolektivi o posameznih vprašanjih boljše obveščeni in predvsem, če bi bile politične sile v delovnih organizacijah — Zveza komunistov in Zveza sindikatov -bolj organizirane kot so danes. “ Nešteti primeri namreč kažejo na to, da sindikatov sploh ni čutiti ter da komunisti skorajda ne vplivajo na posamezne odločitve v podjetjih, da največkrat posežejo v dogajanja šele takrat, ko je že skorajda prepozno. Ker čakajo delovne kolektive v prihodnjem obdobju obsežne naloge - omenimo naj samo uresničevanje ustavnih dopolnil - pri katerih Zveza komunistov ne bo mogla stati ob strani, se je treba čimprej dogovoriti, kako politične sile v delovnih organizacijah učinkoviteje organizirati. Ena izmed rešitev je nedvomno kadrovska okrepitev organizacij Z K z novimi člani iz neposredne proizvodnje. M. Ž. Veliki množici pionirjev in njihovim spremljevalcem bo ostalo srečanje na Kureščku trajen spomin KONFERENCA KO SZDL Za uveljavitev krajevne skupnosti v občini 19. junija je bila konferenca krajevne organizacije SZDL Vič. Udeleženci so najprej razpravljali o pristopu k problematiki socialnega diferenciranja. Govorili so tudi o socialnem varstvu ostarelih in osamljenih. Nujno je, da krajevna skupnost pridobi določene zakonske možnosti za povezovanje z delovnimi organizacijami, ki bi morale bolj skrbeti za svoje nekdanje delavce. Sama evidenca starih nad 70 let še prav nič ne olajša tegob evidentiran-cev. Tudi ni vse le denarna pomoč, gre za premagovanje občutka osamljenosti. Konferenca krajevne organizacije je v nadaljevanju svojega dela ostro kritizirala občinske službe, ki še dosedaj niso odgovorile in ukrepale ob sklepih in zahtevah zborov volivcev. Ob tem se kaže neupoštevanje krajevne skupnosti, ki še zlepa ne bo zaživela kot temeljna samoupravna skupnost, če se odnos do nje ne bo spremenil. Ustavni amandmaji ji to sicer zagotavljajo, vsakdanja praksa je pa nekaj drugega. Konferenca na Viču je sklenila, da naj občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik na prvi seji razpravlja o delu oddelka za komunalne in gradbene zadeve skupščine občine. Komunalnega podjetja Vič in sklada za urejanje zemljišč. SaS Nove organizacije ZK Da bi komunisti bili bolj kot doslej v središču družbeno-političnih dogajanj in da bi lahko aktivneje vplivali na ta dogajanja, je komisija za razvoj in statuarna vprašanja pri komiteju občinske konference ZKS Vič-Rudnik v vseh delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, kjer ni organizacije ZK, proučila možnosti za formiranje organizacij ZK. Tako so bile v tem mesecu oziroma bodo v najkrajšem času formirane organizacije ZK v IGO, Zavodu za slepo in slabovidno mladino, osnovni soli Bičevje, v krajevni skupnosti Turjak, postaji Ljudske milice Vič, Dijaškem domu gradbene srednje šole in Veterinarskem zavodu Slovenije. Slavje v Zadobrovi Letos bomo kar najbolj slovesno proslavili 30-letnico ustanovitve slovenske partizanske vojske in prvih štirih slovenskih enot: Gubčeve, Cankarjeve, Tomšičeve in Šer-cetjeve brigade. Osrednja proslava bo 4. julija ob 10. uri v Zadobrovi pri Ljubljani. Ta kraj, ki leži na vzhodnem obrobju Ljubljane in je od središča Most oddaljen približno 7 kilometrov, je izbran za proslavo predvsem zato, ker je v neposredni bližini našega glavnega mesta in ima sam po sebi odlično lego, tako da je naravnost idealen za množične prireditve. Prireditelji računajo, da se bo tega vsenarodnega slavja udeležilo okoli 70.000 ljudi, od tega samo iz Ljubljane okoli 40.000. Poleg množice borcev in aktivistov NOV, predvojnih revolucionarjev, internirancev, mladine, pripadnikov naše vojske, članov delovnih kolektivov in različnih množičnih organizacij in društev bomo v Zadobrovi pozdravili borce prvih štirih brigad, zastopnike vseh ostalih slovenskih partizanskih enot ter zastopnike borčevskih organizacij iz ostalih republik in iz zamejstva. Se več, slavja v Zadobrovi, na katerem bo zbrani množici spregovoril tovariš Edvard Kardelj, se bo udeležilo tudi nad 1.000 zastopnikov združenja rezervnih vojaških starešin iz vse države. Tradicionalno vsakoletno srečanje ZRVS namreč letos sovpada s proslavo v Zadobrovi, ker je tudi republiški odbor ZRSV Slovenije gostitelj združenj iz ostalih republik in pokrajin. Tovariš Kardelj bo v svojem klenem in spodbudnem govoru -kot to vedno stori - orisal naš dosedanji razvoj, naš današnji in naš jutrišnji dan. Vseljudsko slavje v Zadobrovi pa ni samo spominskega značaja. To bo obenem ponovna pritrditev pravilne poti, ki smo si jo ob važnejših mejnikih v naši polpretekli zgodovini jasno začrtali in na kateri bomo za vsako ceno in z njo odločno tudi vztrajali. In ne nazadnje, Zadobrova bo pomembna manifestacija odločnosti in pripravljenosti naših ljudi, da branijo pridobitve našega boja in socialistične izgradnje, naše samoupravljanje, našo svobodo in neodvisnost. Občani občine Ljubljana Moste-Polje se čutimo še posebej počaščeni, ker smo gostitelji te veličastne prireditve. Upamo si celo trditi, da tako množičnega in pomembnega zborovanja še ni bilo v naši občini. To pa nam tudi nalaga skrb, da storimo vse, kar je v našUmoči, da bomo vredni zaupanja, ki nam je dano. To bomo dokazali z našo množično udeležbo na zborovanju, z okrasitvijo in ureditvjjo naših ulic, trgov in vasi, parkov ter nasadov, v čistoči okolja, kjer živimo in delamo, in ne nazadnje v naši že tradicionalni gostoljubnosti. 4. julija na dan proslave - se ob določeni uri zberemo na zbirališču in peš ali z avtobusi, s pesmijo, glasbo in zastavami krenemo na prireditveni prostor v Zadobrovi. Množične organizacije in društva naj pridejo v uniformah, bivši borci in aktivisti NOV z odličji. Kako lepo je videti pisano kolono starih in mladih, ki se prek poljan in dobrav vije na prireditveni prostor. V Zajčji Dobravi bo vsak zase našel kaj zanimivega. Stari borci in aktivisti bodo obujali spomine na težke boje in svoje doživljaje pripovedovali mladini, mlajši in mladi se bodo zabavali tudi p® svoje, medtem ko se bodo najmlajši veselo in brezskrbno podili po tratah. Tudi za pod zob se bo za vse našlo kaj primernega in seveda kot po navadi tudi dobre kapljice ne bo manjkalo. Goste bodo na plesiščih zabavali številni ansambli narodnozabavne glasbe. Skratka, za ugodno počutje in dobro voljo bo poskrbljeno; upamo, da nam bo tudi vreme naklonjeno. Naj zaključim z željo, da bi se na proslavi vsi dobro imeli, kajti toje praznik vseh nas! FRANCE FAJDIGA J 2 5 V :e tvoi Pi lem 8 sms ega i se esti N, lem ika, lače N. »piši tvo' p/ lest •Vlil igo le si P/i a il,a ŠE TAKŠNIH SREČANJ! Na slovesno praznovanje 30. obletnice pionirske organizacije smo se tudi v občini Ljubljana Vič-Rudnik - kljub pičlo odmerjenemu času -dobro pripravili. Naše pionirje je 19. maja obiskalo preko 600 pionirjev iz vseh vetrov Slovenije. Pred z zastavami, transparenti in s cvetjem okrašenimi šolami so naši pionirji pričakali avtobuse svojih gostov. Srečanje je bilo sproščeno, prisrčno. Posebno prisrčno je bilo snidenje naših pionirjev in pionirjev iz Bosne. Učenci osnovne šole „Bičeyje“ so si šteli v posebno čast, da so lahko sprejeli sovrstnike iz bratske republike, katere so pričakali na železniški postaji z osebnimi avtomobili, kar se je zdelo malim Bosančkom še posebno imenitno. Po dobrem kosilu - za kar so poskrbela vodstva šol — in po oddihu so si vsi skupaj ogledali razstavo ,,© razvoju pionirske organizacije" v Muzeju ljudske revolucije. Svečana proslava in predaja kurirčkove torbe v hali Tivoli - ob 17.30 — je udeležence navdušila, tako da so se zvečer ob pozdravih „Na svidenje jutri na Kureščku" zadovoljni posloviti. Starši pionirjev gostiteljev so nato odpeljali male goste na svoje domove in se potrudili kar sc da, da so sc ti dobro počutiti. Pa tudi na goste spremljevalce pionirjev nismo pozabili. Občinska ZPM je za vse organizirala skupno večerjo v hotelu Viator. Vzdušje je bilo tako tovariško in domače, da smo se razšli - neradi - šele v zgodnjih jutranjih urah. „20. MAJ!“' ZBOR SLOVENSKIH PIONIRJEV NA KUREŠČKU! 27 okrašenih avtobusov in precej osebnih avtomobilov je krenilo ta dan iz Ljubljane proti Kureščku, ki je pionirje sprejel z godbo, s transparenti in s preko sto zastavami. Kako lep in ganljiv je bil pogled na množico prihajajočih pionirjev v pionirskih čepicah in ruticah, ki so imeli na rokavih embleme, na pršili pa značko z glavo maršala Tita, za katere je bilo posebno povpraševanje, čeprav smo jih razdelili preko 2.400! Točno ob 11. uri - potem ko so se formirale brigade in ko so zadonele fanfare - sc je pričel program. Po pozdravnem govoru predsednika ZPM in po nagovoru pokrovitelja zbora, predsednika SOb ing. Slavka Korbarja je zapel pionirski pevski zbor osnovne šole Trnovo tri pesmi. Vsak po eno pesem sta pionirjem poklonila tudi prvaka ljubljanske Opere Rudolf Franci in Vilma Bukovčeva. Folkloristi osnovne šole Vič pod vodstvom Tatjane Rem-škarjeve (ki so letos nastopili tudi pri maršalu Titu v Beogradu), so predstavili „kazačok“ in gorenjske plese. Še posebno jih je razveselil Frane Milčinski-Jcžek s svojim šaljivim kramljanjem. Po glavnem programu, ki so ga v stihih vezati pionirji osnovne šole Bičevje, ki so tudi nesli venec na spomenik padlim na Golem, so se pričeli programi ob tabornih ognjih. Ob zvokih državne himne seje dvignilo v zrjk pet zastav ob tabornih ognjih. In pet kresov je naenkrat zagorelo! Takrat so k vsem ognjem pristopiti znani borci iz NOB, ki so pionirjem pripovedovati vesele in žalostne dogodivščine tiste brigade, v kateri so biti sedaj pionirji. Poleg borcev so taborne ognje obiskati še predstavniki ZPM, občinske skupščine, družbeno-političnih organizacij ter drugi gostje, med njimi: Franc Leskošek-Luka, predsednica ZPM SRS Stanka Sagadin, Sergej Vošnjak, predstavniki J LA itn. Potem so mali partizani „čisto zares" - saj so imeli razpete celo štiri velike vojaške šotore! - vesel® 'v. nili (v mislih seveda, sicer pa o« zirano: lepo v vrsti) z menažk® t. partizanskim kotlom ter uživa® H okusnim partizanskim go'3?6/?' b so ga pripraviti naši vrli voja*3 obedu se je pričel miting,J" spontan program ob tab® ., ognjih. Nastopati so mati tanib* b{j • ---- ’• ' ^ »d harmonikarji, mali pionirski y stri, folklorne skupine. peye, štei kdo bi vse našteval! In kdo bi1! rvviw iiuaivvui« val vse vesele igre in tckmovaaf, tabornih ognjih! Skratka, ve*6 laouinui ugnjiu: oKrauea, T~, luštno je bilo! Le škoda, da Jy( * s; malce mrzel veter in da smo ■ rali tako kmalu posloviti. i; J1' „Sc bomo kmalu zopet srec»J te so snraševali mati nionirjl ,, Bi so spraševali mati pionirji -goste. „Čim prej pridite tud1 Fo nam!", so klicali pionirji vetrov Slovenije našim gos*1"} *• „2climo si še takih srečanj' gotovo, drugo leto, na d ko„»,S^»l|t!LAvApitBJ« Požig na Vrhovcih in Brdu Na dan vstaje 22. julija 1972 bo ob 30. obletnici odkrit-3, minska plošča padlim žrtvam, ko so fašisti požigali in mor Brdu in Vrhovcih 23. julija 1942. . Prav je, da bomo iz hvaležnosti tem mučenikom vzidali sp0,J| sko ploščo, nam v opomin, prihodnjim našim rodovom p3 v mišljanje o prestanem trpljenju prejšnjih generacij. t > fen, il>^ I V vročem poletnem dnevu 1942 so doživeli prebivalci na Brdu in Vrhovcih najstrašnejši dan v svoji zgodovini. Brutalno početje fašistov je prekipelo do viška. Najprej sta kot bakli zagoreti na Gor. Vrhovcih Vrhovčeva in Samotorčanova hiša. Nato so začele goreti še druge domačije. Podivjani fašisti so se ognili le nekaterih hiš; pogorelo je 13 domačij. Med tem besnim početjem so seveda ropali, odnašali blago in živino tudi iz drugih hiš in le redke so bile hiše, ki vanje ni stopila noga besnih požigalcev. Ce so srečati podivjane! kakega moškega, so ga na mestu ustrelili in teh žrtev je bilo 16. Ko so žene in otroci reševali najpomembnejše stvari na vrtove in njive, so sc izprijeni in osvete željni požigalci domislili tudi tega, da so poslali otroke in žene na cesto gledat, kako plameni požirajo njihove s trudom zgrajene domačije. Oškodovanih je bilo 50 družin in ustreljenih 16 nedolžnih ljudi, katere so naložili na vozove kot drva, na te žrtve pa žive prašiče ter jih vozili okrog po Tržaški cesti, nato pa na viško pokopališče. Zaradi tega nečloveškega početja so vsi prebivalci v okolici spoznali krutost fašističnih metod in celo izprijenci so sc zgražali nad krutostjo tega prizora. Po požigu sc fašisti in domači izdajalci niso več čutiti varne; podnevi jih ni bilo vi- gozdička na koncu naselja. .( Pojasniti moramo, da so na domačem pragu brez Za*‘ J ustrelili Franceta Riharja, pred požigom pa Alojzija BfL so ga tik pred hišo Slavka v* lik viti irali in vrgli nanj šc J*® j Bojta so namreč partizani da odstrani šc enega italija|, grenadirja, ki so ga ustrelil1 sede. Sosed Samotorčan j® 'sr naložiti na voz z Vrhovčevo P no odejo pokritega gren:'*^ Alojzija Bojta tor oba odpelji pokopališče. Podobni trag*®3, zori so biti prav povsod, kje* ^ julija 1942 gorele hiše. 24. julija 1942 sta Franc \ vrh - Ciril in Jakob Vrh®!Jj Črtomir postavila odbor za PjVj moč pogorelcem. Helena Vf®L pomočjo deklet in ostalih *■: u terenu nabrala veliko matcP, Pogorelce. Cez blok na Viču)6 i ralno akcijo izvedla s pomoCf {i Petrovič Lada Ahčan Nova>1 pater Krizolog je zbiral dcnar y gorelce in ga po Francetu KULj triku poslal Vregovi. Ta satu® | organizirana akcija zasluži V jp znanje vsem našim dekletcu* ; nam, ki so aktivno sodeloval® > ‘ rale material za tiste, ki jiujj zadel požig na Brdu in Vrh® IZ RAZGOVORA Z NAČELNIKOM PAVLETOM BRGLEZOM obri odnosi — pogoj za uspešno delo Načelnik za gospodarstvo, to je že takšne vrste delovno mesto ali stolček, če že hočete, da osebe - človeka, ki na njem sedi, ni mogoče kar tako prezreti Vsaj na nivoju občine in morda se posebno naše viške, ki je kar precej raztegnjena, ne. Tesno sodelovanje, obojestransko seveda, skupno pretehtavanje problemov in problemčkov, ki jih kot vemo nikjer ne manjka in navsezadnje tudi kovanje odločitev in rešitev, pa še tu in tam kak nasvet in vse je laže. Laže pa je seveda tudi, če na takšnem občinskem stolčku sedi dinamičen, mlad, ustvarjalen in idej poln človek, kakršen je diplomirani ekonomist Pavle Brglez. Mnogi ga poznajo, verjetno precej bolj kot mi, kako pa sam ocenjuje svoje delo v trenutku, ko se bo s tega delovnega mesta umaknil? NASa KOMUNA: Koliko let ste hom?''62311' Z v^'c*m gosP°d:i''-PAVLE BRGLEZ: „Od leta 1965 em la tu na v'^' občini. Najprej ih i/ na. delovnem mestu anali-SlnU[Sn^e sem zasedc^ mesto NASA KOMUNA: Kako lahko ho? načelnika za gospodar- PAVLE BRGLEZ: „Biti načelnik gospodarstvo in proračun, to je zanimivo, veste. Tu ni neke toge e*a vr ’ glodam seveda s strokov-pa vidika, zato pa je za vsakogar, ^^..gospodarstvom ukvarja, sfla A .KOMUNA: To delovno ivtm Pa -le 8otovo tudi precej zah-llsnv ln Veriotno zahteva precej le ornosti. zato me zanima, kako p.e,v,začetku privadili? 7vLE BRGLEZ: „Že ko sem jj Tfttttk v tem oddelku, sem do-|’n 1! o°lje povedano, sem si ustva-K vPogled v gospodarska doga- ’1° oif Sj 'eif' alti v ct ,it!' ani J s° potrdili in to ■. fK tudi na zadnji skupščinski l,jdL 5'* janja in stanje. Sicer pa moram reči, da je bilo to obdobje privajanja pravzaprav kratko. Morda zato, ker Pavle Brglez: vsak človek si gradi svoje obzorje Zaupnica Naši komuni Zadnja seja izvršnega odbora občinske konference SZDL je bila posvečena predvsem razpravi o obveščanju Članov, preden bo to temo obravnavala mestna konfe-fenca SZDL. V sklepih je formulirana podpora glasilu Noša komuna, ki je - sodeč po odmevnosti - upravičila tožena sredstva. Govora je bilo tudi o biltenih družbenopolitičnih organizacij. Sprejeto je bilo stališče, da naj se Pdzadeti pogovore, ali so za strnitev v en sam bilten. Ko so obravnavali predlog za poseben radijski program, namenjen pretežno informacijam s področja delovanja družbenopolitičnih organizacij, so izrazili svoj pomislek nad ‘zločanjem teh informacij iz sklopa ostalih. Morda tiče za tem predlogom komercialni apetiti. Kritika je zadela tudi dnevno časopisje, ki pogosto po ažurnosti in odkritosti Pisanja zaostaja za časopisjem drugih republik. Qr bi moralo biti v naši družbi ® zdavnaj urejeno ' Cen itd smo poslali prošnje z našimi vprašanji skoraj vsem predstavnikom i f* o djn” svetov, nam je - poleg že objavljenih zapisov v prejšnji številki -Merim P05*3! odgovore le še predsednik občinskega sveta za zdravstvo, s objavljamo „pogovor“ - dr. Boris Jagodič. "SDlnž ROMUNA: Za uvod mor-^e a ■ vPm^mje o tem, ali sma-jih ’„Ja Je bil vaš svet v nrizadeva- jih nn Je bil vaš svet v prizadeva- ^V£anju tekoče problema' r-t- b. JAGODIC: „Svct za zdrav- it ’ 1,2' JAGODIC: „Svet za zdrav- iZ t>SYeP '| v‘ški občinski skupščini je ite! htir; . Posebno pozornost proble- a i StnrAi&k i:.. j: .. x.. Oo li^Jovdi. da je v naši občini POf p“f> *tt dnevno potrebujejo po-P. tem pa niso všteti bolni il L^ta .i1 J‘b ima v oskrbi patro-[| gko Svet za zdravstvo je do zaključka, da je pro-a S ? bi j!/3 starejših ljudi pereča in rili ^j|ano.P10131 i za^cti reševati orga- l Vičani za Ptohibicijo" skupščine občin in ,.3 bovškim ° Janc, itt se gostinskim in s! l * z^K delovnim organizacijam !,tj. gostincem predhga M . PovertiT°uPravnega dogovora o 'j l94 na , .t°4enja vseh alkoholnih ! 7- r^bmočju Ljubljane med 4. J. D. ^®iem mladih JS khuk4«' tovarni je v zadnjih le 5j*cije 7v ^evilnim sklepom orga-1>! L^tstov^n' d? J® treba Zvezo ko-Pomladiti, število članov »dl,'zacijp0faida. nespremenjeno. ^ CCjfacija fd g v kolektivu ni mla- J i^^a -iii “iji primerni za delo v 0 i istočasno tudi jfl logikom* kot Člani sodelovati v ^ f to N ta "Ustanovimo komisijo ali gotovi, so te ocene res-ifll Id, “‘rte zvite." Ruzul- ic t ij/ ko,»..Tee kot dvomeseč tega I' M tV kratVC Je* da b° ta orga riza-' ■'feVpčh,m •Ptejela šest mladih. 'v 2vej0 “^neposredne proiz vod- je vedno znova in zno- NAŠA KOMUNA: Torej bo pomoč osamljenim in ostarelim verjetno osrednje vprašanje, h kateremu boste morali kar se da učinkovito pristopiti? Dr. B. JAGODIC: „Sedaj, ko smo točno ugotovili, kakšni so problemi, bi bilo potrebno družbena prizadevanja za reševanje problematike starejših ljudi koordinirano reševati. Zato je naš svet predlagal, da je v tej družbeni situaciji problem starih ljudi možno reševati le s pomočjo usposobljene strežniške službe kot dopolnilne dejavnosti patronažne službo 4t NAŠA KOMUNA: Kakšna pa naj bi ta služba bila? Dr. B. JAGODIC: „To strežniško službo bi lahko opravljale upokojene osebe in pa tudi mladi ljudje, če bi jih ustrezno šolali. Ta profil kadrov pa pri nas še ni izoblikovan, zato se svet za zdravstvo zavzema, da bi ustrezne službe moučile možnost za dopolnilno šolanje strežniškega kadra." NAŠA KOMUNA: Kje naj bi bila ta služba organizirana? Dr. B. JAGODIC: ..Strežniška služba bi bila lahko organizirana pri socialnem centru, pri zdravstvenem domu ali pa tudi pri večjih krajevnih skupnostih. Za razvoj te službe pa je neobhodno potrebno oblikovanje ustreznega poklica za te storitve, prostori in človek, ki te usluge usmerja in koordinira." NASA KOMUNA: Pomoč ostarelim pa bo verjetno svet reševal še na druge načine? Dr. B. JAGODIC: ..Istočasno sc svet za zdravstvo zavzema za povečanje mreže domov za ostarele ljudi, da bi tako lahko omogočili bivanje v domu vsem, ki to želijo. Seveda pa bi morali biti ti domovi tako grajeni, da bi nudili vso domačnost starej-šemu človeku. Sedanji domovi, razen manjših izjem, so neprivlačni, saj so v večini še v starih zgradbah, gradovih." NAŠA KOMUNA: Kaj na človeški odnos, je ta Še prisoten? Dr. B. JAGODIČ: ..Čeprav se kaže, zlasti v zadnjem letu, splošen interes družbe, da sc problematika starejših ljudi hitreje in učinkoviteje rešuje, je ponekod opaziti še brezbrižen odnos do starejših osamelih ljudi, kar bi moralo biti v naši družbi že zdavnaj odpravljeno." JANJA DOMITROVIC so bili kontakti že od vsega začetka z delovnimi organizacijami resnično delovni in odkriti. To mi je zelo pomagalo." NAŠA KOMUNA: Kakšni pa so bili vaši čisto osebni občutki? PAVLE BRGLEZ: „Pred teboj leži kopica problemov, raznovrstnih in to me je včasih, takoj od začetka napravilo negotovega, obletavali so me nekakšni nelagodni občutki in podobno." NAŠA KOMUNA: So vas v delovnih organizacijah, pa tudi drugje kdaj podcenjevali, z oziroma na to mislim, ker ste bil relativno mlad načelnik? PAVLE BRGLEZ: „Redko, skoraj se ne spomnim. Mogoče me vsi niso jemali preveč resno, pa sem vsako stvar povedal dvakrat, no pa je šlo." NAŠA KOMUNA: Ce bi sedaj pogledali nekaj let nazaj, bi nam lahko povedali, kateri je bil tisti trd oreh, na katerega ste najprej naleteli? PAVLE BRGLEZ: ,.Ravno takrat ni bilo vse najlepše. Če pa že želite primer, no ja, skoraj ne morem mimo Tehnograda. Gotovo veste, kaj vse se je odvijalo za hjim in v zvezi z njim. Prav to pa mi da misliti, da povem naslednje, kar pa se ne tiče samo bivšega Tehnograda, ampak je bolj splošna ugotovitev. V teh naših razmerah, mislim gospodarskih, prevladuje v delovnih organizacijah nek čuden način; dokler le-te poslujejo dobro, dokler se torej kj'e ne zatakne, prevladujejo le osebni kontakti mišljenja, nič več od tega, ko pa, recimo, v nekem podjetju zaškriplje, potem pa se takoj vsi sklicujejo na skupni pomen problema in včasih se zgodi, da takšen problem postane v hipu bolj občinska zadeva kot pa stvar podjetja samega." NAŠA KOMUNA: Pravijo, da je viška občina šibka, to pa naj bi pomenilo, da je tudi gospodarstvo šibko, kaj menite? PAVLE BRGLEZ: ..Takšno je splošno mnenje, da. Ne da bi sedaj zagovarjal samo gospodarstvo, pa bom dejal, da se to pravzaprav sploh ne more oceniti po neki rang listi. Poglejte, čisto normalno je, da na periferiji ne morejo biti banke, predstavništva, turistične agencije, trgovinska podjetja ... navsezadnje pa razvoj gospodarstva .določa’ na peri-'feriji niz pogojev (struktura tal, tradicija, naravni viri...). Viška občina je po gospodarskih vejah resnično šibka, vendar pa ne smemo pozabiti, da imamo tudi nekaj nadvse pomembnih podjetij in tovarn, pr. Mercator, Ljubljanske opekarne ...“ NAŠA KOMUNA: Kako pa so ta viška podjetja gospodarila v zadnjih letih? PAVLE BRGLEZ: »Najprej, za ilustracijo morda, kakšen je značaj naših podjetij in tovarn. Te so izrazito samorastniške (imamo pač smolo, da tu nimamo podjetij republiškega značaja, katerim bi neposredno pomoč dajala republika in podobno), kar pomeni da se z našo pomočjo, ki pa za vse ne more biti zadovoljiva, kaj šele velika, prebijajo sama. In rezultat zadnjih let, ki kot vemo za vse v državi niso ravno rožnate, je ta, da lahko rečem, da podjetja dobro delajo. S kakšnimi večjimi pretresi se nismo srečali in zaenkrat tudi ne kaže, da se bomo." NAŠA KOMUNA: To, da dobro vozijo viška podjetja, smo že slišali. Se za tem morda skriva tudi kanček vašega uspešnega dela? PAVLE BRGLEZ: »Ne vem, skoraj ne bi rekel. Morda se skriva za temi kontakti." NAŠA KOMUNA: Ali morda entuziazem, da bi uresničili kakšno idejo, zamisel, pri tem vašem delu tudi kdaj usahne? PAVLE BRGLEZ: „Ne bi rekel, da usahne. Je pa tako, da sc kdaj Visoki gostje v Zavodu za avtomatizacijo Član predsedstva SFRJ inž. Marko Bulc je sredi prejšnjega meseca obiskal zavod za avtomatizacijo. S skupino zavodovih strokovnjakov in Vladimirjem Logarjem, generalnim direktorjem ZP Iskra, se je pogovarjal o položaju, problemih in perspektivah podjetja. Med obiskom si je ogledal tudi nekatere pomembne proizvodne enote in se na sprehodu po zavodu seznanil z njegovimi razvojnimi dosežki. Gostje ZZA so bili maja tudi nekateri višji častniki JLA, ki sta jih vodila načelnik generalštaba JLA, generalni polkovnik letalstva Viktor Bubanj in komandant ljubljanske armadne oblasti, generalni polkovnik Stane Potočar. Gostom so sodelavci zavoda pokazali opremo in naprave, ki jih izdelujejo za potrebe armade. odločiš za nekaj, kar misliš, da je potrebno da uspe, da daš neko iniciativo, pa se potem izkaže, da je pot do tega dolga in problematična, uspešnost akcije pa kaj malo gotova." NAŠA KOMUNA: Morda za ilustracijo kakšen konkreten primer? PAVLE BRGLEZ: »Mogoče problem gostinskih in rekreacijskih objektov ob dveh vpadnicah, Dolenjski in Tržaški cesti. Realizacija bi vsekakor bila nujna in tega se že dolgo zavedamo. To ni bila samo moja iniciativa, pa vendar smo pripravili nekaj kvalitetnih rešitev za lokaciji ob Dolgem mostu in ob Dolenjski cesti. Postopki, tako strokovni kot organizacijski so nadvse dolgotrajni, naše zahteve smo predlagali na več kot dvajsetih predlogih, da tu ne omenim sestankov, na katerih smo o tem govorili. Začeli smo nekako leta 1968, sedaj leta 1972 pa smo šele uspeli dobiti lokacijsko dokumentacijo za lokacijo na Dolenjski cesti. Tudi pri načrtovanju tržnice je bilo podobno." NAŠA KOMUNA: Kje po vašem mnenju leži trn v peti? PAVLE BRGLEZ: »Po mojem mnenju, ki najbrž ni osamljeno, bi morala biti na mestnem nivoju neka institucija za proučevanje, planiranje in usmerjanje iniciativ, ki bi jih nato na podlagi potreb in možnosti usklajevala. To ne sodi v republiške sfere. To manjka." NAŠA KOMUNA: Oddelek, ki ste ga vodili, je imel naziv oddelek za gospodarstvo in proračun. Torej, še nekaj besed o delu na področju proračuna? PAVLE BRGLEZ: »Tu ni bilo večjih težav, čeprav je to področje zaradi omejenosti sredstev zelo občutljivo. Naš proračun ni majhen, je drugi v Ljubljani, z ozirom na potrebe pa kot vsak, zmeraj premajhen. Toda v preteklih letih smo uspeli naša sredstva tudi »oplemenititi", to pa je pomenilo tudi več družbenih investicij, šole, ceste . NAŠA KOMUNA: In sedaj ste se odločili, da to delovno mesto zapustite? PAVLE BRGLEZ: »Vsak človek si gradi svoje obzorje in kot ekonomist bi si svoje strokovno znanje rad razširil, izkušnje pridobljene v tem času in na tem delovnem mestu pa mi bodo dragocena pomoč." NAŠA KOMUNA: Za odgovore najlepša hvala. JANJA DOMITROVIC Pogrešamo dispanzerje! Nobenega dvoma ni, da so člani mestne konference SZDL in mestnega sveta sindikatov na svoji zadnji skupni seji, posvečeni uresničevanju aktualnih nalog zdravstva v Ljubljani, izhajali iz življenjskih potreb občanov, upoštevajoč pri tem vse tiste politične dokumente, v katerih se zrcali dolgoročna socialna politika mesta v najširšem smislu besede, vendar ... Ne samo v naši občini, pač pa tudi v Mostah in Šiški že nekaj let pogrešamo sodobne dispanzerske prostore. Dispanzeijev, takih kot jih danes pozna sodobna medicina, imamo le malo, zato je težko omejiti navale na ordinacije. Še toliko težje pa je po »dispanzerskih zakonitostih" ločiti zdrave od bolnih. Kdaj bomo tudi z dispanzersko službo prišli na »zeleno vejo", je za zdaj še težko reči, nekaj upanja pa je vendarle. Zavod za zdravstveno varstvo v Ljubljani bo že do prve polovice letošnjega leta pripravil osnovna izhodišča za srednjeročno načrtovanje zdravstvenega varstva na širšem ljubljanskem območju. V njem bodo upoštevane predvsem zasnove bodočega generalnega urbanističnega načrta Ljubljane in nujne rešitve na področju zdravstva v ljubljanskih občin ali. Če bomo dovolj zgodaj izdelali ustrezne programe in utemeljili potrebe za večje število dispanzerjev (predvsem za povečanje dosedanjih dispanzerskih prostorov), bomo morda le deležni finančne podpore mestne skupščine. Prednostna lista potreb zdravstva v ljubljanskih občinah bo morala brezpogojno upoštevati težnje zdravstvenih siužb na Viču, v Mostah in Šiški za boljše delo dispanzerjev. V mestneiitsokviru kanijo izdelati sistem in postopek družbenega dogovora za načrtovanje zdravstvenega varstva in potreb na območju širše ljubljanske regije. Predlog družbenega dogovora bo mestna skupščina posredovala družbenopolitičnim skupnostim ljubljanskih občin. L VIRNIK CIGARETA JE KOŠČEK TOBAKA, KI IMA NA ENEM KONCU OGENJ, NA DRUGEM PA BEDAKA Kdor kadi - še ni odrasel " III. kongres slovenskih zdravnikov, ki je bil ob koncu maja v Ljubljani, je končno hrabro, pa tudi strokovno dokumentirano načel vprašanje kajenja in zdravja. To je bila pravzaprav samo logična posledica že prejšnjih akcij slovenskega zdravniškega društva, ki se je med drugim zavzemalo tudi za zakonsko prepoved propagiranja tobačnih izdelkov. Gre preprosto za to, da tudi slovenski zdravniki ugotavljajo in potrjujejo izsledke velikih tujih raziskav in dokazujejo vzročno zvezo med kajenjem in zdravjem. Tako ugotavljajo, da je kajenje pomemben faktor tveganja za nastanek koronarne srčne bolezni, ki se navadno konča z nenadno in nepričakovano smrtjo. Kajenje cigaret je tudi najpomembnejši vzrok za nastanek pljučnih bolezni, raka, bolezni na žlezah itd. Zlasti nevarna je cigareta mladini. Po podatkih, ki so bili zbrani med slovensko šolsko mladino, segajo poskusi kajenja pri otrocih ponavadi že v predšolsko dobo. Med anketiranimi gimnazijci in dijaki poklicnih šol je v Sloveniji 90% fantov in 75 % deklet, ki so že poskusili kaditi. Vidimo torej, da poskušajo zlasti dečki zgodaj prekršiti pravila lepega »obnašanja" in s tem dokazujejo svojoi večjo moškost in samostojnost. Sprašujemo se kaj storiti, da bi se mladina odvadila - oziroma, da sploh ne bi začela kaditi? Predvsem bi morali starši in šola doseči, da otrok in mladinec ne bi prižgal prve cigarete. Gotovo je od nekaterih vodstev šol skrajno zgrešena poteza, da uvajajo v šolskih poslopjih celo kadilske sobice za dijake in tako opravičujejo svojo nemoč do reševanja tega problema. Najbrž bi se morali za preprečevanje kajenja zavzeti tudi pionirska in mladinska organizacija in občinski RK - v akcijo boja proti kajenju pa bi se morale vključili tudi dbčinske skupščine in krajevne skupnosti - seveda bi se morali bojevati za opuščanje kajenja na vseh ravneh in ne le pri mladini. Dasiravno zelo dobro razumemo ekonomiko poslovanja naših podjetij in njihov boj za obstoj, zaposlitev določenega števila ljudi itd. pa vendarle mislimo, da bi v skladu z možnostmi podprla boj proti škodljivosti cigaret tudi Tobačna tovarna. A. M. Iški avtomatski telefon Ig je imel pred kratkim velik dan. V okviru krajevnega praznika so namreč odprli novo avtomatsko telefonsko centralo. Nova centrala pomeni za Ig veliko pridobitev, saj je bil doslej Ig praktično odrezan od sveta. Telefonsko zvezo iz Ljubljane na Ig je bilo treba namreč včasih čakati tudi po tri ure, saj je bilo vse preobremenjeno. Tako se je bolj splačalo peljati se na Ig, saj je bilo to hitreje. Z Iga je bilo sicer malo lažje dobiti zvezo, vendar še vedno graditi novo centralo. Problem je predstavljal le prostor. Tega so dobili v stari ambulanti, ambulanto pa so preselili v bivše upravne prostore Mizarske. Tako je bil z dobro voljo delovnih organizacij, PTT in krajevne skupnosti kot družbenopolitičnih organizacij ta problem rešen. Nova centrala je veljala 1,9 milijona in bo zadostovala za potrebe Iga in okolice. Pred gradnjo nove centrale se je PTT podjetje zani- težko. Obsednost stanja nam je še malo, koliko novih teletonskih na-bolj jasna, če se spomnimo na dej- ročnikov bi bilo možno dobiti na ti-stvo, da so nekatera podjetja imela stem področju. Zbrali so 150 prjjav, več kot 30 medkrajevnih klicev verjetno pa jih bo še več. dnevno in da je imel celoten Ig pre- Tako sedaj Ig ni več odrezan od ko 100 impulzov. Najbolj sta bili sveta in 1)0 mnogo manj problemov prizadeti največji delovni orga- tudi s poslovnimi partnerji, ki so bili nizaciji KIG in Mizarska. Ti dve sta sedaj večkrat dokaj nervozni ob čase tudi najbolj zavzemali za ureditev kanju na telefonsko zvezo s skoraj nove centrale. PTT podjetje je imelo nedosegljivim Igom, ki je le 10 kilo- posluh za njihove želje in so pričeli metrov od Ljubljane. ■■ W ^ i.mjii iipimiULT' ^ Ulili:l Z otvoritve nove avtomatične telefonske centrale na Igu »Harlem« danes in nikoli ve! Barakarska naselja delavcev, ki prihajajo na delo v našo republiko, v naše mesto in navsezadnje tudi v našo občino, postajajo nezaželena. Nezaželena pa ne postajajo zato, ker so njihova, pač pa zaradi tega, ker so tako kot mnoga manjša naselja po naši občini zrasla na črno. Pa boste rekli, na črno je v občini sto in sto hiš, gradijo si jih občani, ki ne zaslužijo ravno malo, sedaj pa se spotikate ob naselja tistih, ki pri nas opravljajo tista dela, ki jih Slovenci ne maramo. Ostanki Harlema gorijo. Problem je likvidiran. Ali pa je s tem že tudi rešen? Ne gre za naselje črno kot tako, pač pa za nadvse neurejene, za normalno življenje popolnoma neustrezne razmere. Vsi poznamo primere, ko se delavec priseli v našo republiko, se „po vezi!‘ naseli k svojemu prijatelju ali sorodniku, ki mu je priskrbel delo. Čez čas „po vezi“ tudi sam pripelje za seboj, oziroma k sebi in k svojemu prijatelju, pri katerem stanuje, svojo družino, ki pa kot vemo ni ravno maloštevilna. In, če sedaj kot za čisto navaden, Ali bomo postali Slovenci računalniški narod? Kot smo poročali že v prejšnjih številkah našega glasila, je v Jadranski ulici, na področju naše občine začel delati največji jugoslovanski računalnik Cyber 70. Danes objavljamo o tem super stroju daljše poročilo, ki bo zanimalo tudi naše občane kot gospodarstvenike. Kakih 19 ton težak računalnik je prispel iz ZDA v noči od 2. na 3. maj z jumbo jetom - do Frankfurta - odtod pa na brniško letališče. Takoj ko so ga s posebnim tovornjakom pripeljali v prostore RRC, so ga začeli montirati. Sestavili in stestirali so ga v dobrih dveh tednih. Po dobrem mesecu je končano tudi poskusno obratovanje in računalnik že služi svojemu namenu. Kot zanimivost velja omeniti, da se je RRC odločil za ta superstroj šele takrat, ko je računalnik izračunal, da se s 13 % prednostjo najbolj izplača kupiti stroj prav take vrste. DEJAVNOST RRC Republiški računski center (RRC) so ustanovili leta 1968 Socialistična republika Slovenija, ki jo zastopa Izvršni svet Skupščine SRS, Združeno podjetje Iskra, Univerza v Ljubljani, Ljubljanske' mlekarne, Gradbeno podjetje „Obnova“, Poslovno združenje gozdno gospodarskih organizacij, Izobraževalna skupnost SR Slovenije, sklad Borisa Kidriča pri Raziskovalni skupnosti SRS in klinične bolnice v Ljubljani. Razgovori o pristopu pa potekajo še s Cestnim skladom SRS in drugimi zainteresiranimi ustanovami Osnovne naloge tega centra so: 1. elektronska obdelava podatkov za pogodbenike in druge naročnike 2. povezovanje naročnikov v enotno računalniško mrežo 3. pomoč pogodbenikom in naročnikom pri organizaciji priprave podatkov in sestavljanju programov za elektronsko obdelavo podatkov in pri vzgoji kadrov 4. spremljanje in proučevanje razvoja računalništva v svetu in povezovanje s sorodnimi centri v tujini ter posredovanje izkušenj pogodbenikom. Razvoj uporabe računalnikov v svetu namreč teži k ustanavljanju velikih računskih centrov z zelo učinkovitimi računalniki. Nanje so kot na telefonsko centralo priključeni različni uporabniki. Tako so tudi najmanjši uporabniki deležni rezultatov, ki jih nudi najsodobnejša tehnologija, ne da bi bilo treba žrtvovati milijardne investicije. ZAKAJ NOV RAČUNALNIK? Danes menda ni več potrebno poudarjati, da računalnik podeseteija človekove moči Kar je bilo treba prej delati s svinčnikom v roki mesece in mesece, opravi superračunalnik v delcih sekunde. Računalnik prinaša v naše življenje tako revolucionarne spremembe kot ogenj v jamo prebivalca našega planeta. Za zgodnje obdobje računalniške ere v Sloveniji bo nedvomno obveljala ugotovitev, da je bilo zanjo značilno nekoordinirano nakupovanje strojev, za kar so bila potrošena razmeroma velika sredstva. Po podatkih za leto 1970 je v naši republiki v lasti raznih podjetij vsaj 40 manjših (srednje velikih) elektronskih računalnikov v skupni vrednosti 200 milijonov din. Na drugi strani pa nam je manjkalo zmogljivejših, večjih strojev, ki bi poleg standardnih računovodskih in evidenčnih poslov omogočali izvajanje kompleksnih ekonomskih analiz in nudili popolno sliko o dinamiki poslovanja posameznih velikih podjetij ali celih gospodarskih panog. Vendar pa imamo tudi na področju zmogljivejših računalnikov že določene izkušnje in prav te izkušnje so nam omogočile, da se odločimo, ali ostanemo pri drobljenju sredstev, ali pa vendarle krenemo po sodobni poti, kakršno so v zadnjem času ubrale vse razvite družbe. V mislih imamo oblikovanje velike računalniške mreže v Sloveniji, katere zametek je razširjeni RRC s sistemom terminalov. S tem, ko smo se Slovenci odločili za ustanovitev razširjenega RRC, smo dejansko storili še mnogo več, kajti na ključno področje modeme tehnologije smo stopili na tisti kritični točki, kjer pričakujemo, da bo v bodočnosti potekala meja med razvitimi in nerazvitimi družbami. Dejstvo, da smo sploh imeli takšno priložnost, je po svoje presenetljivo, a vendar dovolj preprosto. Zelo težko se bi namreč merili s tehnično razvitejšimi narodi na področjih, ki novo sodobno učinkovito prvo jugoslovansko samosvetlečSe loščilo za tla, obložena s top lim podom, linolejem, vinaz ploščicami in druoimi plastičnimi materiali. ILIRIJA Ljubljana E plastic visoki aijaj brez loščenja! terjajo predvsem visoko tradicijo, npr. izdelovanje preciznih ur, ali izredno velike investicije. Na področjih pa, kjer je tehnologija mlada, kjer je železo za vse enako vroče, so naše možnosti ugodne in jih moramo znati izkoristiti. Prav računalništvo pa je tako področje. Nanj stopamo v trenutku, ko odločitev, ali bomo razviti ali nerazviti, ne vsebuje več kot to, ali smo dovolj pametni za to ali pa ne. Upamo in verjamemo, da smo se odločili pravočasno. Dejstvo je namreč, da postajajo računalniki v svetu izredno učinkovito orožje, s katerim velika podjetja in posredne družbe in narodi posegajo v konkurenčni boj na svetovnem tržišču. Tisti, ki zamuja, ki izgublja, zapade v vse bolj popolno ekonomsko podrejenost, kolesca, ki jih po mili volji obračajo mehanizmi velikih trustov. Dovolj zgovoren je podatek, da podobnega stroja, kakršnega je dobil RRC, pred leti Johnsonova administracija ni dovolila prodati v de Gaullovo Francijo. Se danes ga ne more kupiti nobena vzhodna država. TEHNIČNI PODATKI Računalnik CYBER 72-24 ima 655.360 znakov hitrega spomina in dve centralni enoti, ki istočasno obdelujeta vsaka po en program. Istočasno lahko sistem obdeluje do 15 programov, od katerih sta zaradi dvojne centralne enote dva res v istočasni obdelavi. Sedanjih 655.360 zna- Komandno središče republiškega računskega centra, ki ima svoj sedež v naši občini kov centralnega spomina je mogoče razširiti na 1,310.720 znakov. Nadaljnjo možnost pa nudi „razšiijeni feritni spomin" ki ga je mogoče razširiti do 20 milijonov znakov. Doslej največji računalnik v Jugoslaviji - v Stegnah, je imel le 130.000 znakov centralnega spomina. Stroj ima vgrajenih nekaj sto tisoč tranzistorjev. Obe centralni enoti skupaj lahko opravita milijon in pol seštevanj v sekundi. Hitrost podatkov iz centralnega v razširjeni spomin pa znaša 100 milijonov znakov na sekundo. Za praktični primer, kako hitro deluje ta stroj, naj povemo, da obračun plač v podjetju s 1200 ljudmi opravlja petčlanska ekipa najmanj 10 dni. Ta računalnik pa izračuna plače v 4 minutah. Ko bo povezan v računalniško mrežo in z raznimi ..privatnimi" terminali, se bo z naročnikom sposoben ..pogovarjati" o vsakršnem problemu, ki bi bil za naročnika zanimiv. RRC - NACIONALNI CENTER običajen primer opišemo ta „stan“, ki mu ga nudi prijatelj: povečini je to lopa, bodisi lesena, obdana s pločevino, lahko celo na grobo zidana, brez urejene kanalizacije (fekalije se prosto iztekajo v naravo), voda je primitivno napeljana ali pa ne, podobno pa je tudi z električno napeljavo. Takšna „kuča“, ki ima ponavadi en sam ali pa največ dva prostora, nudi streho tej pisani druščini. Zapisali smo, da je to pač običajen primer, ki smo si ga izbrali. In res je, da nekateri stanujejo v malce boljši „kuči“, res pa je tudi, da jih precej ne uživa niti takšne udobnosti. Razmere so torej skrajno nehigienske, nastaja možnost, da vsak čas izbruhne kakšna epidemija, nič-kolikokrat pa smo bili že priča požaru (nastal je zaradi nepravilno napeljane elektrike), ki je,v hipu z enim ali pa dvem^ plamenoma uničil tisto, kar so si prigarale te žuljave roke. In če se sedaj obrnemo k sebi, k sebi zato, ker smo ljudje prav tako kot naši južni bratje, ker smo prav tako kot oni delovni ljudje, potem se bo naša vest popolnoma upravičeno vprašala: pa kaj sploh lahko tem ljudem, tem žuljavim rokam nudite, mar ne zaslužijo niti tega, da bi jim dali streho nad glavo, streho, spodobno in uredno delovnega človeka? Kdo naj bi odgovoril? V prvi vrsti naj bi odgovor dale gospodarske in delovne organizacije, v katerih so lastniki teh barak, povečini so delavci teh podjetij, zaposleni. Če ga zaposliš, mu moraš nuditi tudi tisto osnovno, to je življenjski prostor, če ne je bolje, da ga ne zaposliš. Da, tudi to smo slišali na tiskovni konferenci pri predsedniku občinske skupščine ing. Slavku Korbatju, ko je tekla beseda okrog že podrtega Harlema in o reševanju ali bolje povedano preprečevanju nastajanja novih barakarskih naselij. No, pa o tem malce kasneje. Že zgoraj zastavljenemu vprašanju so z napol odprtimi ušesi le prisluhnile v primeru Harlema tudi nekatere gospodarske organizacije. Ko so ognjeni zublji v prvih junijskih dneh požirali ruševine ali bolje ostanke več kot petnajst let starega Harlema (porušili so ga nekaj dni prej z delovno akcijo, v kateri je sodelovalo preko sedemdeset ljudi) nismo bili priča jokajočim ženam in za njihova krila držečih se otrok ali pa grozečih glavarjev družin. Na- Če je bil stegenski računalnik zgolj velik stroj in servis naročnikov -prevzema novi RRC nase skrb za širjenje nove miselnosti o uporabi računalnikov. Ugotavljamo namreč, da so v razvitem svetu nosilci razvoja tisti, ki obvladujejo najsodobnejšo računalniško in drugo tehniko. Naš računalnik bo omogočil Univerzi sistematično uvajanje ..pouka računalništva v vse vrste rednega študija, strokovnjaki izobraževalne skupnosti pripravljajo programe za uvajanje pouka računalništva in pouka s pomočjo računalnikov v naš šolski sistem. Pa tudi RRC sam bo v prihodnje ob sodelovanju partnerjev pripravil serijo neprekinjenih tečajev iz programiranja, na katere bo vabil zdravnike, inženirje, znanstvenike, statistike, finančnike in ostale zainteresirane, da bi se po najhitrejših metodah naučili ..razgovora" z računalnikom in ga obvladali. Učenje za enostavno uporabo velikega stroja ne sme presegati več kot 1-3 tedne. Ce je tak velik stroj resnična perspektiva in če bomo res „po tekočem traku” vzgojili tisoče ljudi za sporazumevanje s strojem, se utegnemo Slovenci zares spremeniti v ,,računalniški narod". Terminalna povezava je posebno ugodna v ustanovah, ki morajo kontrolirati in voditi poslovanje na širokem področju svojih dejavnosti. Tako bi bila na primer izredno koristna terminalna povezava RRC z zdravstvenimi domovi. S pomočjo računalnika bi odpadle gore administrativnih papirjev, postopki ob zdravstvenih uslugah bi bili hitrejši in popolnejši zato, ker bi bil na enakem mestu zbran in hitro dosegljiv ves potek bolezni, diagnoze, terapije. Hkrati bi lahko stroj obračunaval zdravstvene storitve, ki zdaj (s številnimi pomotami) obremenjujejo armado administracije in zdravstveni kader. In kakšna bo prihodnost računalništva v Sloveniji? Predvsem strokovnjaki zelo resno razmišljajo o več takih centrih kot je sedanji ali pa o močno razširjenem centru. Potrebe po teh vrstah uslug skokovito naraščajo in go-' tovo je, da bodo prerasle vsa pričakovanja. Že v nekaj letih bo prek tega stroja tekel že tok informacij za veliko statistično banko podatkov. Priprave za to tečejo že danes. S to banko bo mogoče spremljati vsa družbena in ekonomska gibanja, kar bo dajalo samoupravljavcem možnost takojšnjega ukrepanja z variantnimi predlogi. Samoupravljavec bo lahko z najbolj kvalificiranimi podatki ugotavljal posledice svojih odločitev, še preden bo napačen ukrep občutil potrošnik. Na statistično banko podatkov je med dm-gim vgrajen tudi centralni regjster prebivalstva. Podatki tega registra bodo v najkrajšem času na razpolago vsem pooblaščenim institucijam kot so npr. občine, odseki za narodno obrambo, zavodi za zaposlitev itd. Verjetno zelo kmalu pa bomo tudi priče računalniški obdelavi podatkov zdravstvenih institucij in prometa. K. J. mesto takšnega prizora, S lahko pozdravili v novih, 1« sto metrov stran od niW bivališča v bližini Malega 0 lično urejenih montažnih Bisig kot petintrideset družin seje" lilo v ti dve hiši, kjer je stil prostorov, šest skupnih sani! nekaj deset drvarnic. Imajo električno napeljavo in kot ! omenili, urejene sanitarije. Deejt ga ni bilo ravno malo, okrog*® lijona dinarjev, so s pomočjo® darskih organizacij zbrali v 0' skem komunalnem skladu. Harlem je zgorel, nobetjjH lema več; tako bi lahko 0| jedro tiskovne konference p11 sedniku občinske skupščine. ..j smo vprašanje rešili sedaj, j ' nimi močmi, s precejšnjim o®j občine, rešitev smo dolgo iC akcija o rušitvi Harlema je poj ma uspela. Vsem, ki so s ' močmi v njej sodelovali, se leje zahvaljujem, takšne so M sede ing. Slavka Korbarja, n vrstna akcija v našem mestu ®] korenit korak na Viču pri od] nju črnih barakarskih naselij kla. Uspešno! In kaj v bodoč šali smo, da se na Cesti v Gon Dolgem mostu in še kje na * Mi tleh že ..bohotijo" iz lepenke'* ihoi čevine zbita domovanja s tert* mernimi sanitarijami in pod0" |ir Prisotni na tiskovni konfet® v kot enega izmed preventivi'* ^ odločnih korakov predlagali 1 • • - unizacl J tli« » skrb gospodarskih organiZjjl tem smo že spregovorili), dairj” rožno odpravljanje in takojšnje nje pojavljajočih se barak int®- P, dalje in ne nazadnje pa bo p0" .n pri elektropodjetjih zahtevah''] . kontrolo, kajti njihovi uslužbe]1 ne za zelo majhno priključitev a]1' Dr riščanje električnega toka zah1] cel kup dokumentacije, tu np* | , aphj* £■ ko PO, bile vse barake zgrajene na '-j tstj vv-t uvriviii i ivi i inv ij Vy v** ' | Harlemu pa so priključevali bi*-. ( hernega verodostojnega papifl* *■ I jih tudi niso mogli imeti, kofOdr ' ic na Cl zanimivo pa je tudi to, da s° |n knr:f»“ niihnvi Inetnilci 7.EV^ •* „kuče“ njihovi lastniki zav*1 lahko pri naših zavarovalni® ( kar lepe denarce . . . hjjjj Nepozabljeno pa ni ostal? * zadnje niti vprašanje Ijublja]” t]iun reševanja te dosedaj skoraj ^ žene problematike. Neopažen* »nilj ker čeprav gre v tem prim® ^ izrazito mestno vprašanje (b^ lov, ska naselja niso samo na Vic* rriik pa sc z njimi ponaša vsa Lju? ]tice morda naj omenimo samo ! Sgj čevo, ki je že kar preraslo H® ntur sc le to na tej ravni še ni 'na menda se o tem tudi zelo n’’ olja nič ne pogovarjajo. Pa vendath a. splačalo. S skupnimi močn1 , to splačalo. S skupnimi mod11 ogc prav za sedaj samo z viškim1; 'M v odstranjen Harlem, s skupnim1 lsta mi pa bi se tudi Ljubljana! šerj, obranila barakarskih naseli pot vedno ... , h>ei JANJA DOMlT^hun % “>• jtad i Obraz T rnovegf čez nekaj let Zazidalni načrt Trnovega so urbanisti in komunalci razgrnili na zadnji skupščinski seji tudi pred občinske odbornike. Pokazali so jim, kakšen naj bi bil obraz tega predela naše občine čez nekaj let. Na območju ali strokovno povedano kareju med Gradaščico, Ljubljanico, Trnovskim pristanom in Malim grabnom bo gradbeno podjetje Tehnika (to podjetje je že ponudilo svoje investi-torske usluge) zgradilo za to območje sila zanimivo sosesko, opremljeno z vsemi primernimi objekti, zelenicami, cestami, skratka z vsem, kar se za takšno sosesko spodobi. Če na hitro potegnemo nekaj značilnih potez jutrišnjega trnovskega obraza. V tako imenovanem severnem delu (ob Gradaščici pa vse do Ljubljanice) bo stalo strnjeno viso-kozidano naselje, v katerem bo več sto stanovanj (obljubljajo ekonomske cene!) ter niz poslovni!) objektov, manjših trgovin in podobno. Za tem blokovnim delom pa se bo proti Malemu grabnu ob že sc. i" b, S % h* nem predelu razprostiralo j S h; nizkih individualnih eradenj',, ’■ šf Ptav nizkih individualnih grade' tudi gimnazijsko poslopje, ’[l. park m igrišča, vrtec in še h t metne žile in žilice po sa®', J sclju ne bodo razpredene, ^ J* glavno prometno vlogo no (!*H| daljšek Titove ceste (zgraje® ^» nov most preko Gradaščicel, neje podaljšek Njegoševe ‘ “ voza. Poskrbeli naj bi tudi z* v„ JI ki jim bodo morali rušjtij11^ hiš naj bi porušili), in sicer ^ |L vajo jim kupiti nadomestna.’^ M -"""i.'' trnovskim vrh > vi i opravljanje’ a 'M nja, znanim pa bodo za osnovne dejavnosti PJ,r|| . zemljo v neposredni bližin]- j * Tako zasnovan načrt, |L zanimiv, ustrezen in persK. 'Iv stoji pred realizatorji, ki trenutku čaka odgovorna K1 -»sti, na naloga. ' f|ji| JANJA DOMU^kc M 'h, OB ODLOČITVI MESTNE SKUPŠČINE ZA POKRITI BAZEN Zakaj sem se vzdržal glasovanja? V četrtek, dne 15. junija se je na redni seji. mestne skupščine glasovalo o gradnji celotnega paketa objektov pokritega in nepokritega kopališča v športnem centru Zavoda ing. Stanka Bloudka v Tivoliju. Kot odbornik mestne skupščine, za okoliš krajevne skupnosti Kolezija, sem zastopal naslednja stališča: “iJ ^ur8lah raste nov rod. Kolikšen del sedanjih problemov te soseske bo kot nepopravljiv padel na S'loga vflf Ji dvanajst let za pol A/lurgel v NEPRAVIH ROKAH ferltlranem sestanku so se zbrali ,ul ^ predsednika občine poleg ia« tnilnaV,ni)cov skupščinske službe za j ni !j„™lne in gradbene zadeve in :nC, 'nii Kkc0nJ"ence SZPL 5e P^' ta el Kolezija, v katero Mur- bai »ov,^0’ >n predstavniki Društva 'jč» fniL.',ev Murgel. Prišli so pred-jut incPliJm?sa- projektant ing. arh. ! 1 jol«anŠ6k ter predstavniki izva-Uaf jnTl ,beniti del SGP Grosuplje in rc^im tne8a Pocljetja Vič. Ni pa n« tem sestanku predstavnikov jjli ajanskega urbanističnega za- n. le najprcj aaplkal iClj ^oaejša vzroka navajali sploš-jL^ažitev, ki še zlasti velja za rvemštv« p0set,ej pa še drago ureditev tamkajšnjega (cca. 10 milijonov na tuRS0. posebej nji! bal L oliv.. Ponovnih zapletih okoli Murgel in njihove zazidave (glej ^ne ° številko Naše komune) je 8. 6. sklical predsednik skup-ajji ojM'ne ing. Slavko Korbar sestanek, na katerem je zahteval ji,« jT^ostavnikov investitorja izgradnje Murgel — podjetja Imos npi p^tne odgovore na vsaj dvoje konkretnih vprašanj: bti 2 80 Vlurgle stagnirale in 0 I fjjkak$ne 50 možnosti nadaljnje izgradnje? 1 2S?VOri so vse Prej kot razveseljivi. Tako smo izvedeli, da so1, ’,tor predvideva polovico od celokupne soseske šele leta 1977, ,v^ Pomeni dvanajst let za pol Murgel. občinske konference SZDL Vili Belič opozoril na naraščajoče nezadovoljstvo med ljudmi, ki se bo ob nakazanem stanju še povečevalo in ki bo doseglo stopnjo skrajne za-ostrenosti ob vprašanju izgradnje otroškega vrtca v Murglah iz sredstev, zbranih s samoprispevkom. Ta vrtec ne bo s svojimi kapacitetami v nikakršnem sorazmerju s tempom zazidave Murgel. Tov. Belič je dejal: ..Dejstvo je, da je gradnja v II. fazi Murgel predraga, zato za kupce nedosegljiva, za tiste redke pa neinte-resantna. (Imos je za prodajo 34 hiš potreboval kar 2 leti!) Murgte, kot sedaj kaže, bodo težko razočaranje za ljudi tudi in še zlasti v sklopu gradnje iz samoprispevka.1' Predstavnik Murglanov Ištvan Gedei je ponovno postavil vprašanje odgovornosti, potem pa je povedal tole: »Gradnja Murgel v majhnih obrokih je predraga. K temu problemu je treba pristopiti scela, tako pa lahko pristopi le tisti, ki to zmore. Drugi naj odstopi!" (Ta, drugi, ki ne zmore v Murglah večjega zamaha, je seveda podjetje Imos!) Predstavnik SGP Grosuplje je zanikal, da bi bilo mogoče v zadevi Murgle iskati krivca za polom prvotnega koncepta in predvidenega tempa zazidave v nekem konkretnem naslovu. Ker pa stvar le ni niti približno taka, kot bi morala biti, le obstoji neka določena krivda. Komu jo je mogoče naprtiti? Imenovani predstavnik je predlagal salomonsko rešitev: „Kriv je sistem!" Predstavnik Komunalnega podjetja Vič je bil nekoliko konkretnejši: „V Murglah smo eksperimentirali. Eksperimenti zmeraj ne uspejo. V konkretnem primeru plača seveda občan." In: „Pri padanju našega dinarja je nujen neki minus. Na koga pade? Na podjetje? Na občana! Naposled vsekakor na občana!" Razgovor se je nato izgubljal v iskanju konkretnih rešitev. Rešitev, ki jih doslej tudi najbolj študiozno delo ni moglo izbrskati. Seveda jih tudi obravnavani trenutek ni mogel roditi. Naposled je predsednik skupščine občine sklenil posvet z naslednjimi zaključki: 1. kompletna problematika Murgel pride pred občinsko skupščino in družbene organe, 2. v prihodnje je nujno v krajšem času zgraditi več; 3. prizadevati si je treba za skrajšanje postopkov, ki ovirajo hitrejšo izgradnjo, 4. velja naj podpora združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo, 5. zagotoviti je treba dobro obveščenost občanov. težnja, ‘ >o- bolj pravšne, dovolj močne roke, izoblikovala še en konkreten predlog: ustanovi naj se inženiring, ki bo zares strokovno in celotnostno nadaljeval z zazidavo na območju viško-rudniške občine. Kajti Murgle prav gotovo niso edini kraj, kjer v tej občini na področju komunale in gradnje škriplje. S tem bi bilo mogoče tole poročilo končati. Vendar si poročevalec ne more kaj, da ne bi opozoril še na eno težnjo, ki je na sestanku prišla do izraza, ki pa se vsekakor ni pojavila le tukaj in v tej obliki. Tehnična misel in ljudski glas sta si šla v primeru Murgel vsaksebi oz. sta trčili druga v drugo. Predstavniki prve so izrazili željo, da bi predstavniki druge spremljali njihovo delo skozi vse faze in bi bili zanj tudi soodgovorni. Ko pa bi prišlo do r .nacije, bi ne bile nobene pripombe več aJa Murgel poteka fazno. dh>»0vSedan)a faza je imela svoje ^ Hn vemo *e' Koliko faz bo tazirf’ da bodo Murgle popolno-•oiut a16. Trenutno je v teku (ali druga faza. Tretja faza bi Ut načrtih dati v prvem letu i ii» 10 v^jdkacije 150 novih hiš in (HO sS*? leto toliko. Toda prvih j. 1l4! | Je planiranih šele v letu jf ftjvjj .,udi ta plan ima še sedaj, v les) bo h-j?1"171 obdobju že zamudo, flCl t)j £e (j0 jeseni znašala saj1 na tP Secc' ■ Predstavniki Imosa jsil1 bo,jr,em sestanku sami povedali, > ^ ^ iij^užili klobuk z glave, če ) K1 tavii« .uspeli realizirati tako V O^i načrt 6,1 podatkih je predsednik r*-------- ---------- It ^ pustoši i^ove feSolišču? ’ Siki rR< l'jihA.-8tobov> v Katerih poči-^ ^ko najdražji, so neštetokrat lij t??0darani, ko pridejo, da • ,0?e in uredili, kar je po- b;bu vidcz PcfetoA3 * tan Ce rože, tam manjka lepa c ve,; sP.et s koreninami izru-k s« j® h d. Kakor je ugotov- llipaiBSIiiillž celotnega 1ijj0'a, lep in .oskrbovan, pa ' da so tu porezane naj- 1 ko 'n; do8aia v popoldanskih ltd' ^ 'o dogi °?Krbnika na pokopa-iS br. 'J b‘ bdo, da bi tudi tam nkt io8ledati ,ov- miličniki. P® in lep pozdrav Marija Mancini - klinični nared * delu'?!bodo 'etos opravili ne-Jleoa **• faze izgradnje novega KJkijo ,^ntra v Ljubljani, bodo Zri ° sklenih gradnjo prve scenosi ooeanov. Pred koncem sestanka je težnja da bi se nadaljnjo usodo Murgel po ložilo v bolj pravšne, dovolj močni Zri "■'•'.lun £i,iuiiju ] » kljjpi Vstvenc ustanove. Itjfv0,* da bodo do prve po-1 klin' Je,a Pmsclib v oddelke h sedJ,.r,nc?a centra vse od-i^ljivn3- Kliničnih bolnišnic. Sotc, ■l1e dejstvo, da je kli-Cj in H dpbil že vso potrebno t^-lo jia čaKa zdaj najodgovor-l j' Čg edinole gradbeno opc-^dvor e° Sradbcniki spošto-* 160 no klinični center pri- možne. »Ljudski element" bi bil na ta način nekako vgrajen v »tehnokratski sistem". Kako udobno! In kako račun brez krčmarja. Iracionalnega ni mogoče .podrediti racionalnemu. In to, kar imenujemo »ljudsko", je tolikokrat nepredvidljivo, anarhično, iracionalno, pa tudi revolucionarno. Tuje suhi racionalni misli. Vsaj kadar ta ne zmore dovolj širine in poleta. (Tudi v primeru Murgel je, kot kaže, obtičal v barjanskem blatu.) SaS Podpiram gradnjo pokritega kopališča, tedaj zidavo športnega, šolskega in vadbenega bazena. Pripominjam, da športni bazen dolžine 33 m za centralne potrebe mesta ne zadošča. Kolikor pristopamo k nadaljnji športni koncentraciji dejavnosti ob dvorani Tivoli, potem bi morali zgraditi. olimpijski bazen predpisane dolžine 50 m. Ako pa zgradimo sedaj manjši bazen, ki bo služil pretežno le občini Center in spodnjemu delu Šiške, potem naj to področje oz. občini Center in Šiška neposredno sofinancirata gradnjo 33 m dolgega bazena, ne pa samo mestna skupščina. Strokovnjaki trdijo, da v svetu grade na ca. 50.000 ljudi po en manjši pokriti bazen. V našem primeru bo tedaj treba zgraditi v mestu še tri do štiri 25-mctrske ali celo manjše .bazene - nekje v Mostah, Šiški, za Bežigradom in nekje na južnem delu mesta. Seveda bi morale te dodatne bazene, po sedanjem obravnavanju objektov za telesno vzgojo po občinah, zgraditi in tudi financirati neposredno občine Moste, Šiška, Bežigrad in Vič-Rudnik. Občina Moste je že zgradila na Kodeljevem z lastnimi sredstvi svoj letni plavalni center. Enako je postopala občina Bežigrad, ko je zgradila svoj letni plavalni center pri »Šternu" ob Savi. Enako bo morala zgraditi svoja letna kopališča občina Šiška nekje ob Partizanu Zgornja Šiška ter občina Vič-Rudnik nekje v Rožni dolini in ob Ljubljanici. Olepšajmo Tržaško cesto! nared. I. V. Naša občina in občina Center sta skupaj s cestnim skladom republike sredstvom primerno uredili mejno Aškerčevo cesto in njuno neposredno okolico. Ostala je samo še zelo grda betoaska ograja ob Srednji tehnični šoli, za katero je pa zmanjkalo denarja. V merilu naše občine pa lahko govorimo, da je Tržaška cesta hrbtenica našega poslovnega, trgovskega, upravnega, šolskega in inštitutskega področja. Ko se pa na tej široki cesti nekoliko razgledamo, pa le opazimo, da je zelo zelo zanemarjena, zapuščena, zaplankana, lepotno neobdelana itd. In vendar vsi vemo, da za te stvari ni dolžan skrbeti cestni sklad, temveč resnično samo mi občani v okviru naše skupščine^Ne-sporno trdim, da bi se dalo z nekoliko več posluha le podreti kakšno ograjo, posaditi kakšno drevo itd. na zelo zanemarjenih površinah. Nakazal bom samo nekatere najbolj pereče odseke, ki čakajo na najbolj skromno rešitev. Ne čakajmo več na zidavo novih objektov, ker je vsem znano, da se bo težko rušilo vse od kraja, marveč rešujmo z najmanjšimi sredstvi to, kar lahko izvršimo. Takoj za občino naj se podre betonska ograja ter predvrt hiš vključi vsaj na pogled v cestni prostor. To je treba izvršiti tudi zaradi postajališča mestnega in tranzitnega avtobusnega prometa. Vzdolž delavnice »Volan" naj se takoj posadi vrsta dreves in grmičevje ter uredi zelenica. Vse vrzeli med hišami do Langusove ulice naj se vrtnarsko vzdržujejo ter posadijo z drevesi. Obstoječe zelene površine ob Langusovi ulici naj se obogatijo z novo vrsto dreves in grmovnic. V parku pred elektrofakulteto naj se postavijo še nadaljnje skulpture naših znanstvenikov. Betonska ograja ob vogalu Jadranske ulice naj se takoj podre ter hišne vrtove vključi v prostor Tržaške ceste. Obstoječe zanemarjene, prehojene in prevožene, žal že tudi dvakrat plačane zelenice vzdolž Mercatorja, Tobaka in blokov naj se vendar dokončno uredijo. Nekaj dreves in grmovja se bo že nekje našlo, samo posaditi je vse to treba. Žal bomo te površine že tretjič obdelovali, ker smo vedno do sedaj izpustili napravo postajališča za avtobuse. Dopolnimo zelenice in nasade ob tovarni »Žičnica" ter pred stanovanjskimi bloki. Ob Zavetiški ulici so vse proste površine popolnoma zanemarjena gramozna gmajna ter res čakajo • ukrepov humanega človeka, ki ljubi svojo okolico. Tudi vrtove ob cerkvi in župnišču bi bilo treba času in potrebi primemo priključiti prostoru Tržaške ceste in sosednjim stanovanjskim blokom. Vzdolž Tobačne tovarne smo popolnoma pozabili na vsaj srednje visoka drevesa. Sc večji zločin smo izvršili v Tobačni ulici, ko smo namesto podrtih kostanjev položili asfaltno pisto z zelo ozko zelenico. Ta zelenica čaka sedaj že peto leto, da bomo posadili nova drevesa, ki smo jih tedaj posekali. Oražnovo ulico smo zgradili pred 12 leti Že od takrat dalje čakagra- Ker je Ljubljana pred 45 leti zgradila sedanje kopališče »Ilirija" in ker mora sedaj vsaka občina na svojem območju sama graditi nova letna in zimska kopališča, potem odločno vztrajam, da v primeru gradnje novega letnega kopališča v Tivoliju teh objektov ne financira mestna skupščina, temveč izključno samo občini Center in Spodnja Šiška. Ker je y Ljubljani res zelo malo toplih sončnih dni za kopanje na prostem, po sedaj zbranih podatkih le ca. „50", potem moramo res premisliti, ah je utemeljena gradnja zunanjih štirih ali petih letnih bazenov, ki bodo v raztreseni lokaciji porabili dokajšnje površine zemljišča ob pokritem bazenu v Tivoliju. Tudi če vse še tako parkovno uredimo, bo sedanja pot pešcev iz pozove k sofinanciranju poleg občin Center in Spodnja Šiška še temeljno izobraževalno skupnost, sindikate, vojno upravo, univerzo itd., ker so vendar vse te ustanove neposredno zainteresirane za vzgojo zdrave mladine. (Ker je bilo malo časa za obširnejšo razpravo, kjer je sodelovalo okoli 30govornikov, sem na prošnjo tov. predsednika odstopil od nadaljnje razprave). V dodatku sem želel ponovno nakazati željo, da posveti mestna skupščina na eni od sej posebno točko vsem problemom telesne vzgoje v Ljubljani, ki jih je treba reševati bolj kompleksno in ne toliko lokalno kot doslej, ko se pretežno vsa sredstva porabijo za dvorano Tivoh. Pri sedanjem stanju telesne vzgoje v Ljubljani se tudi na ta na- mozni pas te ulice na zelenico, predvsem pa na drevesa, ki bi bila res vsem koristna. Ob Glinški ulici smo pred nekaj leti z največjo težavo presehli kmeta in prevoznika. Še danes pa raste tam samo zanemarjena trava brez vsakega drevesa, goniča ali trajnice. Podrimo vendar nemogočo polno oglasno planko ob solatnih parcelah ob vogalu GUnške ulice in Tržaške ceste. Ako je ta planka res gospodarsko potrebna in utemeljena, potem naj se jo oblikovno predela, potem pa naj se nacionalizirani vrt smiselno vključi v življenjski prostor Tržaške ceste. Takoj naj se posadijo drevesa in grmičevje v novi Idrijski ulici, saj smo pripravili dve sedaj prazni zelenici. - Ob »Narta studiu" smo žal zgradili visoki, obrambni, grd, kamenit, protitankovski zid, da bi tako povzdignili ogromni pomen novega »Studia". Tu smo umetno, brez vsake potrebe zapravili ca. 10 starih milijonov, okoli in okoli celega obr jekta smo nasuli do 1 m visoko in več zemljo ter čakamo, da sc bo drevje in grmičevje samo zaraslo. Do sosednje blokovne zelenice smo ustvarili nemogoče ravnotežje, saj so vse ostale zelenice ostale na parterju, kar je tudi najlepše in naj-bohše. Čudim se prizadetim oblikovalcem in odgovornim strokovnjakom, da so si dovolili tako »kaprico", ki niti ne upošteva že znane regulanč-ne črte nove razširjene Tržaške ceste. Ta kamen je na Tržaški cesti velik korak nazaj, ne pa, kot vsi želimo, naprej. Ograjo in predprostor vzdolž »Ilirije" naj se vendar takoj vključi k prostim površinam Tržaške ceste. Med Bobenčkovo in Gregorinovo ulico je tohko dotrajanih objektov, da bi se jih res že moralo odstraniti. Z veseljem pogleda človek na lepo urejene predvrtove industrijskih in obrtnih objektov ter velike »Petrol" postaje ob spodnjem koncu Tržaške ceste. Trdim, da sc da tudi zgornji odsek od občine pa do cerkve z dobro voljo smiselno izboljšati. Ko smo pred meseci posipali na stranskih pasovih Tržaške ceste okrasni pesek, smo žal nasuli rume-no-rjavega namesto običajnega belega. Dvomim, da je ta pesek kaj cenejši - je pa prav gotovo bolj grd in umazan. Na širše površine hodnikov t>b Bobenčkovi ulici postavimo nekaj odprtih stojnic za sadje in zelenjavo, da bomo tako popestrili in obogatili Tržaško cesto. Uprava živilskih trgov naj premesti del prodajnih nest izpred gimnazije neposredno la Tržaško cesto bližje k Bobenčkovi ulici. Ponovno poudarjam, da to nima nikakršne zveze z obnovo in širjenjem samega vozišča Tržaške ceste, temveč da je za vse to zadolžena občina in neposredno krajevna skupnost z vsemi ustanovami, podjetji, šolami, inštituti, hišnimi sveti m privatniki, ki živijo in delajo ob tej cesti. Akcija mora biti skupna in uspeh bo takoj viden. Treba je le veliko razumevanja in veliko več spoštovanja do okolja, v katerem živimo in delamo. CIRIL STANIČ Ljubljana dobi pokriti bazen Po žolčni razpravi na zadnji seji mestne skupščine, med katero je besedni dvoboj med zagovorniki gradnje sredi tivolske oaze in njihovimi nasprotniki iz tabora varovalcev okolja spominjal na nekoč znano vzdušje v francoskem parlamentu, je obveljal predlog, po katerem bo Ljubljana naposled dobila zimski bazen. Načrtovana gradnja pokritega kopališča v slovenski prestolnici sodi v okvir postopne izgradnje in financiranja osrednjega zimskega bazena in letnega kopahšča. Letos bo imelo mesto iz svojih sredstev za gradnjo na voljo 29,970.000 dinarjev, za prihodnji dve leti pa bo morala mestna skupščina zagotoviti še najmanj 6,000.000 dinarjev, da bi »ujela korak" z bliskovitim naraščanjem gradbenih stroškov. Snovalci ljubljanskega zimskega bazena bržčas ne bodo v zadregi zavoljo pomanjkanja denarja, saj bodo razliko krili s posojilom Ljubljanske banke. Investicija bo veljala 50,000.000 dinarjev. Sredstva, ki bodo potrebna za gradnjo zimskega bazena, so že nekaj let vročena v banki, precej denarja pa bo mestna skupščina dobila tudi na račun anuitet za tivolsko športno dvorano. S posojilom Ljubljanske banke bo sklenjen krog financiranja enega najpomembnejših športno-rehreacijskih objektov v Ljubljani. Zimski bazen bo služil deloma za rekreacijo naših občanov, na svoj račun pa bodo prišli predvsem tudi plavalci Ilirije in Ljubljane, ki se bodo z novo pridobitvijo slednjič oddahnili. .Spomladi prihodnjega leta bodo v Lattermannovem drevoredu že zapeli krampi in lopate. Bazen bo dolg le 33 metrov in širok 21 metrov. Ob njem bodo zgradili še manjši, šolski bazen v izmeri 20 x 16 m. Ob bazenu bodo tudi garderobe, gostinski obrat in vsi potrebni objekti. Plavalcem obeh ljubljanskih klubov bodo omogočili vadbo tako, da bodo lahko v bazenu ob vsakem času postavili posebno premično pregrado za 25-metrsko tekmovalno progo. Po veljavnih mednarodnih predpisih namreč priznavajo vrhunske rezultate, ki so doseženi bodisi v 50-metrskih ali 25-me-trskih bazenih. Kaže, da so se ljubljanski mestni očetje ob sedanji krepko omejeni investicijski potrošnji na vseh področjih odločili za edino sprejemljivo inačico. S sredstvi, ki jih že imajo in z bančnim posojilom bo moč v dobrem letu zgraditi 33-metrski pokriti bazen. Investicija vanj je namreč za 30% manjša od tiste, ki bi bila potrebna za gradnjo olimpijskega bazena. IVAN VIRNIK ■ **%%%%%%%%%%%%% Šiške in dvorane Tivoli proti Centru mesta velika ovira, tako za vse bazene pokrite in na prostem, posebno še, če bodo morali iz komercialnih razlogov vse območje zunanjih bazenov ograditi. Zato nasprotujem gradnji letnih bazenov v Tivoliju ter zagovarjam sanacijo in dopolnitev sedanjega kopališča »Ilirija". Glasujem, kakor sem že več let zagovarjal paket pokritih bazenov, toda s tem, da se zgradi centralni olimpijski bazen dolžine 50 m in ne, kot je sedaj prikazano dolžine 33 m. Ne verjamem namreč v poročilo, ki kaže, da bo paket pokritih bazenov s 17 m krajšim športnim bazenom 30 % cenejši. Nam vsem je znano, kako je mestna skupščina vrsto let financirala v glavnem samo dvorano Tivoli in da se bo s sedanjo akcijo zopet pretežno angažirala za nove objekte v Tivoliju. Osebno pa smatram, da takšna politika mesta ni pravilna, da mora mesto skrbeti smiselno za celotno mestno območje, tedaj tudi za izgradnjo centra na Rakovniku, kjer je po zazidavi starega nogometnega igrišča »Krima" zamrla vsaka športna dejavnost, da mora mesto skrbeti tudi za opremo in objekte, kakor za dvorano Tivoli tudi za razpadajoče čolnarne ob Ljubljanici, da bi res morala poskrbeti za novo gimnastično dvorano, za nov športni center ob Savi itd. Iz poročil in časopisnih vesti sem ugotovil, da se namerava graditi ob dvorani Tivoli poleg sedanjih še neke nove objekte. Zato prosim za pojasnilo, ah bo sedanja izgradnja ob dvorani Tivoli s paketom pokritega in odprtega kopališča zaključena, ali pa se bo res gradilo še nove objekte? Za financiranje same gradnje pokritega kopališča predlagam, da se i I I * čin ustvarja socialno diferenciacijo, kajti z večjo koncentracijo telesno-vzgojnih objektov na eni sami točki se res skrbi prvenstveno za neposredno okoheo, ne pa toliko za predmestja in in tamkajšnje prebivalstvo, ki se bo moralo daleč voziti v Tivoli, če bo hotelo od te mestne investicije kaj imeti. Istočasno sem na seji nakazal, da mesto premalo skrbi za prometne probleme, ki so vsak dan hujši, jih pa sploh ne rešujemo, čeravno je razpisana anketa pokazala, da se mestno prebivalstvo še bolj ogreva za reševanje mestnih prometnih problemov, ki mu je dalo še celo več prednosti kot otroškemu varstvu. Najnovejša brošura »Ljubljana 72“ obide vso prometno problematiko z enajstimi besedicami: »Občinske skupščine bodo spremljale uresničevanje sprejetih programov naložb v cestno omrežje." Stvarno oa stoji Ljubljana pred res zelo hudimi prometnimi problemi, ki se dan za dnem večajo in ki so še vsi brez razlike nerešljivi, ker ni potrebnih sredstev za realizacijo. Kot mestni odbornik Kolezije sem smatral za dolžnost, da pred volivci in pred našo občino objavim svoja neposredna stališča do obrav-navanih vprašanj: pokriti in odprti bazeni ter mestni promet. Ker sem se pri odločitvi »zaradi nerazdeljenosti paketa bazenov na pokrite in odprte” vzdržal glasovanja skupaj še s tremi drugimi odborniki, prosim, da volivci moja stališča ocenjjo ali popravijo, da bom tako pravilneje zastopal vaša in občinska stališča pred mestno skupščino. CIRIL STANlC mestni odbornik Dosegljivi meter V Polhovem Gradcu bodo preko licitacije razprodali 35 parcel za individualno gradnjo. Komunalno urejeno zemljišče bo stalo 47 N-din po kv. m, kar je dvakrat, trikrat manj kot marsikje drugje. Pri tem vsebuje komunalna ureditev tako ureditev vodovoda kot kanalizacije, deloma makadamskih deloma asfaltiranih cest. Všteti so stroški za napeljavo elektrike kot tudi vsi stroški adminisUacije. Takšno ceno omogočata predvsem nizka cena zemljišča in njegova ugodna lega Kako naj komentiramo to vest? - Lahko si le želimo, da bi se odprlo gradnji še več takih zemljišč po tako ugodni ceni SaS V takšen čudovit ornament so nekdaj zlagali barjansko šoto za sušenje PREJELI SMO V OBJAVO Vas se upira mladim Kadar imamo koga radi, nas zanj tudi vedno skrbi in to toliko bolj, kolikor dražji nam je. Otroci so staršem še posebno dragi, zato ni čudna velika skrb ob njihovem početju, kadar niso pred njitjovimi očmi in njihovo kontrolo. Prej ali slej pa se vendarle zgodi, da mlad človek zapusti toplo družinsko gnezdo in se ' zazre v prosto, v mesto, med tuje ljudi. Nezaupanje se poraja tudi ob zahajanju v večjo mladinsko družbo (včasih upravičeno), češ da je mladina pokvarjena, izprijena in sploh slaba. Mladina pa odrašča in ko odraste, postane „dobra“ preprosto zato, ker je odrasla. Odrasli pa imajo otroke in ko ti odraščajo, spet odhajajo v svet - v „slabo“ družbo. Potem odrastejo, imajo otroke in tako naprej v nedogled kot v pravljici, če ... Če se nekdo lepega dne ne bo vprašal, ali je mladina res tako izprijena in slaba, kot se govori, in ji zato ne gre v ničemer zaupati, ali pa je izprijena in slaba ravno zato, ker mladim ne zaupamo in jim ne pustimo ustvarjati njihov mali, boljši svet, svet, ki bo nekoč postal velik. Kajti mladino kljub vsem prepovedim in svarilom vleče skupaj, ko vstopajo v široki svet. In ko se družijo, vedo od staršev, da ne delajo prav in se imajo za slabe. Ker pa so slabi, lahko delajo še slabše, zavozili so jo že itak - taka je njihova misel. Je to res potrebno, ne bi bilo bolje mladim končno priznati, da imajo včasih le prav, dati jim prostor pod nebom, kjer bi gradili svoje papirnate stavbe in včasih pogledali v one opečnate odraslih ljudi? Mladi so med nami - tega ne moremo spremeniti - in skrbi tudi imamo z njimi, imamo pa jih tudi z odraslimi. Mogoče bi kazalo del teh skrbi odstopiti mladim samim, ni vrag, da ne bi kakšno dobro uganili, kadar jih je veliko skupaj. Treba jim bi bilo le včasih svetovati, če bi bilo potrebno tudi grajati in mnoge skrbi, ki jih imamo z njimi, bi izginile brez sledu. Zgodilo bi se celo, da bi poka-" zali kako nepravilnost pri odraslih in jo tudi odpravili, saj, če smo odkriti, tudi odrasli niso brez napak. Zavedati pa se moramo, da pogoji za druženje in delo mladine niso povsod enaki, ker ima vsak kraj svojo zgodovino in zato svoje razmere. V mestu na primer, je ljudi mnogo, mnogo je tudi podjetij, šol, ustanov, skratka prostorov in skupnosti, ki nudijo ljudem bogato izbiro v delu, šolanju, razvedrilu in zabavL Kraj bi vanja in udejstvovanja se ponavadi razlikujeta, zato je gibanje ljudi obilno. Anonimnost ljudi, utrjena raznovrstna institucionalna dejavnost daje mestu poseben smisel. Vse to otežkoča zbiranje mladih iz enega predela. Laže je v šolah, podjetjih, mladinskih klubih itd. Poglavitno delo mladine v mestih bi bilo skrbeti za vključevanje mladih v razna društva in klube, kar bi jim nudilo možnost sprostitve in ustvarjanja in blažitev prehoda iz kraja v kraj, iz ene šole na drugo ali iz šole v delovno organizacijo. Treba pa bi jim bilo tudi zagotoviti boljše pogoje dela in učenja. Mladim pa naj bi bila dana tudi možnost izražanja lastnih kritičnih opažanj v zvezi z dogajanjem na mestu, kjer delajo, se učijo ali stanujejo, in s tem možnost vplivanja na odločitve. Če je mladina v mestu omejena v delovanju, to še toliko bolj velja za predmestje, saj povezanost med ljudmi tam ni dosti večja kot v mestu, ni pa tudi organizacij, v katerih bi se lahko združevali in delali. Čeprav bi bilo mnogokrat potrebno, da Uidi v predmestju mladi oblikujejo svoj kraj in ljudi v njem, se zaradi vključenosti v mestne institucije to le redko zgodi. Še največje možnosti za mlade bi bile v mladinskem klubu, ki pa ima vse možnosti, da se izrodi v zabavno-rekreativjii klub, če sploh hoče mladino pritegniti. Sodobne vaške razmere zahtevajo vedno večjo skrb za ljudi, ki živijo v vaseh. Zaradi razvoja prevoznih sredstev in sredstev javnega obveščanja va danes ni več v taki meri ločena od mesta, to pa ob drugih pospeševalnih okoliščinah (propaganda, slabo urejene vaške razmere, težnja po socializaciji itd.) povzroča množično razvaščanjenje in prehajanje iz kmetijstva v industrijo. Vse bolj prevladuje na vaseh tudi težnja po samozadostnosti in zaprtosti vase, kar vodi do brezbrižnosti in do razčlovečenja v tekmovanju in pehanju za inventarskim prestižem (več imaš - več si). Pri tem razčlovečenju šibki posamezniki ostanejo v ozadju kot ostanki preteklosti in manjvredni, nesposobni ljudje. V takem stanju ostaja mladina brez zaščite, saj nima trdnega ozadja, iz katerega bi izhajala, zato ni čudno, da se izrodi in zaide na stranpota. To pa nudi kaj meglene perspektive za generacijo, ki bo v prihodnosti nosilka družbeno političnega dogajanja. Če smo v mestu pri reševanju teh problemov utesnjeni, nam vasi v tem nudijo vse možnosti. Po razsežnosti namreč niso tako velike, da ne bi mogli zajeti prav vseh ljudi in po gostoti naselitve ne tako nepregledne, da zaradi ljudi ne bi videli človeka. Posebne oblike dela odpirajo mladini široke možnosti. Amatersko, pristno detovanje na neprisiljen način lahko združi otopele in brezčutne ljudi in jim pokaže nov način gledanja na življenje in čas. To pa ne bo zagotovljeno le s politiko in soočanjem v njej, ampak tudi z množično kulturo, ki bo človeku pripomogla k lepšemu in varnejšemu življenju. To pa ni vedno le sedenje v naslanjaču in gledanje TV, najnovejši avtomobil in isplošna brezdel-nost, ampak tudi delo, kultura, šport itd. Vendar, kot se starokopitni bolnik toliko bolj upira zdravnikovim injekcijam, kolikor bolj potrebuje zdravila, tako se tudi v vaseh, ki bi morale najbolj zahtevati: „Mladina, oblikuj nas!“ najbolj upirajo zdravilnemu delovanju. CIRIL MRAVLJE Davčne olajšave za kmečka gospodarstva Glede na razna vprašanja, kako je z davčnimi olajšavami pri kmetih, ki preurejajo svoja gospodarstva oziroma nabavljajo razne stroje, daje kmetijska pospeševalna služba pri občini sporazumno z davčno upravo naslednje pojasnilo. Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov prizna posebna olajšava Za sredstva vložena v preusmeritev gospodarstva se štejejo sredstva vložena za graditev in adaptacijo.gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske opreme ter sredstva vložena za preusmerjanje gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo. Za uvedbo pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč in pašnikov, če sredstva za melioracije vložijo posamezni kmetje. Kolikor davčni zavezanci iz kmetijstva vlagajo sredstva za namene iz prejšnjega odstavka, se jim prizna posebna olajšava, ki znaša 80 % vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati petletne odmere davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. Vloga za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije. Izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca junija po preteku leta, v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Formularji za sestavo prošenj bodo na razpolago pri krajevnih uradih in v vložišču skupščine občine. Ing. JOŽE PUST Vsa podpora kmetijstvu! PC V naši občini je zdaj 1883 čistih kmečkih gopodarstev (mednje so prišteta torej le taka, katerih člani se ukvarjajo in preživljajo izključno s kmetijsko dejavnostjo). Sklad za pospeševanje kmetijstva naše občine •pa ima letos na voljo 756.223,67 dinarjev. Od tega bodo največ porabili za umetno in naravno osemenjevanje plemenic (355.800,00 dinarjev). Med ostalimi obsežnejšimi dejavnostmi, ki jih bodo letos plačevali s tem denarjem, so še nakup bika, žrebca in štirih merjaščkov, kreditiranje preusmerjenih kmetij in kreditiranje hranilno kreditne službe pri agrokombinatu Barje, regresiranje dela obresti za kredite, ki jih najemajo zasebni kmetje za modernizacijo kmetij (2,5 odstotka zapadlih obresti od kreditov, ki so zapadla v plačilo v prejšnjem letu), regresiranje pri nakupu 10 plemenskih krav za območje kmetijske zadruge Velike Lašče in 15 za območje agrokombinata Barje, izdelava gradbenih načrtov za gospodarska poslopja in silose kmetovalcem, ki bodo preusmerili svojo proizvodnjo, in druge. Na območju agrokombinata Barje bodo letos zgradili sedem novih hlevov, pet jih bodo povečali, šest pa preuredili. Na tem področju je zaprosilo za kredite 64 kmetov. Težijo tudi k povečanju tržne proizvodnje. V to bi se zdaj bilo pripravljeno usmeriti 120 kmetij. Če bo več denarja, bi jih preusmerili še več, kajti to jih je pripravljenih storiti kakih 400. Vendar bi morali biti bančni krediti kmetu na voljo tudi v novembru in decembru. Tedaj ima kmet največ časa, kaj prenavljati ali dokupovati. Letos naj bi povečali tudi proizvodnjo in odkup mleka, ki sc je sicer v zadnjih letih povečal na 32,000.000 litrov, v srednjeročnem načrtu pa težijo k približno 50-od-stotno povečanemu odkupu. Prav tako bi radi do leta 1975 povečali število krav, ki so v kontroli A, 700, v kontroli B pa na 1200.1 prečna mlečnost naj bi se tudi d)11 nilu z 2150 (poprečje vnašiobdt ] na 2.400. Hkrati ne bi smeli o’ en mariti tudi povečanja prireje pn >rj| vini. Zato bi morali zmanjšati zak< telet. Pan Izkoriščanje šote na Ljubljanskem barju Svet za kmetijstvo si tudi prizadeva, da bi uskladili interese pri izkoriščanju gozdnega prostora; gradnja naj bi se usmerila v barjanska zemljišča, kmetijska zemljišča v Ko-zarjah in Podsmreki pa naj bi ostala, še zlasti zato, ker gre za dokaj trdne in obetavne kmetije, ki pa stagnirajo, ker ne vedo, kako bo z njimi jutri. Časa, kdaj so barjansko šoto začeli uporabljati za kurjavo, ni mogoče natančno ugotoviti. Vemo pa, da so kmetje na obrobju Barja in poznejši naseljenci šoto že pridobivali, jo sami sušili in za svoje potrebe uporabljali, kasneje pa so šoto tudi prodajah v Ljubljano in na Vrhniko. Šote od začetka niso žagali v obliki .opek, pač pa so jo kar z lopatami izkopavali in sušili v naloženih slojih. Zagati so jo začeli šele sredi preteklega stoletja pri Babni gorici. Za kurivo v industrijske namene so prvič uporabih šoto v tovarni sohtra v Ljubljani leta 1776. Ko so pa zgra-:no slad V občinski zemljiški sklad bi zbirali zemljišča, ki bi jih dajali v dolgoročen zakup. Z davčno politiko bo treba vplivati na spodbujanje in usmerjanje kmetijske proizvodnje. Vendar so zaradi majhnih kreditnih sredstev pri kreditiranju kmetov težave. Zato bi kazalo, da bi občina dala kredite kreditno hranilnim službam Barje in Velike Lašče. Vsekakor bo treba posvetiti več pozornosti vsestranskemu izobraževanju kmetov. Na splošno mislimo, češ kaj bodo kmetu š<»le, živini bo že lahko pokladal brez njih. Takšno škodljivo miselnost, ki seje porodila v glavah pisarniških ljudi, bi morah čimprej izkoreniniti. Kakšno široko znanje, kolikšne izkušnje in kakšen posluh mora kmet imeti, če se hoče s svojo zemljo trdno obdržati na nogah, vedo le tisti, ki so kdaj živeli na kmetijah. Če pa kmetu ne bomo dali možnosti še za dodatno strokovno izobrazbo (v nekaterih za- hodnoevropskih državah mora kmet obvezno končati srednjo šolo). bomo lahko naše kmetijstvo kmalu odpisali. Še posebej bo treba poskrbeti, da bi izboljšali krmno osnovo: da bi bolje gnojili in da bi bilo spravilo krme boljše. Občina je že plačala nakup dveh opažev, letos pa nameravajo zgraditi okrog 25 silosov; doslej so jih že postavih pet, v glavnem na območju agrokombinata Barje. V Laščah pa se bolj usmerjajo na pre-vetrovalne naprave in sojih nakupili že 15. dili 1845 v Ljubljani tovarno sladkorja, znano cukrarno, so šoto uporabljali za kuijavo kotlov v rafineriji. Cukrarna je potrebovala za obratovanje dosti več šote, kot so jo barjanski kmetje in kolonisti lahko dobavili, in zato se je Nace Škarja odločil vpeljati pri Črni vasi večji obrat pridobivanja šote. Taje kmalu zaposloval že 100 do 150 delavcev. Ignac Škarja je po preverjenih podatkih tudi prvi preizkusil kalorično moč kurjave s šoto v Trstu na parniku „Nadvojvodinja Zofija", šoto pa je pripeljal z Ljubljanskega barja, ki je bilo največje in najbolj zanimivo barje avstrijskega cesarstva v prirodoslovnem, kulturno-zgodo-vinskem in poljedelsko-kmetijskem pomenu. Kmalu zatem so šoto začeli uporabljati prav v vseh obrtno-industrij-skih obratih v Ljubljani in okolici in za' ogrevanje stanovanj. Med temi obrati so bih livnica svinca v Škofljici, predilnica v Vevčah in vrliniške opekarne. Leta 1856 so vzeh v zakup zemljišče med Zunanjo gorico in Plešivico, kjer so začeh izdelovati šotasto opeko za kurjavo železniških strojev. Velika izkopavanja so obenem odvajala vodo pri Plešivici z gričev preko močvirja do Notranjih goric in v Ljubljanico. Ozkotirne železnice so prekrižale barje, postavili so prostorno oblikovalnico z velikim skladiščem, v katerem je velik stroj drobil sveže rezano šoto v kašasto zmes, ki so jo nato oblikovali v opeke. Z ročnim delom oblikovano šoto pa so tudi že poizkušali upo- rabljati pri kuhanju lesnega oglja. Zaradi velike prostornine in m; i velike prostornine in majhne kurilne vrednosti se uporaba šote za kurjenje železniških lokomotiv ni obnesla in so pridobivanje v ta namen v naslednjih letih popolnoma O rije. v češnje, turizem in še kaj Orlje je vasica, vkleščena med prostranimi bukovimi in kostanjevimi gozdovi od Molnika do Golovca nad Ljublano. 2e stoletja je znana po imenitnih češnjah, ki so jih ljubljanske gospodinje rade kupovale in ljubljanska otročad sila slastno zobala, saj so bile sladke in napete, da so kar pokale, ko si vgriznil vanje. Domačini pravijo, da so jih v sezoni skozi tri tedne dnevno pošiljali na tržišče okoli tisoč kilogramov. To je skupno s prodajo izletnikom, ki so v času zorenja češenj kaj radi zahajali na Orlje, vrglo kakih petindvajset ton sadja in iztržek za češnje je bil dobrodošel vsakemu gospodarstvu v tem goratem svetu z le nekaj večjimi zaplatami orne zemlje in travnikov. Po novi, zelo lepi cesti, ki se pri Rudniku od Dolenjske ceste pri bencinski črpalki odcepi blago levo navkreber, je le pičle štiri kilometre vožnje ali hoje skozi senčne kostanjeve in bukove gozdove do Orljega. Ko sem se vzpenjal, sem nekje sredi poti na od sonca obsijani jasi zagledal malo pokopališče, ki sem si ga ogledal. Na vidnem kraju je s cvetjem lepo okrašeno grobišče, v katerem je pokopanih pet neznanih borcev NOV, ki so padli v poslednjem boju pred osvoboditvijo Ljubljane, 8. maja 1945 in ki mirno počivajo na rebri pod vasjo, skupno s šestimi žrtvami belogardističnega * nasilja, katere so krvniki privlekli iz mučilnice pri zloglasnem Urhu in jih zverinsko pobili na Golovcu. Ko sem prišel v vas, sem levo in desno videl Jepc domačije s čistimi dvorišči in obnovljenimi gospodarskimi poslopji, zadaj in ob strani pa prostrane, toda žalostne češnjeve sadovnjake. Kmetovalec Alojz Okorn, ki ima kakilupetdeset češnjevih ste-bt I. mi jc povedal, da letos na Orljem češenj ne bo, ker je prav takrat, ko so češnje cvetele, neprestano padal dež in žuželke niso mogle oprašiti in oploditi sadja. Tako pa ni le pri njem, pač pa daleč naokoli. Dejal pa je, da sadja tudi škropili niso in zato bodo še škodljivci opravili svoje. Kmetje so se preusmerili bolj na živinorejo in Okorn se je pohvalil, da razen vseh dmgih poljščin na šestih hektaijih obdelovalne zemlje pridela še krme za sedem govedi in par konj, pri tem pa vse njive zaradi neugodne konfiguracije zemljišča obdeluje ročno. Na Orljem so veseli, da so v vas dobili elektriko, če pa bo občina Vič-Rudnik izpolnila obljubo, bo v nekaj tednih še voda pritekla po novem vodovodu, kar bo zelo dvignilo življenjsko raven prebivalcev, pa tudi v gospodarstvu se bo poznalo. Kjer se odrasli pogovarjajo, je takoj zraven tudi nekaj otrok in ti sedaj še majhni ljudje, ki bodo nekoč tu gori gospodarili, so mi potožili, da morajo zelo daleč hoditi v šolo, celo v Ljubljano na Prule. Štiri kilometre pozimi in poleti ob vsakem vremenu pešačijo doli do avtobusne postaje in po končanem pouku spet skozi gozdno samoto. Pozimi gazijo sneg nazaj domov, to je pa kar strašno, so na glas zakričali. Zabičah so mi, naj zapišem, da jih je dosti in da bi bilo prav in pošteno, ker so pridni, če bi jih v šolo vozil kombi, ki ga pa nunajo. Občina naj se spomni na te majhne gorjance tik pred mestom, saj bodo morda že čez nekaj let dosti zalegli v našem gospodarstvu ali drugih vejah znanosti prav zaradi vztrajnosti in samoodpovedi, ki se jc učijo sedaj. Obisk Orljega in okolice priporočam za rekreacijo pešcem z malico v žepu in pa motoriziranim turistom, saj jim ne bo žal zaradi gostih gozdov in lepega razgleda po kraju in obrobnem gorovju: Kureščku, Moker cu, Krimu, Rakitni, vse tja do hribov nad Vrhnike. Požirek za žejo ali „ta močnega za korajžo" pa dobite pri vsaki hiši, ker gostišča nimajo, čeprav bi bilo dobro obiskano, brž ko bi se zanj izvedelo. ZORAN TEVŽ opustili. Šoto pa so v začetku tega stoletja žagali še v Babni gorici, Haupmanci, Ilovici, Črni vasi, Lipi, Notranjih in Zunanjih goricah, Brezovici in Bevkah. Dandanes pridobivajo šoto v malih količinah le še v Bevkah, strokovnjaki pa menijo, da bodo sedanje zaloge prav kmalu izrabljene, nove plasti šote pa zaradi drugačnega rastlinstva vrhnje plasti zemljišča ne nastajajo več. V začetku stoletja je bila plast šotišč debela celo do treh metrov, sedaj pa pravih šotišč sploh ni več, najdemo pa sem ter tja na obrobju barja do 20 cm debele plasti mešanice talnih plasti in šotnih vlaken. Šota vsebuje razen dušičnih spojin tudi kalij, kalcij, magnezij, železov oksid, ilovico, fosforno, žvepleno, ogljikovo, kremenčevo kislino in glino in seveda mnogo vode, kije ob kurjenju izparevala. ZORAN TEVŽ Spodbujati bo treba še postrani (n] kmetijske dejavnosti. Tako na P ^ mer v Velikih Laščah izdelo*3' ^ suhe robe, na Barju pa vzrejo žn* j za pitanje. Zelo zapostavljen je j’ eni kmečki turizem. Vsaj na p0® en grajskem območju naj bi ga spiJI i Vi na noge tako, kot so ga na so* i^,, njem škotjeloškem, o čemer smo Jll( poročali. Glavne težave so s kred _ ran je m. Na Barju se pojavljajo težavel urejanju zemljišč. Tamkajšnja J Ija bo čedalje slabša, ker ni ustrd mehanizacije za prekopavanje, s31 delovna sila pa jc predraga in je »,c zen tega sploh ni moč dobiti. » janski primer pa seveda ne bi i11 vezati le v občinske meje. G010 ima Tolikšen pomen, da bi n« ( j. preiti tudi v delno pristojnost refl j like. j UjJ Na laščanskem območju l33 '''■j spopadajo z drugo težavo: vo e8a razdrobljenostjo zemljišč. Si«1 ~ nekateri kmetje v občini tožij0, *zv še nimajo industrijskega toka, ■-prav so tudi taki, ki si še morajoI ral] žigati sveče, borih nekaj kilonie11 -proč od slovenske prestolnice, k! -tako rada vzporeja z visoko civ® , ~ ranimi zahodnoevropskimi sreda Ičn Toda če bo šlo po sreči, bodot111 ^ -še teh nekaj zaselkov že letos |0zi peljali elektriko. ni lt0C A. ARI Odi ^aži akr Z uspele demonstracije jarkačev na Ljubljanskem batju Z mehanizacijo k osuševanju Barja " • Znaten del Ljubljanskega barja, to je okrog 35 kvadratnih kilo-metrov od 163 kvadratnih kilometrov razsežne kotline s pretežno kmetijskimi površinami, poplavljajo vode Ljubljanice in njcnin 11 pritokov z obrobja. Slab odtok vode povzroča zaostajanje vod6 .................Bi ‘ 1 Paje na njivskih površinah kot na travnatem svetu, posledica tega paJc zamočvirjenjc in močno zaplcvcljcnje kmetijskih zemljišč. Zaostajanje poznih spomladanskih in zgodnjih jesenskih voda skraj' šuje rastno dobo, otežkoča obdelavo in splošno izkoriščanje ta • Previsok nivo talne vode in površinsko zaostajanje meteorni voda ovira razvoj procesov v tleh in s tem smotrnejše izkoriščanj6 zemlje v kmetijske namene. Že stoletja obstajajo prizadevanja, da bi Barje primerno izsušil' in uredili, da bi dajalo čimveč tako za tamkajšnje kmetoval^’ kakor tudi za družbo. Kmetijsko urejena kotlina Barje bi bi'11 gospodarsko zelo pomembna, ker leži v neposrednem zalcdju, Ljubljane. Vemo pa, da tega namena ni lahko doseči, ker je treh3 bistveno spremeniti naravne pogoje. Vsi dosedanji posegi v barjansko naravo potrjujejo splošna sp°' znanja, da jc ključ k rešitvi ureditev vodnih razmer. To je j2' hodišče za mehanizacijo in pogoj za boljšo kmetijsko prot2' vodnjo. Na kakih 70 % barjanskih zemljišč je prvi korak k preobrat1 boljše osuševanje, kopanje jarkov in drenaža terena. Da bi čimprej začeli z mehanizacijo izboljševati stanje na Bafr in izkop drobne odvodne mreže, jc Kmetijsko pospeševal1!* služba pri občini organizirala 9. maja demonstracijo kopani* manjših jarkov s pomočjo strojev. Pri demonstraciji jc sodelovala KZ Vrhnika z jarkačem, ki 7 2 f? S % t^lji s, Ije jarke do povprečne globine 80 cm in s širino ob površinsk6 sloju 1,25 do 1,50 m. Jarkač je vlekel traktor ,,Same“ 70 KS vgrajenim superreduktorjem. V eni urijo izkopal 100 - 150n Poleg tega je ludi podjetje Cosmos prikazalo delovanje jarka^ ki jc kopal manjše jarke in to največ do globine 40 cm in s širi13 jarka 70 cm. Kot vlečna sila je bil uporabljen traktor 35 KS vgrajenega superreduktorja. Z opravljeno demonstracijo jc bilo ugotovljeno, da bi bila 2 kopanje jarkov primerna oba jarkača. Manjši jarkač bi bil P(‘j r1 meren za kopanje jarkov med posameznimi parcelami. Z nj"1' k" lahko delali kmetje sami, ker ga je možno priključiti na navauf, traktor s 35 -- 40 KS. Tudi cena samega priključka ni previsO1^ (cca 9.000 din), tako da bi si ga lahko nabavil vsak kmetovalec« ima primeren traktor. ^ Večji jarkač, ki odlično koplje širše in globlje jarke, jc za v ne more nabaviti vsak posafl'62*'!) lat1!!31 i........ a:....... *—i..—.. tein L [ je jarke primernejši, vendar ga ... _________ ___________,________ kmetovalce, ker je vezan na nabavo težjega traktorja in s tcii^ zvezi na veliko investicijo (cena traktorja s priključkom j6 ^,| 180.000 do 200.000 din). Zaradi tega bi morala tak stroj naba kaka večja družbena organizacije. jj IS ,VC| ?3 Delo na melioraciji Barja bi moralo biti koordinirano, takOt-j sc na že zgrajene glavne jarke navezovala drobna 08^% mreža, kajti le s lem bo podana garancija za osuševanje dolofi6 zemljišč. ^ Občina bo težila k temu, da sc koordinirano začne z urejat13 .j, robne odvodne mreže kakor tudi z izkopom glavnih odvod' drobne odvodne mreže kakor tudi z izkopom glavnih ou««-- ().r jarkov, obenem pa bo tudi pomagala pri nabavi potrebne o"- m/ac'N- . pljS1' Ing. JOŽI I’1 V Sv C*' ir A, ).fl dvi a!*Kaclar Pr!Prav*jaš intervju, moraš biti že prej vsaj deloma seznanjen ^ Ematiko, ki jo želiš osvetliti. Moram reči, da se jaz ob tem nisem veliko aki *lpravH * 'dderi, kot da je kmet družbi v napoto. Kmet je bil po splošnem jljPričanju kapitalist. Ce je imel zapravljivčka, je bil v očeh drugih kapi-jrti. • Danes je mercedes za obrtnika potreba. Tega luksuza ljudje danes ne Pjj (g>J°več. Karkoli je kmet v tistem času imel, so mu obdavčili. Pri delavcih •cr »,7 ^nko je vplivalo maksimiranje zemlje leta 1953 na 10 do 15 ha na j0,j*zv°j kmetijstva v Sloveniji? jW;£TVal° ^ d° ve^d’ količin plevela (nasmehnil se jc, češ, to že ti ' ^ ~ ff vendar so nekatere zadruge dobro uspevale, sem ugovarjal. ~ Uspevale so že, kakšen je bil pa obračun, je drugo vprašanje. 'js&u' ?c vam zdi, da je bila davčna obremenitev v povojnem obdobju pra-uTcna m ustrezna? 11 ' kje neki! Pa ne samo z davki, tudi drugače so hoteli zatreti kmeta. m Primer, ko so odsluženi zadružni traktor raje razbili, kot da bi ga .g| orti ; kmetu. Kmet do mehanizacije ni imel pravice. V tistem času so se lil tovariši očitno čudili, odkod kmetu denar, da take davke zmore, ^rao vlogo so igrale osebne zveze in milost pri odločujočih. Zanima me, 0 takratni komunisti danes rešujejo kmečko vprašanje! ^ Škraba iz Črne vasi ima za seboj že 74 let bogatega življenja. °krat ga predstavljamo kot Žabarja kftbe svatbo so imele... ^ Ljubljanskem barju ^ Jai!n?f demdesetletni Škrabov tljf Oo jz Cmc vasi na Barju se je %j kaj starčevsko utrujenimi ^ko r rl nc*ram v daljavo na bar-ifo 2 ravan ob vprašanju, kako je .0,Vom na poskočne dvoživke kru ril, ko se jc on začel ukvarjati kahnjririkc nenavadnim opravilom. Shini mu iek‘ teči misli in se '5ih(;t.njale v besede in pripoved. ScPribič je bil, ko je še očeta V‘na žabji lov. Barje jc bilo v^no b .Za^ctkn stoletja vse pre- V z Jarki za izsuševanje, ki so Čciaj raer polni vode in žab. k jš /ji več jarkov z vodo in žab p živr . > Pa tudi utrujen od tež-u jenja in kmečkega dela lovi JstU sem in tja za kako prilož-stari žabaiji so se tudi že ihoč" Odrekli lovu in kolikor jim » 'ijstv dovolijo, sc ukvarjajo s (Jklah °e’ na osušenih barjanskih it110 kiu i ra*,ov °^u pravi, da jc I.^aj sani, saj več ko jc lovcev i?vili j.?e j6 poskočne žabe ujeti. Aili a ) Je bilo največ v marcu, "i* taK-I"*!3’ ko se drstijo, ven-™oij ?:“' njihovo meso najslabšc. k skl? s!e *n okusne so jeseni, , ptihr.|1lVaJ0 v ločje in v travo ter l i? Dr- -d za zimsko spanje. Ta-rQ(lil tV lra'' za žabji lov in Žabar ki ’ ka.?" jarkih s karbidno sve-kn ijslcn ^ seveda z močno ročno H kba ’ Jako da so žabe, ko jih je w iih : sl6pila, kar otrpnile, Žabar Cjj v vr^ai in eno za drugo Hi. k urric omejitev hitrosti, smo posre j Cestnemu skladu SRS, Repub'! mu prometnemu inšpektoratu,1 nemu podjetju Ljubljana, kis0 stojni za urejanje prometa na1 Ljubljana-Zagreb, ne pa občin1 tah ton - Po statutu mesta Ljubiji preskrba s pitno vodo koitin1 W dejavnost skupnega pomena^«* sto. Vse pravice in dolžnosti v tot lovnih organizacij, ki opravljaj1 deve skupnega pomena za «j opravlja mestna skupščina, me(l. gim potrjuje programe. Pri,® navi programa Mestnega vod" pri mestni skupščini bomo zagotoviti čimprejšnjo realizac" gradnje vodovoda na Škofljici (Ostale odgovore bol< postopoma objavili ^ v naslednjih številk**, , "8 rtio 1110' hsl «5 naš, tud > bidi Novogradnja na vasi. Soseska je prišla na pomoč. Treba je.* kajti vreme je nezanesljivo in gradbeni material se bo morda ^ spet podražil. JOŽE GAČNIK, upokojenec Zveza borcev je tudi letos organizirala dopust v Banjolah in tako grem z ženo in sinom tja za deset dni. Ugodili so mi, da grem 20. julija namesto 10, ker sin takrat nima dopusta. Na morju imam predvsem namen počivati, malo pa se bomo tudi kopali, -sončili in ob večerih balinali. Finančno bom zmogel, seveda, saj drugače pa ne bi šel! SILVA BRESKVAR, gostinka Letos pa verjetno mkufl1^ mo namreč veliko dela, mo lokal. Imam gostilno 9 na Cesti na Loko. v Oja, rada bi pa šla n» , predvsem kam v toplice. pozdraviti noge, veste, to je vseh gostincev. Želela bi iti kam za cel111 kaj, ko je sezona na viški*; L kortec avgusta, pa še to k i dni. Veste, za nas gostinec r.i pozimi, ko ni toliko l)u™ mi pa spanje veliko morje. boljV SILVO ŠORU, pomočnik poslovodje, servis Petrol — Trnovo Končno grem po štirih letih spet na morje, v Crikvenico v hotel Petrol. Vsi, žena, otrok in jaz že zelo težko pričakujemo, saj gremo prvič skupaj na počitnice, žena pa prvič na morje. Predvsem greva zaradi otroka, ker je star šele štiri leta in potrebuje „ta pravega" sonca. Pa tudi midva se nameravava malo zabavati. Podnevi kopanje, ponoči pa naokrog, no, saj veste, kdo pa ne gre? Ko pridemo z morja, ne gremo nikamor več, ker moram ženi malo pomagati pri pospravljanju stanovanja. Ja, ja, lahko zapišete, bo vsaj žena videla ... MIHA SAGER, dijak Najprej grem za dva tedna v Kranjsko goro, potem bom pa delal pri podjetju lobak. Vsako leto namreč rad malo delam, da mi kaj pade v žep tudi za počitnice. Nerodno je, če je človek poleti brez ficka. Po službi bom šel za en mesec s starši na Debeli rtič. Zraven bb tudi nekaj prijateljev, (ako da bomo lahko malo trenirali košarko. Ja, pa kopali sc bomo, seveda. Zvečer gremo ven, tako kot vsi, na ples v študentski tabor, pa v Portorož ... Ne skrbi me, da bi se dolgočasil. lično slikanico, ki govori o zdravem načinu prehrane, umivanju zob, higieni itd. V našo organizacijo je bilo sprejetih 983 mladih članov. Lepi rezultati dela RK V obdobju med 11. IV. 1972 do danes je občinska organizacija Rdečega križa Ljubljana Vič—Rudnik opravila precej obširno delo * zabeležila lepe rezultate. j, 11. IV. 1972 je imel občinski od-» oor v novem mandatnem obdobju u te drugo sejo. Na tej seji smo ugo-! »vili, da smo v prvem tromesečju j!1 leta dosegli lepe rezultate, po-f™0 ,na področju prve pomoči, '! JNodajalstva in dela z mladimi člani y Mečega križa. Pregledali smo fi-J aančno poročilo za leto 1971 in 1 “totovili, da je bilo poslovno leto 1 “Spešno zaključeno. Potrdili smo ‘“Mčni plan za leto 1972. Ob tej 1 ™lci se je odbor zahvalil občinski ,r za odobreno dotacijo in ™‘jubil, da se bo še naprej trudil ^osvetljevati naše občane, ter tako n njtav*^R sredstva, ki so nam bila n; °|>obrena. Sprejeli smo štirUetni JJogram dela in formirali 11 ko-misl, ki so že pričele z delom. »' ,‘2. iv. 1972 smo izvedli drugo ' „“pinsko tekmovanje mladih članov il pk v prvi pomoči. Že od meseca I - - prvi pomoči. Že od meseca trjHdorjo so potekali tečaji prve poit ??oi na devetih osnovnih šolah; Te-'a)e je zaključilo okrog 300 učen-ki so -sposobni dajati osnovno j j,e“lcinsko prvo pomoč. Najboljših l rp učencev pa je 22. IV. 1972 tek-4 h!*0 v D°mu gradbene aednjc i orf Za naslov občinskega prvaka v (ek P0nioči. Prvo mesto je osvojila upe so prejele lepe praktične na-acle v vrednosti 1.500 dinj ~k posameznik je prijel dipl ‘spominski blok. Pokrovitelj tega dinarjev. " ilomo ait^ v vrednosti'1 |5r. kmovanja je bila veletrgovina Mer 3i.,0r- Nas občinski odbor se iskreno Sprejemi so bili slavnostni in mladi člani so bili na vseh sprejemih seznanjeni z delom rdečega križa na njihovi šoli. V tem tednu smo organizirali zbiranje prostovoljnih prispevkov. Zbirali so predvsem mladi člani. Za ta sredstva smo poslali na letovanje 93 socialno in zdravstveno prizadetih otrok in to na Debeli rtič, Pacug in Vransko. 18. V. je bila že tradicionalna akcija zbiranja oblačil. Akcija je bila zelo dobro organizirana. Vsaka občina v Ljubljani je morala po razdelilniku RO RKS pokriti revnejšo občino v Sloveniji. Občinski odbor Rdečega križa Ljubljana Vič-Rudnik je poslal oblačila v Kočevje, Brežice ter delno v Logatec. V te tri kraje smo poslali okrog 8.000 kg oblačil. Ostalih ca. 3.000 kg pa je ostalo kot depo za reševanje tekočih socialnih problemov, ter za primer elementarne ali druge nesreče. Za uspeh akcije se moramo zahvaliti predvsem požrtvovalnim aktivistom rdečega knža, osnovnim šolam, gimnaziji Vič, poklicni šoli Brdo, ter vsem družbeno političnim organizacijam na terenu, predvsem pa krajevnim skupnostim s člani civilne zaščite in pa delovnim organizacijam, ki so z velikim razumevanjem prisluhnile našim potrebam, ter posodile avtomobile za brezplačni prevoz materiala. stih bolnikov, ki jih s pravočasnim odkritjem lahko ozdravijo. V to obdobje pade tudi teden TBC (boja proti tuberkulozi). V tem tednu bomo skušali zbrati sredstva, s katerimi bomo pomagali občanom in družinam, ki bolujejo ali so podvrženi TBC oziroma raku. V jeseni bomo nadaljevali z zdravstvenimi predavanji, predvsem na temo svetovnega dneva zdravja. Predavanja bodo v osnovnih organizacijah RK, po šolah in delovnih organizacijah. Izvedli bomo še nekaj krvodajal- skih akcij in upamo, da bomo dosegli določeni plan za našo občino. Na seminar za srednješolsko in vajensko mladino bomo poslali štiri 'predstavnike naše občine. Tako bomo tudi to dejavnost poživili. Za izvedbo vseh nalog, ki so pred nami, so nam potrebna finančna sredstva. Apeliramo in prosimo člane in delovne kolektive, da postanejo naši podporni člani. Vsem tistim, ki so že pristopili, se za razumevanje najlepše zahvaljujemo. BAUS JOŽI jC ,.1 '• uoumsKi uuour se isktciiu ' ---------- i C^juje vodstvu .te8a podjetja, da 19. y. 1972 Smo priredili spreji ltinu-e.omog°dd0 Uvedbo tega tek- Za vse zaslužne aktiviste Rdeč( j Ivanja. itf rnn'3' Vl- '972 je bilo mestno tek-P™ Pomoči za od-fi or« ' .tekmovale so ekipe občinskih u jjfttizacij rdečega križa,< civilne za-. J,a in delovnih kolektivov. Ekipi ga občinskega odbora sta med ekipami zasedli 6. in 7. mesto, (tem tekmovanju so nastopile td#x tajboljše ekipe mladih članov jLj^ega križa iz vseh petih Ijubljan-.vj* občin. Tekmovanje je imelo nia juučaj republiškega tekmova-I Ekipa mladih članov iz šole novci je zasedla zelo dobro drugo w,“Sto. Teden Rdečega križa je letos po- em za vse zaslužne aktiviste Rdečega križa. Ob tej priložnosti smo odlikovali naše aktiviste z zlatim znakom Jugoslovanskega rdečega križa in s srebrnim znakom Slovenskega rdečega križa. Prvič smo podeljevali plakete zaslužnim krvodajalcem, za več kot 25-kraten odvzem krvi. Na našem sprejemu je RepubUški odbor Rdečega križa Slovenije na pri-poročilo Mestnega odbora Rdečega križa Ljubljana odlikoval tudi predsednika občinske skupščine Ljub-Ijana-Vič-Rudnik ing. Slavka Korbarja. V jesenskem obdobju nas čaka zelo obširna akcija fluorografiranja. V naši občini bo fluorografiranih 39.000 občanov. Akcija bo trajala 20 dni in bo zahtevala popolno akti-vizacijo vseh moči, da bo lahko Tekmovanje mladih članov RK aprila letos Za boljšo strukturo prosvetnih kadrov Na prvi junijski seji je bila v ospredju obravnava poročila o delovanju TIS v lanskem letu in program za letošnje leto. Ciril Stanič je najprej poudaril, da je potrebno predvideno gradnjo osnovnih šol in vrtcev z ozirom na komunalne pogoje (struktura tal...) v različnih ljubljanskih občinah različno obravnavati. Ko pa so se pogovarjali o samem programu, katerega je podrobno razložila predsednica skupščine TIS dr. Aleksandra Kornhauser, so največ pozornosti posvetili dopolnilnemu izobraževanju prosvetnih kadrov na osnovnih in srednjih šolah (predvsem tistih, ki že zasedajo svoja delovna mesta). Štipendijska politika tovrstnih kadrov bo morala biti zato v bodoče še intenzivnejša, kajti dobri prosvetni delavci, ki pa morajo biti v prvi vrsti tudi dobri pedagogi, so že precejšnja garancija za boljše vzgojne in učne uspehe učencev in dijakov. ODLOKI IN SKLEPI POTRJENI IN SPREJETI Na predzadnji seji so odborniki obeh zborov soglasno potrdili in sprejeli več občinskih odlokov (o zaključnem računu občinskega proračuna za leto 1971, o potrditvi davčnega računa za 1971, o dopolnitvi odloka o davkih občanov, o prenosu sredstev posebne rezerve v sklad skupnih rezerv ter o njihovi namenski porabi ter odlok o izločevanju sredstev za stanovanjsko graditev občanov, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih). Obravnavali pa so tudi in potrdili zaključni račun za leto 1971 in soglašali s finančnim načrtom za letošnje leto sklada za napredek turizma mesta Ljubljane. režuje življenja! - S sprejema krvodajalcev AKCIJSKI ODBOR ZA DOM NA ROBU V zvezi s sklepofn, ki so ga nedavno tega sprejeli občinski in krajevni dejavniki na skupnem sestanku v Robu, da bo občinska konferenca SZDL ustanovila poseben akcijski odbor za zbiranje potrebnih sredstev za izgradnjo doma družbenih organizacij v Robu, je izvršni odbor občinske konference nedavno tega imenoval v ta odbor naslednje tovariše: Slavka Korbarja, Staneta Verhovca, Bogdana Jurkovška, Borisa Makovca, Franca Krumbergerja, Friderika Kolšaka, Jožeta Kovača (Ilirija), Edija Štefana, Cirila Marinška, Jožeta Kovača (Hoja), Vilija Beliča, Srečka Žerjava, Janeza Ce-mažarja, Sandija Sitarja, predstavnika krajevne organizacije SZDL Rob ter Komunalnega podjetja Vič, Ivana Ilca in Nika Valjavca. DANE KOSANOVIC, oficir v pokoju Z obema vnukoma bom šel v Ba-njole od prvega do desetega julija. Organizira nam Zveza borcev. Najraje grem tja, kjer so stari borci, da se skupaj poveselimo. Sam sem bil tudi partizan, saj sem šel v hosto že s štirinajstimi leti. - Pokojnina ravno ni previsoka, a sem z njo kar zadovoljen. MILAN ŠVAGAN, glasbenik Namenjen sem v hribe za kak teden dni. Za dalj časa ne grem, ker mi ture predstavljajo velik napor. V gorah se izognem mestnemu hrupu in poletni vročini. Uživam v svežem zraku, samoti, miru. Rad bi se le odpočil od napornega dela. Upani, da bo prijetno, saj ne bom sam. Najverjetneje bom šel z dekletom ali pa s kolegom. Dandanes postaja morje nemogoča stvar, saj je gneča tolikšna, da si človek nikakor ne more odpočiti. Krupje podnevi, ampak to še ni nič, hrup je tudi ponoči; očitno ljudje na dopust ne prihajajo počivat, ampak razgrajat! Zapisal Miško feNATR°H $1, "m šla na SneVSako kto Gri;bo Pa nič. K jfem pa fe^k" “p» MARTIN FRANKO, učenec Z mamico in očkom gremo na Dolenjsko, k stari mami v Šentjernej. Pomagali bomo v vinogradu, trte bomo vezali, veste. Tudi jaz, ja, saj me je očka naučil. Pa z bratrancem se bova igrala, luštno bo. Sem in tja se bomo šli kopat v šmarješke Toplice in to kar za ccl dan! Malo se bom sončil in kopal, saj zelo dobro plavam. Naučil sem se že pred leti na Debelem rtiču. Tudi jeseni sem bil tam, ko smo imeli šolo v^ naravi. V ZADNJI DOLOMITSKI VASI BO ZAGORpLA LUC Dela pri elektrifikaciji vasi Selo, Setnice in Belo prav lepo napredujejo. Načrti so v delu, občani pa pripravljajo drogove. Letos računajo napeljati daljnovod do transformatorske postaje Selo, ostalo omrežje pa utegne počakati do prihodnjega leta. V vseh teh vaseh vaščani urejajo po stanovanjih, hlevih in drugih gospodarskih poslopjih notranjo instalacijo. Te predele si je pred nedavnim ogledal tudi predstavnik občinske skupščine ing. Slavko Korbar, ki je ugotovil, da spričo raztresenosti naselij nujno potrebujejo pomoč. Omenjena je bila možnost, da bi pri izkopu jam za električne drogove pomagala mladinska občinska brigada in krajevna organizacija ZROP. Te partizanske vasi težko pričakujejo vse prednosti, kijih prinaša v sodobno civilizacijo elektrika. HITREJE IZ POLHOVEGA GRADCA V ŠKOFJO LOKO Cesto Selo-Bezje-Hrastnice, ki bo najkrajša povezava med Polhovim Gradcem in Škofjo Loko rekonstruirajo oz. grade nove odseke. Za to cesto je prispevala 500.000 SD KS Škofja Loka, 300.000 SD KS Polhov Gradec, 100.000 SD Ljubljana, 100.000 SD pa turistično društvo Polhov Gradec. Približno 500.000 SD bodo dali občani in - kot je običaj -ročno delo. PREMALO KAŽIPOTOV Kjerkoli po odročnejših krajih v naši občini pogreša turist smerokaze. Na začetku poti, ob glavnem križišču je sicer običajno oznaka, nato te pa organ, ki skrbi za te prometne znake, največkrat pusti na cedilu. Od prvega kažipota pa do cilja je seveda še cela vrsta manjših križišč in samo dobremu nosu potnika e prepuščeno, ali bo zares prispel na cilj. POLHOGRAJSKI PARK SPET V PRVOTNO STANJE Na pobudo KS Polhov Gradec so začeli pospešeno obnavljati polhograjski vodnjak in park. Za vzpostavitev parka v tako stanje kot je bilo pred vojno, so dobili 3,5 milijona SD. Težave so le pri obnovi vodnjaka, pri katerem bi bilo treba zamenjati del kamnov in vbrizgati nekaj cementnih injekcij. Doslej so v starodavnem parku odstranili grmičevje, ki ni sodilo v tamkajšnje okolje, v jeseni pa bodo posadili tudi eksotično drevje. V POLHOGRAJSKI GRAD - MUZEJ? Za polhograjski grad se zanimata Narodni muzej iz Ljubljane in PTT. Muzej bi uredil poslopje deloma v muzej za lokalno zgodovino, deloma pa za skladišče. PTT bi v zgradbi lahko dobil poslovne prostore. Interesenti bi bili za objekt precej bolj navdušeni, če-bi ne bilo ostrešje v tako slabem stanju. Po cenitvah bi bilo treba investirati v kritino in letve od 10 do 15 milijonov SD. PO OSMIH LETIH SPET KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO Krajevni odbor SZDL in KS Polhov Gradec sta po 8 letih uspela spet oživiti KUD. Formalnosti za ustanovitev so v teku - 7-članski odbor pa že organizira ustanovitev dramske sekcije. Hkrati iščejo tudi sredstva za obnovitev dvorane. cesto na Črni vrh - urediti Cesta na Črni vrh - iz Polhovega Gradca je preozka in slabo vzdrževana. Kljub temu, da bi jo morali popraviti že lani - občani še čakajo. AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA V POLHOVEM GRADCU Prostori za avtomatsko telefonsko centralo v Polhovem Gradcu se urejajo v Zadružnem domu. Od sedanjih 14 bo povečano število priključkov na 60. Predvideno je, da bo centrala pričela delovati letošnjega septembra. Mnogi kraji v naši občini so po telefonski liniji povezani samo do 134. Skrajni čas je, da vsaj večje kraje povežemo z Ljubljano tudi avtomatsko. POPRAVITI CESTO NA IG Ceste na področju mestnega dela občine v zadnjem času pospešeno urejajo. Videti je številno novo mehanizacijo, pri komunalnem podjetju Vič pa se začenja čutiti ažurnost.'Pri tem pa je malce nerazumljivo, da že tedne in tedne ni pošteno urejen asfaltni odsek pri Črni vasi v smeri proti Igu. KRAJEVNI PRAZNIK IGA 17. maj je krajevni praznik Iga. Tega dne je bil Ig leta 1942 osvobojen, ko so partizanske čete napadle fašistično postojanko na Igu. Družbenopolitične organizacije so v počastitev praznika organizirale množično enotedensko'praznovanje. Športno društvo „Mokrc“ Ig je organiziralo rokometni turnir, na katerem so sodelovale 4 ekipe. Strelska sekcija društva pa je izvedla množično streljanje z zračno puško za družbene organizacije in društva. Streljanja se je udeležilo 5 petčlanskih ekip. V torek, 16. maja, so učenci osnovne šole sprejeli Kurirčkovo pošto in jo ponesli naprej. Ob tej priliki je bil v šoli kulturni program. Na dan praznika je bila v kino dvorani proslava. Nastopil je mladinski zbor osfiovne šole, recitatorji ter vokalni oktet iz Iga. Člani organizacije RVS so v nedeljo 21. maja organizirali tekmovanje v orientacijsko taktičnem pohodu v povezavi s pripadniki RVS Škofljica. V prazničnih dneh je bila otvorjena nova avtomatska telefonska centrala. Občani Iga so dali svojemu prazniku dostojno obeležje. ANTON GLAVAN, Ig 51 LAVRICA NAJBOLJ ZAPOSTAVLJENA Lavrica je sicer del mestnega območja naše občine, je pa po svoji komunalni opremljenosti in družbenem standardu nasploh na slabšem kot katerakoli druga krajevna skupnost v občini. Tako so ugotovili udeleženci na sestanku političnega aktiva KS Lavrica 15. junija. Razprava se je začela okrog problematike otroškega vrtca. Na Lavrici imajo 32 otrok - kandidatov za otroški vrtec, ki pa ga še ni. Nameravajo ga urediti v šolskem poslopju. V ta namen so izvolili že iniciativni odbor, ki si bo prizadeval, da zadosti tej pereči potrebi. Čeprav prebiva na Lavrici 2000 naših občanov, v tem kraju ni prostora za trgovino. V načrtu je izgradnja centra, v katerem bi bili prostori za družbeno življenje, za kulturno delo in rekreacijo ter za trgovino. Sedanja dvorana ne ustreza več svojemu namenu. Ko bi se našel interesent, bi prostor lahko vsaj začasno uredili kot trgovino. Za izgradnjo sodobnega centra pa je že vložena prošnja, na katero pa še ni odgovora. Te dni pričakujejo na Lavrici oz. Orljem, da bodo dobili vodo iz svojega vodovoda m elektriko po novem vodu. Nazadnje se je zataknilo pri elektriki, vendar seje med tiskom naše številke ta problem že rešil. Ceste so zelo slabe, razen glavne ceste skozi Lavrico so vse makadamske. Stalno zaposlenega cestarja ni, čeprav Komunalno podjetje Vič prejema namenska sredstva. Krajevna skupnost je sama pripravljena prevzeti skrb za ceste, če bi namenska sredstva preusmerili nanjo. Občani so tudi pripravljeni prispevati 40 % sredstev za asfaltiranje cest, Govora je bilo tudi o črnih gradnjah in nemoči občinskih in mestnih služb ob tem pojavu. Črnih gradenj je že toliko, da ogrožajo sanitarno varnost naselja. ludi na Lavrici je bilo slišati pritožbe nad poslovanjem občinske uprave, 5d katere ni mnogokrat niti odgovora na prošnje in vloge občane SaS 100 LET VIŠKIH GASILCEV Vičani so praznovali v mesecu maju svoj veliki praznik. Gasilci viškega društva so proslavili stoto obletnico svojega obstoja. Ze ob vstopu na viško cesto sta nas pozdravljala dva velika mlaja z napisom. Razobešene zastgve na ................ ■--- okrašeni gasUski dom so pričali o veliki aktivnosti hišah, plakati in lepo ----------„---------- . . .., viških gasilcev, ki so uredili vse potrebno za svoj jubilej.-20. maja je bila žalna komemoracija in nato v društvenih prostorih odprta „Zgodovinska soba“ v kateri so zbrani najstarejši ohranjeni dokumenti in slike. Stene krasita dve veliki oljnati sliki najzaslužnejših članov - Ivana Gašperina in Milana Robežnika. V sosednji dvorani je bila razstava gasUskega orodja, opreme, dokumentov in slikovnega materiala. Z zanimanjem so si obiskovalci ogledali vse razstavljene predmete in se na koncu vpisali v spominsko knjigo. Osrednja proslava je bila 28. maja, ko so že ob šesti uri zjutraj pričeli s --------------------:— n ga je organizirala Mestna gasilska zveza. 32 četkov pa do danes, ko je društvo s svojim članstvom usposobljeno za naj- rorlirnoisp ^IICPIIC Konferansje proslave — blagajničarka društva dipl. ing. Pavlič Arnuša, oblečena v narodno nošo. je prosila pokrovitelja proslave tov. Slavka Korbarja, da preda nov gasilski avto TAM 5500 G s cisterno društvu v uporabo. Skupaj s predsednikom društva sta nato odšla s tribune, kje je tov Korbar prerezal vrvico in predal ključe avtomobila strojniku .Ivanu Andoljsku._ V tem trenutku so se odprla garažna vrata, za katerimi je stal lepo okrasen avto. Strojnik Andoljšek je s ključi odklenil avto, s sireno naznanil občinstvu, da je avto prevzel in ga zapeljal pred garažna vrata. V imenu društva se je zahvalil tov. Ivan Andoljšek, kije poudaril potrebo, da imajo viški gasilci ta najmodernejši avto v svojem domu. pionirskim tekmovanjem, ki ga je organizirala Mestna gasilska zveza, ii pionirskih ekip iz celega ljubljanskega območja je pokazalo svoje znanje m prizadevnost, kar se je odražalo pri samem tekmovanju. , . prizadevnost, kar se je odražalo pri L--- . - . , Ob 10.30 so se zbrali visoki gostje na lepo okrašeni tribuni s pokroviteljem proslave, predsednikom občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik, dipl. ing. Slavkom Korbarjem. V tem času so prikorakali trije uniformiram gasilci s čeladami pred tribuno, kjer je poveljnik parade tov. Ciril Robret predal raport predsedniku Slavku Korbarju in ga prosil za pričetek parade. Občani Viča, ki so napolnili trikot pred gasilskim domom, so nestrpno čakali na začetek parade, ki se je že odvijala po Viški cesti. Na čelu za poveljujočim so korakali zastavonoše gasilskega društva Vič, zastavonoše drugih gasUskih društev, preko 350 pionirjev, ki so sodelovali na tekmovanju in več ešalonov gasilcev, ki so jih vodili sektorski poveljniki. Parado so zaključili gasilski avtomobili najrazličnejših tipov. V paradi je »delovalo preko 500 gasilcev, ki so s svojim strumnim korakom navdušili gledalce. Po končani paradi so se enote razvrstile pred tribuno, kjer je predsednik gasilskega društva Ljubljana-Vič tov. Franc Sever pozdravU visoke goste m vse udeležence proslave. V svojem govoru je navedel pomembnost obletnice gasilske tradicije na Viču, njeno humano pot od skromnih za- Tov. Korbar je nato še enkrat čestital strojniku in predsedniku društva ter v svojem govoru poudaril zasluge gasilstva in potrebo po čimmodernejši opremi gasUskih društev. Posebnega pomena je prostovoljno in humano delo cele množice gasilcev, ki pod svojim skupnim geslom „Na pomoč' pomagajo sočloveku v nesreči. V imenu Gasilske zveze Slovenije je govorU tov. Kušar Mirko in predal društvu visoko republiško odlikovanje. V imenu Mestne gasUske zveze je govorU tov. Ručigaj, kije predal društvu spominsko diplomo. Na pionirskem tekmovanju je prvo mesto zasedla desetina z Viča pod vodstvom tov. Andreja Malusa. Tov. Ružigaj je za osvojeno prvo mesto predal viškim pionirjem spominsko plaketo in prehodni prapor, drugouvrščeni ekipi iz Brezovice in’tretji ekipi iz Medna pa spominski diplomi. Konferansje ing. Pavličeva je nato dala besedo prisotnim gostom, ki so v imenu svojih organizacij čestitali društvu ob visokem jubUeju. Zaključno besedo je imel predsednik društva Franc Sever, ki se je zahvalU za tako množično udeležbo na tekmovanju in proslavi. Se posebej pa se je zahvalU viški pionirski desetini za osvojeno prvo mesto. SEVER NANI Najboljša desetina gasilskih pioniijev na Viču. Vodi jo pod p«' nik društva Vič Andrej Malus Tekmovanje pionirjev-gasilcev V počastitev 80-letnice maršala Tita in VII. kongresa GasUske zveze Slovenije je Mestna gasilska zveza Ljubljana skupaj z Občinsko zvezo VrhovO “ Vič-Rudnik izvedla tekmovanje pionirjev vseh petih ljubljanskih občin. pred osnovno šolo na vriw-i nedeljo 28. maja že od 6.30 uK prej. Tekmovalo je 31 tekmo«* desetin v naslednjih disciplinah1 1. Vaja z brentačo s podrt Preko 350 pionirjev se je zbralo S proslave 100-letnice obstoja Gasilskega društva Vič. Na častni tribuni je pokrovitelj proslave ing. Slavko Korbar, predsednik skupščine občine. — Foto: L. Prosen 50 LET GASILSTVA IMA BARJU Že pred sto leti se je začela gasilska dejavnost pri nas, ko je nastalo gasilsko društvo na Viču. Kaj hitro po potresu v Ljubljani leta 1895 so naši predniki začeli pospešeno ustanavljati gasilska društva. Tako so se že naslednje leto na našem Baiju zbrali možje z geslom „Na pomoč!“ Gotovo je, da je bila velika nesreča, ki je prizadela naše mesto, tudi eden od pobudnikov za tako človekoljubno dejavnost. Organizirano so gasilsko družino utemeljili pred petdesetimi leti 1922. leta. Prvi požar so gasili na Ižanski cesti pri „Belem konjičku". Od tedaj pa do naših dni so barjanski gasilci gasili na območju Barja in Krima 202 požara, razen tega pa so sodelovali v za tiste čase zelo oddaljenem Novem mestu, Idriji, Logatcu in drugod. S svojim zgledom je prednjačd korenina in soustanovitelj Janez Vrbinc, še sedaj aktivni član, tokrat odlikovan z zlato plamenico, sicer pa nosilec gasilske zvezde prvega reda in reda za zasluge za narod s srebrno zvezdo. Tako je ob tej priliki slavil svojo zlato poroko z gasilstvom. Iz tistih časov je še vedno aktivnih sedem članov, med njimi tudi Andrej Lavrič, ki je prav tako za svoje sodelovanje odlikovan z zlato plamenico. Če upoštevamo, da so pred mnogimi desetletji vozUi okorno gasUsko opremo s konji po slabih in razritih makadamskih cestah, potem lahko razumemo, koliko prizadevanja in-' naporov ter dobre volje je bilo potrebno za tako humano delo. Pa tudi pozneje, ko so goreli mogočni lesni kombinati, tovarna lakov in podobni obrati, je bilo treba ogromno truda in požrtvovalnosti. Ko še ni bilo telefonskih zvez, so oznanjali čuvaji na ljubljanskem gradu požare s streli, za mesto s tremi, za okolico z dvema ali enim. Da se ne pozabi, naj omenimo še največjo povodenj na Barju leta 1933, ko so reševati ljudi in živino tudi s čolni, s katerimi so nekoč vozili podpeški marmor in drva v Ljubljano. Pomagali so tudi pri poplavah v Celju. Že pred dobrimi štirimi desetletji je bilo včlanjenih kar 24 naraščajnikov, leta 1947 je štelo društvo 80 članov in članic, dane« pa 38 članov. To je za malo vas zelo lepo število. Prvo opremo — agregat so nabavili s podporo občine Ljubljana in občanov v Linzu, ko je bil 1928 slovanski gasilski kongres v Pragi. Prvi gasilski avtomobil pa so dobili 1934. K temu so prispevale občinska zveza iz gasilskega sklada, občani, nabiralne akcije, veselice, dobrosrčni meceni in tudi podjetja. Pozneje so opremo izpopolnjevali. 1939 je bil drugi gasilski kongres v Ljubljani, ki se ga je udeležilo več tisoč gasilcev. Društvo je večkrat tekmovalo in bilo republiški prvak. Kot nagrado je prejelo tudi celo opremo za eno desetino. Priprave z:a gradnjo doma so se začele 1930.Teta. V sledečem desetletju je bilo zelo intenzivno družabno življenje, saj so imeli svoj tamburaški zbor, trobentače in igralsko družino, ki je štela okoli trideset članov. Uprizarjali so celo po deset iger letno, ki sta jih režirala Zelnik in Aceto. Z njimi so gostovali v raznih krajih. Med narodnoosvobodilno borbo je nekaj članov padlo v partizanih, mnogi so bili po taboriščih, v svojem gasilskem domu pa so zbirali orožje in ostali material. V preteklosti so bile značilne za družabno življenje razne gasilske veselice, kijih je pa sedaj spričo motorizacije vse manj. Danes se usposabljajo člani društva na večernih vajah razen za svojo osnovno dejavnost tudi za civilno zaščito in vseljudski odpor, vendar v želji, da bi bilo čimmanj klicev „na pomoč". Te barjanske proslave se je udeležilo vgčje število društev z vsega barjanskega območja pa vse do Ribnice, predstavniki terenskih organi-„ zacij in podjetij. Jubilejna proslava se je začela s povorko konjenikov, narodnih noš, gasilskih čet, godbo in gasilskimi avtomobili po Dolenjski in Peruzzijevi cesti. Po mimohodu pri gasilskem domu, kjer so bili zbrani gostje, je potekala slavnost ob veliki udeležbi. Pomembno dejavnost so poudarili govorniki Miro Kušar, predsednik gasilske zveze Slovenije, Lovro Ručigaj, za- stopnik mestne gasilske zveze, Jer- nej Gerlanc, predsednik občinske gasilske zveze, predstavniki nekaterih gasilskih društev ter pokrovitelj jubileja, predsednik občinske skupščine Vič-Rudnik ing. Slavko Korbar, ki je izročil namenu avto-dsterno. Ob tej priložnosti je prejelo zaslužena priznanja okoli trideset članov za dolgoletno delo, pokrovitelj pa spominsko plaketo društva. Barjanski gasilci so dobili razna darila, med drugimi tudi od mestne in občinske gasilske zveze. Spričo svoje požrtvovalnosti so Takole strumno so se izpostavili fotografskemu aparatu naši gasilci leta 1930 postali gasilci marsikomu življenjski vzor. Tako se je tudi kalilo jeklo. kar mi u pomeni značaj, pripravljenost in oč. STANISLAV ŽBOGAR V požaru opravičeno zaupanje 2. Štafeta 9 x 50 m s pi povelja 3. Met žoge v koš. hj Pionirska desetina matičnef?“ prentf«; Sredi priprav za organizacijo proslave lOOTetnice obstoja gasilskega društva Ljubljana-Vič, se je v petek, 27. V. 1972 ob 22.25 uri, oglasila sirena na gasilskem domu. V nekaj minutah so se zbrali najbliže stanujoči gasilci v gasilskem domu, odkoder so sc odpeljali z avtocisterno na kraj požara. Prizor je bil strašen. Gospodar Ažman Franc je ob pomoči soseda reševal iz hleva kravo in telico. Streha, ki je bila popolnoma v ognju, se je kmalu nato zrušila, tako da ni bilo niti časa rešiti osebnega avtomobila, ki je bil parkiran v lopi. Ognjeni zublji so kot velika bakla razsvetljevali okolico. Na bližnji stanovanjski hiši so se začeli vnemati podboji na oknih in letve na strehi. Prisebni civilisti so ob pomoči gasilcev hitro izselili opremo in pohištvo iz hiše. Sosedova - Sitarjeva domačija je bila zaradi velike temperature v nevarnosti, da se vname in se tako še poveča katastrofa. čini - Vičani pa so ostali na požari-šču do -7. ure zjutraj ter popolnoma pogasili ogenj in uredili požarišče. Akcija je bila tako zaključena. Izmučeni, mokri, premraženi so po razburljivi noči gasilci pospravili orodje in se vrnili v dom. Strokovna komisija je ugotovila škodo 150.000 din. Vzroke požara še raziskujejo. - Mnenja o akciji gasilcev so bila med štva Ljubljana-Vič, ki.je^M®J| ™ slavilo tudi svojo osvojilo I. mesto, s tem pa -.ih, hodni pionirski prapor ter P1" . Pionirski desetini društva B*62,,.,, riuiiUMii ucacimi vuuoiv« za II. mesto in društva Medno*1 i sta prejeli lepi p laket1'J mesto sra prejeu icpi ostale tekmovalne desetine P prejele lične diplome s posv* na to jubilejno pionirsko ® T vanje. Viški gasilci so takoj stopili v akcijo z avtocisterno in pričeli z reševanjem sosednje hiše. V teh razburljivih trenutkih se je ponovno oglasila viška sirena in čez nekaj minut smo bili priča veliki gasilski akciji, v kateri so sodelovale viška, trnovska, brdniška in kozar-ška gasilska četa ter pet avtocistern poklicne gasilske brigade. Ogenj je neusmiljeno spreminjal imetje v pepel in velika vročina je gasilcem preprečila udar v žarišče požara. Poklicna brigada je ob pomoči prostovoljnih gasilcev preprečila razširitev požara in ga lokalizirala. Nevarnost je bila tako odpravljena. Poklicna brigada, gasilci iz sosednjih društev so se vrnili v svoje domove, doma- številno množico, ki se je nagnetla v neposredni bližini požara in ovirala delo gasilcev, zelo različna. Kot udeležencu pri gašenju požara se mi zdi potrebno, da z ozirom na potek gašenja in hitrost opravljene akcije gasilcev pojasnim posameznim nepoznavalcem gasilske taktike, ki so neutemeljeno kritizirali, dajali svoje neumestne pripombe in celo žalili posamezne gasilce, ki so opravljali svoje delo. Očividci požara, ki so zrli v uničujoče plamene, so kot diskutanti in ..sekundanti" gasilcev skušali v začetnih paničnih minutah s svojimi pripombami vplivati na gasilce, da naj vendar gasijo požar, ne pa sosednje še negoreče objekte, kar pa je popolnoma v nasprotju z gasilsko tehniko gašenja. Razumljivo je, da se gasilci niso dali vplivati in so svoje JERNEJ CERf ** io Na pomoč GASILSKO DRUŠTVO NOTRANJE GORICE ale‘ SLAVI 60-LETNICO ^ Letos 23. julija bo društvo v Notranih goricah ^li počastilo 60Tetnico obstoja-1 vn častitev te obletnice je društ«0 ste pisalo meddruštveno člansk0, ui< movanje in sicer v nedeljo Iv-' Js dopoldne bodo gasilci tckffl0' Jji vedbi, polaganje cevovod* fcr 105 m, vezanje vozlov. ^ Iti Najboljše desetine bodo P ln gasilskih disciplinah: , ‘k trodelni napad v hitrosti Jk delo opravljali še naprej po navodi- Najboljše desetine bodo k n, lili poveljnika. Hidranntm nastavki, pokale, vsi sodelujoči pa dip k ki so bili trije v naselju, so bUi zaradi 23. juljja bo društvo priprav11 tc noči slabo vidni, zato so za njihovo večjo sektorsko vajo s prevzel iskanje potrebovali nekoliko več časa. Prepričani smo, da so gasilci s hitro intervencijo opravičili zaupanje občanov in da bodo ti tudi v bodoče stali na strani te humane organizacije. NANI SEVER VUJV7 > F* L. nove motorke in vozila. Ob‘j '1. liki bodo prejeli zaslužni gasrt ki kovanja in priznanja. Društvo r za ta dan poskrbelo za prijctn°, riško srečanje vseh gasilstvu ^ v-njenih občanov na prijetnrt štoru za zadružnim domom. NOVA ' GASILSKA DRUSTV* V OBČINI l| Lahko bi rekli, da kakor dežju, tako hitro se ustai® nova gasilska društva - čuva« 5o ognjem - z geslom bolje PjjL ^ vati kot pa gasiti. Dne 6. ‘e j; ^ se je osamosvojila desetina _ Tp Staje, kije bila vsa leta pod ?l' matičnega drušva na Igu. ^ c februarja je bilo ustab a?i'lr**ev šole so ugodni še za jai n8” kraie občine, če bo za to deli rum poučujemo skoraj vse in- '* ntc. ki so zajeti v simfo-. Ibc,n orkestru (razen oboe, fa-! 0'lur°ga in tolkal), kitaro in har-,tj ‘ko. predšolske otroke in solo * tl , ola ima dva harmonikarska MHra. ki ju vodi prof. Zdenka ‘ Tv , > godalni orkester, ki ga vodi lini ez Išnmer in nekaj manjših “ otnih skupin. V mestnem me-f. ° je iz vseh glasbenih šol v L Pni je vzpostavljen za občasne w0st‘ simfonični orkester, ki j, di prof. Cvetko Budkovič. 'O č n v5akega učenca je, da se čim U htoi. i> in da to znanje posreduje £ dl stl- S tem se počasi razvija v ) |,®a koncertanta. Zato mu šola a)ia8°Ca’ da večkrat javno igra; da ot tnik*,tVa. na tak0 imenovanih iz-' \ iV5 vajah, kjer komisija stro-vo Jakov ugotovi, ali bo sposoben o (nJ11*1 na interni prireditvi ob pri-j j ^ sbn staršev. Izbirnih vaj je bilo Vji18. internih nastopov pa 19. v . in talentirani učenci na- ss! si laj° na koncertnih večerih, ki so n u Pnfvsej javnosti. Teh je bilo dr. *na matični šoli in po r,,ra pikničnih šolah. K valit. :p( ltaja niladih koncertantov na teh llo idjPdi v določenih primerih prc-70 bik' igrami so sestavljeni po Id tak^^kjib- Npr. obisk pri skla-Icji jdj1, baročne dobe ali, po na- lO1 °stih, kot obisk pri jugoslo- vanskih skladateljih, lahko pa so to tudi koncerti učencev iz razreda enega samega profesorja. Tako sta priredili letos samostojni nastop svojih učencev prof. Tanja Zrimšek (3-krat) in prof. Helena Hren. Javno so nastopali dvakrat tudi cicibani, ki jih vodi prof. Darja Kajfež. Najboljši učenci nastopajo na začetku roditeljskega sestanka, kjer teče beseda s starši o učnih uspehih in problemih, ki tarejo šolo. Naslednja zvrst dejavnosti učencev so gostovanja in izmenjalni koncerti med posameznimi glasbenimi šolami. Tako so učenci glasbene šole Vič-Rudnik koncertirali v glasbeni šoli Črnomelj in Kamnik (Kamničani so koncert vrnili), v osnovni šoli Metlika, z osnovno šolo Vič so priredili nastop za učence osnovne šole v Kostanjevici, nadalje so priredili naši učenci samostojen koncert za učence osnovne šole v Polhovem Gradcu (s komentarjem) in z Delavsko univerzo Litija na gradu Bogenšperk v knjižnici zgodovinarja Valvasorja. Za krajevne organizacije in skupščino občine Vič so nastopali učenci glasbene šole ob raznih pri-ložnostih: za Zvezo borcev Rožna dolina (trikrat), Dom družbenih organizacij Brdo, Zavod za slepo mladino (trikrat) za dan žena (dvakrat) za teren Milan Česnik in za teren Stara Ljubljana, za praznovanje 30Tctnice bitke na Ključu in krajevnega praznika Dobrova, za občinski praznik na Golem itd. Učenci glasbene šole Vič-Rudnik so sodelovali tudi na republiških revijah solistov, komornih skupin in orkestrov v Trbovljah in Velenju. V Velenju sta nastopila oba harmonikarska orkestra in solist, na mednarodnem srečanju solistov in harmonikarskih ansamblov v Puli pa starejši harmonikarski orkester in solist, ki je zasedel tretje mesto (Stojan Planinc). Tudi snemanja za radio in televizijo ne minejo brez učencev glasbene šole Vič-Rudnik; radijskih snemanj je bilo pet, izmed katerih je bil tudi direkten prenos pianistov Maria Bara in Andrejke Kumer iz šole prof. Tanje Zrimšek. Na koncu naj omenim še delo simfoničnega orkestra glasbenih šol, ki je nastopil z otroškim zborom iz glasbene šole „Frana Šturma" in s solisti v Beogradu za mladinsko prireditev „Radost Evrope". Koncerte je prenašala jugoslovanska televizija in evrovizija. V Ljubljani pa je nastopil v Festivalni dvorani, v Slovenski filharmoniji in v Križankah s solistom Vero Avbelj (harmonika) in Andrejko Kumer (klavir). Če seštejemo vso to pisano množico nastopov, ki pomenijo vsakokratni posebni napor za učenca in profesorja, pridemo do številke šestdeset, brez izbirnih vaj in brez nastopov učencev v osnovnih šolah, ki niso bili prijavljeni. Kdor samo malo pobliže pozna delo v glasbeni šoli, bo ostrmel pred to dejavnostjo, ki ni plačljiva ne v denarju ne v zlatu; kajti klenega značaja ni moč kupiti ne prodati. In aktivno muziciranje k oblikovanju mlade, vedre in sproščene osebnosti prav gotovo pomaga. Upamo, da se bodo v kratkem spremenile tudi nemogoče delovne razmere, v katerih dosega učiteljski kader glasbene šole Vič-Rudnik tako pomembne uspehe. CVETKO BUDKOVIČ Instrumentalni orkester Viške glasbene šole pod vodstvom ravnatelja Cvetka Budkoviča OB ZAKLJUČKU SEZONE AMATERSKE KULTURE V OBČINI Letina je pospravljena Če bi za sezono 1970-71 lahko rekli, da je bil v ospredju amaterske kulturne dejavnosti v občini gledališki amaterizem s posebnim poudarkom ob jubilejni, deseti občinski reviji gledaliških skupin, bi za sezono 1971—72, ki se pravkar izteka, lahko rekli, daje bila v znamenju vokalne glasbe. Razen vsakoletnega srečanja mladih pevcev, revije otroških in mladinskih pevskih zborov naših osnovnih šol, je bila namreč v tej sezoni prva revija oktetov in pevskih zborov odraslih, ki so se tako prvič predstavili naši javnosti s svojimi dosežki. Prav v tej sezoni sta bila tudi ustanovljena dva nova pevska zbora in domala vsi pevski zbori in okteti so pripravili svoje samostojne koncerte. jtulturna aktivnost Vladih 18* n BL . v d* tlo za kulturo pri občinski konferenci ZMS je v zadnjem času iz-t>! j ‘Vria’ saj je v obdobju pičlih deset dni organizirala kar dve po-) ' Prireditvi: literarni večer s pesnikom Danetom Zajcem na Brezovici £ (itn/ ■ lma Uvajanje v ljubezen v kinu Boutiquc. Iskreno upamo, da bo ta (d11, aciJa razvijala svojo dejavnost še naprej tako uspešno in s toliko po- o’ n ii> »itin,, °,membna prireditev je bil ogled filma Uvajanje v ljubezen v kinu Ji' fo lUe 31. maja. V Min-K^am predstavi so se povabljeni predsedniki sekcij za kulturo pri |blelTh aktivih naše občine pogovarjali o filmu samem, več pa o perečih >? ‘ 'a mladine pri nas in v svetu. V razgovoru je sodelovala tudi socialna id 10. ; ‘'hgelca Žiberna. l>la v n pa pa ie komisija v sodelovanju z mladimi aktiva Brezovica pri-Jr Šotorih družbenih organizacij v novem vrtcu na Brezovici srečanje 'jNi. Uanetom Zajcem. O tem kulturnem dogodku poroča naš do- V tej sezoni je bila tudi- redna skupščina občinske Zveze kulturno prosvetnih organizacij,' ki je med svojimi ugodovitvami in sklepi postavila tudi vprašanje, ali je zares nastopila RENESANSA AMATERSKE KULTURE Ne skupščina ne kulturna dejavnost to sezono nista mogli odgovoriti povsem pritrdilno. Renesansa je in je še ni. Ponekod se je vnema za kulturno udejstvovanje močno razmahnila, drugod spet te vneme ni ali je je komaj kaj. Zdi se, kot bi bili ponekod nosilci kulturnega življenja že utrujeni in jim to delo ne gre več tako od rok kot pred leti, vtem ko prihaja ponekod do prave ekspanzije kulturnega udejstvovanja in to prav tam, kjer imajo za to najmanj materialnih pogojev in možnosti - Rob, Šentjošt. Prav ob koncu sezone smo še zvedeli za snovanje ob prenovljenem prosvetnem domu na Viču in za prebujanje v Polhovem Gradcu, kar smo zadnja leta in tudi še na spomladanski skupščini šteli med kulturne. BELE LISE Bele lise s tem še ne bodo povsem odpravljene, so pa bolj zaradi pomanjkanja spretnih organizatorjev kulturnega življena kot zaradi pomanjkanja prostorov ali denarja. Pri nadaljnjem odpravljanju belili lis občinska zveza sama ne more kaj prida storiti, ampak pričakuje, da bodo prevzele pobudo družbeno politične organizacije v krajevnih skupnostih, kot je bilo na Viču in v Polhovem Gradcu. Skupščina je tudi podprla misel, da bi v svetih krajevnih skupnosti postavili komisije za kulturo, ki naj bi skrbele za kulturno živ- bst°j?d do*daiV|ip kul,urnih *7jon’ ko j® bila PokjS knjižničarstva v ospredju zlasti gledališka Ijenje v kraju in za njegovo materialno osnovo. Ob koncu sezone lahko še preletimo dosežke amaterske kulturno prosvetne dejavnosti po posameznih zvrsteh: Gledališka dejavnost je aktivirala v tej sezoni manjše število gledaliških skupin kot prejšnje leto, ki pa so izvedle zehtevnejši in sodobnejši program. Glasbena dejavnostjo dosegla svoj najvišji vzpon, o katerem je bilo že govora. Lahko še dodamo, da je bil to tudi vzpon kvalitete, kar je še posebej obetavno. Amatersko knjižničarstvo, ki iz leta v leto napreduje, seje tudi v tej sezoni premaknilo nekoliko naprej. Pomemben pa ni samo ta napredek, še pomembnejša je ta hip ugotovitev, da je pomen krajevne knjižnice prišel tudi v zavest vodilnih v kulturno prosvetnih organizacijah in v krajevnih skupnostih in je bila prav v tej sezoni posvečena tej dejavnosti posebna skrb: nove prostore in opremo so dobile knjižnice pri Dolgem mostu, na Brezovici in na Brdu, v delu pa je tudi prenovitev knjižnice v Hoijulu. Kinematografija je v upadanju. Že tako skromnemu zanimanju za Opereta na trnovskem odru V nedeljo, dne 4. junija je priredilo KUD „France Prešeren" iz Trnovega v društveni dvorani opereto Janka Gregorca „Oj, to leetovo srce". To je poleg operete „Pri belem konjičku" že druga opereta, ki jo je naštudiralo trnovsko kulturno-umetniško društvo. Verjetno je to redko, če ne edino društvo v Sloveniji, ki posveča svoje sposobnosti tej zvrsti, pri nas nekoliko zanemarjenega glasbenega ustvaijanja in udejstvovanja. To je delno razumljivo zlasti za amaterska društva. Pri opereti prihajata namreč do spontane aktivizacije vsaj dva elementa: igralski in glasbeni. In že tu nastopajo prve težave; treba je najti igralce, ki so dobri pevci in obratno. Takoj zatem je treba preskrbeti orkester, korepetitorja, režiserja in nešteto drobnih dejavnikov, ki oblikujejo glasbeno scensko delo, kot so si ga zamislili libretist, komponist in kostumograf. Opereta zahteva tudi primeren prostor. Če vsi ti dejavniki niso prisotni, se je treba zateči h koncesijam in kompromisom, ki delu seveda jemljejo vrednost. V našem primeru moramo omeniti odsotnost orkestra, ki ga je nadomestil odličen, za ta glasbeni žanr rutinirani pianist in korepetitor Hi-lari Lavrenčič, velik glasbeni entuziast. Pevci niso šolani, če izvzamemo nekatere pevce in pevke, ki sodelujejo v zborih. Vsekakor bi jim bilo treba priporočiti, da posvetijo več pozornosti svoji glasovni izobrazbi, saj bodo tako dosegli še večje uspehe. Igralsko in pevsko je bil najboljši Viktor Mihelčič kot natakar, solidno so odpeli svoje vloge Marko Jur-šič kot inženir, Jože Breskvar kot doktor Mavricjj Dobida, zanesljivi sta bili tudi pevki Magda Melavc in Lučka Krivic. CVETKO BUDKOVIČ to zvrst kulturne dejavnosti sta zadali milostni sunek televizija in vse bolj približana Ljubljana, vsaj v Velikih Laščah in v Podpeči, kjer so to dejavnost' povsem opustili. Ta, do neke mere PAT POZICIJA je bila tudi v ospredju pozornosti skupšč ine. Edina sprejemljiva ugoto vitev je bila, da bo pač treba poiskati nove ljudi, nove kadre in nove prijeme, če naj stvari krenejo naprej. Uvesti bo treba še nove kulturne dejavnosti in odpreti vrata tudi za tiste zvrsti kulture in umetnosti, ki se jim doslej ni posvečalo pozornosti: likovna umetnost, amaterska filmska ustvarjalnost, literarno ustvarjanje. VELIKO PRIČAKOVANJE Amaterska kulturna dejavnost je namenjena predvsem ustvarjalcem -ljubiteljem, ki iz osebnega nagnjenja do te ali one zvrsti kulture organizirano aktivno delujejo in se s tem hkrati uveljavljajo kot osebnosti,-ki so se povzpele nad anonimnost vsakdanjega mehanizma industrializirane družbe. Mimo tega s svojim delovanjem zapolnjujejo vrzel v kulturnem doživljanju v številnih krajih občine pa tudi izven nje. To je sicer v redu, najbrž pa ne bi smelo biti pravilo, da 30 odstotkov občanov naše občine omogočajo kulturno doživljanje le amaterji. Prav bi bilo, da bi tudi ti občani iz prve roke - ne konservi-rano - v svojem kraju dobili kulturne dobrine, ki so zlahka dosegljive onim 70 odstotkom občanom, ki žive na mestnem področju občine. Še prav posebno na tem področju je naše veliko pričakovanje KULTURNA SKUPNOST LJUBLJANE za katero se je občinski svet ZKPO soglasno odločil in od katere pričakuje v prihodnje prav tega. To pričakovanje je oprto tudi na že pričeto akcijo mestne Zveze kulturno-prosvetnih organizacij za pripravo prireditvenega programa za vse krajevne skupnosti Ljubljane, v katerem bi soočili želje in potrebe krajevnih skupnosti s ponudbami kulturnih institucij in amaterskih kolektivov Ljubljane. Z optimizmom pričakujemo, da bo takšno spremenjeno stanje pomenilo veliko spodbudo za širši razmah tudi amaterske kulture. B. MAKOVEC DANE ZAJC - GOST NA BREZOVICI Literarni večer s pesnikom Težko bi dobili knjigo z izborom pesmi najboljših slovenskih pesnikov, v kateri ne bi bilo nobene Zajčeve pesmi. Kritiki in bralci ne morejo mimo njegovih svežih, globoko občutenih besedil, ki že ob majhni zbranosti vzbudijo v človeku množico vprašanj, dvomov in novih pogledov na svet, ki nas obdaja in na svet notranjih doživetij. Ob vsem tem ni čudno, daje kulturna komisija pri OKZMS Vič-Rudnik za prvo kulturno prireditev v času svojega obstoja izbrala prav literarni večer poezije Daneta Zajca. Literarni večer naj bi se odvijal v duhu sodelovanja med mladinskimi aktivi naše občine, zato smo povabili recitatorje iz vseh aktivov. Žal se vši niso udeležili. Najbolj požrtvovalni so bili mladinci iz aktiva Pod-peč-Preserje, kar da čutiti, da pri njih kultura ni pastorka. Udeležili pa so se še mladinci iz aktivov Krim in Brezovica. Da bi še poglobili doživetje in se neposredno spoznali s pesnikom, smo tudi njega povabili v goste. Vabilu se je rad odzval, privolil pa je tudi v razgovor po končanem literarnem delu. Pot od avtobusne postaje pa do dvorane je bila označena z značilnimi verzi iz Zajčevih pesmi, kot da bi simbolično vabili udeležence, naj sledijo njegovim stopinjam. Pred samo dvorano je bil citat iz njegove pesmi: ,,Pot je bila dolga in jaz sam". V dvorani je udeleženec poleg številnih plakatov in slik lahko videl verze kot: „Pazi na svoje stopinje!", „Vsak večer se iščeta", „Hijene tulijo!" in podobno. Na tleh so bili narisani štirje barvni krogi, v katerih so bili napisi: „To je moja ploskev", „Na svoji ploskvi sem jaz gospodar!" in podobno, v smislu ene od izvajanih pesmi. Recitatoiji so sedeli v teh krogih na blazinah in odejah, ob sebi pa so imeli sveče, vendar jih ob recitacijah niso prižgali. Pozneje so mi povedali, da se ob njih ne bi moglo brati. Škoda. Pred začetkom večera so dvorano napolnili zvoki Beatlesov iz musicla' »Magical mistery town,“ nato pa je stekla prva recitacija ob tihi spremljavi Santane. Po uvodni pesmi je pesnik na kratko orisal svojo življenjsko pot. Z občutenimi besedami je zlasti opisal svoja pretresljiva - tragična najmlajša leta, ki so se mu neizbrisno vrezala v spomin in vedno znova kipijo na dan v njegovih stvaritvah. Nadaljnje recitacije so prisotne vodile vedno globlje v doživljajski svet pesnika in človeka nasploh in tako razgrnile pred njim vse razsežnosti človeškega bivanja in sveta. • Ni slučaj, da se je prav ob zaključku, ko je Dane Zajc prebral nekaj svojih novejših, še neobjavljenih pesmi, oglasil buren aplavz. Vsebina, ritmika in melodičnost teh pesmi je namreč delovala tako sveže in novo v njegovem pesniškem opusu, da je predramila poslušalce iz morebitne nelagodnosti, ki so jo zapustile prejšnje neizprosne, raziskujoče in obtožujoče pesmi To nam potrjujejo njegove besede, daje vir, ki mu ga predstavlja trpka mladost, res neizčrpen. Takoj po zaključku literarnega dela se je razvil pogovor s pesnikom. V njem je pesnik dopolnil misli, povedane v pesmih, razkril nam je svoj pogled na svet in na človekovo mesto v njem. Pogovor je stekel še o zvrsti, tematiki in obliki njegovih pesmi, smislu in vzrokih pisanja pesmi, o vlogi pesnii v človeški družbi in o položaju pesništva in umetnosti v sodobni družbi ter še o drugih stvareh. Razgovor je bil res vsestranski in bogat, vendar podrobnejši opis izraženih misli presega okvir tega sestavka Hitro, prehitro je minil čas do trenutka, ko nas je Dane Zajc zapustil. Ostalo je še mnogo nedorečenega, čeprav se nam je zdelo, da smo v tem večeru veliko pridobili. Prehitro verjetno tudi za pesnika saj je ob koncu rekel, da je zadovoljen in presenečen nad izvedbo. Človeka pa nehote še vedno spremlja pot, ki jo je prehodil s pesnikom, spremljajo ga nevidne osi iz njegovih pesmi. CIRIL MRAVLJE STRAN 12 ■ .■ Starejši o mlajši generaciji DELAVKA: Družina je prva šola, kjer se že otrok sreča z dobrini in slabim. Imam tri otroke, kijih preživljam sama. Možje umrl pred sedmimi leti zaradi alkoholizma. Bala sem se, kako bom vzdržala. Živeli smo v pomanjkanju. Tudi otroci so se morali marsičemu odpovedati in niso postavljali posebnih zahtev. Spominjam se, kako se je mlajša hčerka odpovedala šolskemu izletu, ker je vedela, da nimam denarja. Res je, da so bili otroci večkrat žalostni, osamljeni, ker niso mogli biti podobni svojim vrstnikom. Toda bili so ponosni, niso radi sprejemali tuje pomoči. Sin je odklonil šolsko malico, češ da nosi malico od doma. Prišlo je do nesoglasij, pa smo jih skupaj razrešili. Radi se imamo in to je veliko. Morda smo se prav zaradi revščine tako navezali drug na drugega. Nismo mogli misliti na lepe stvari, mislili smo nase. Starejši sinje že v službi in mi pomaga pri vzdrževanju mlajših otrok. Mislim, da je manj razumevanja med mladimi in starejšimi tam, kjer imajo vsega preveč. TRGOVSKA POMOČNICA: Mladi rastejo pod vedno močnejšimi vplivi okolja. Ne znam in ne morem ustreči zahtevam moje hčerke. Pogostokrat mi pravi, da sem nesodobna, da ne razumem potreb mladih in da naj pozabim na nekdanje „revne“ čase. Vem, da je otrok pod vplivi svojih vrstnic, kajti nekatere lahko od staršev izsilijo prav vse, kar želijo. Mislim, da tudi bogati starši ne bi smeli razvajati svojih otrok in jih ljubiti po ceni materialnih dobrin. Zato ni čudno, da mnogi ne znajo vrednotiti, kar imajo, ker je to le darilo, ne pa rezultat lastnega dela. Starši bi morali biti v svojem vzgojnem ravnanju bolj enotni in ne bi smeh misliti samo na udobje svojega otroka, temveč na vse mlade. Zdi se mi, da so reveži tisti, ki imajo preveč, kot pa premalo. Zato popolnoma razumem mlade, ki se jim upira sodobno materialno bogastvo. USLUŽBENKA: Starši ne morejo biti odgovorni za vse. Kadar govorimo o mladi in starejši generaciji, najprej pomislimo na otroka v družini Res je^da so starši prvi otrokovi vzgojitelji, toda niso edini. Če je z otrokom kaj narobe, socialne, zdravstvene, pedagoške in druge službe iščejo vzroke najprej pri starših. Starše bi morali tudi usposobiti za vzgojo otrok in jim ves čas šolanja nuditi oporo in pomoč. Ker ni med starši in šolo stalnega sodelovanja, se v vzgojnih konceptih šola in dom razlikujeta. Starši in vzgojitelji bi morali imeti tudi možnost vplivanja na zmanjševanje škodljivih vplivov na mladino kot npr. slaba literatura, filmi, .moralno vedenje v družbi in podobno. ŠOLA ODPIRA POT V ŽIVLJENJE NOVIH SPOZNANJ PROSVETNA DELAVKA: Vem, da se mladi ne počutijo najbolje v šoli. V družini in v družbi se položaj in življenje mladih hitreje spreminjata kot pa v šoli. Sprejeti moramo nove metode vzgoje in izobraževanja, da bomo lahko v mladem človeku gledali ne le kaj zna, temveč vso njegovo osebnost. Šola pomeni mlademu človeku prvi delovni kolektiv. Zato je zelo važno, kako se počuti mladostnik v tej socialni grupi, saj je prav od tega odvisna njegova odgovornost do učenja in uspeha. OBRATOVODJA: Na mlade ne smemo gledati s stališča lastne mladosti. Mislim, da je najlaže delati z mladimi v proizvodnji, kajti v konkretnem delu se spoznamo in spreminjamo odnose med seboj. Spoštujem mlade, saj imajo danes mnogo več znanja, kot smo ga imeli mi. Radi imajo resnico, odklanjajo pa vsiljene avtoritete. Morda so premalo vztrajni, da bi svoja hotenja uresničevali. Zlasti so premalo glasni v samoupravnih organih, družbenih organizacijah, tam kjer so dane možnosti za uresničevanje naprednih stališč. ZDRAVSTVENA DELAVKA: Pri današnji mladini je premalo medsebojnega spoštovanja. Vprašanje odnosov med mladimi in starejšimi je tesno povezano z odnosi med spoloma. Mladi morajo zelo naglo rušiti stare moralne norme, premalo pa si vsi skupaj prizadevamo, da bi zgradili nove in boljše, ki bi izražale večjo socialno kultiviranost sodobnega človeka. Mnogi mladi so razočarani zaradi premajhnega spoštovanja med spoloma, zlasti je ogrožena ženska mladina. Mislim, da za osebno srečo mladih, ki je sestavni del človekove sreče nasploh, lahko največ storijo mladi sami. ne pa toliko mi starejši. Težko je združiti misli v skupek stališč, ki bi bila sprejemljiva za vse v mlajši ali starejši generaciji. Povzemam te nekatere misli iz pismenih prispevkov in iz razgovora z mladimi Vičani. Vsem je skupno, da želimo bogatejše življenje človeka, ki ga ne bodo zadovoljevale te materialne dobrine, temveč da bo lahko zadostil svojim kulturnim, socialnim in čustvenim potrebam. Sodoben stil življenja je tako kompheiran, da se včasih ljudje počutijo odtujene, zapostavljene in ne morejo izraziti svojih hotenj. Mladi želijo pravičnejši svet. Motijo jih pretirane želje starejših po materialnem standardu, kar siromaši duhovno življenje mladih in starejših. Čutijo, da se v naši družbi premalo zavzemamo za obhkovanje moralnega kodeksa človeka kot posameznika in kot člana humane družbe. Starejši ne zaupajo mladim. Kje naj torej mladi izražajo svoja stališča in kako naj aktivno sodelujejo pri gradnji novega in lepšega življenja? Pomagajmo jim! Vključimo jih v družbene organizme, zaupajmo jim odgovornejše naloge, uporabimo samoupravna pota. Z demokratičnim vodenjem bomo najlažje našli skupna stališča. Iz razmišljanja starejših je čutiti zaskrbljenost, da na mlade vplivajo različni vzgojni dejavniki v širši družbi, ki podirajo vzgojno delo staršev in vzgojiteljev. Starši in vzgojitelji bi morali s samokontrolo spreminjati vzgojna ravnanja in se hitreje prilagajati mladim. Če je naj-močnejše vzgojno sredstvo zgled, potem se moramo večkrat vprašati, kakšni smo, kaj govorimo in kako delamo doma, na delovnem mestu, v družbi? Nenehno se moramo mladi in starejši samoizobraževati, da se bomo znali drug drugemu prilagajati, spoštovati in sprejemati odločitve, ki bodo skupne vsem, ne le posamezniku. Srečno življenje v družini ali v družbi je odvisno od vseh članov in od tega, koliko smo kot posamezniki sposobni in pripravljeni prispevati k skup-ni sreči Marsikdaj se moramo mladi in starejši odpovedati individualnun željam, da bi lahko zadostili potrebam drugih. V skrbi drug za drugega se poglablja medsebojna ljubezen, zaupanje, spoštovanje in oblikujejo odnosi, ki združujejo mlade in starejše k skupnim ANGELCA ŽIBERNA NAŠA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: Milovan Dimitrič, ing. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Sergij Pelhan in Sandi Sitar (glavni in odgovorni urednik). Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7/L, tel. 20-728, tekoči račun SDK 501-8-349/3. Rokopisov ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Bralce Naše komune lepo pozdravlja Jožica Petrič iz Podpeči Narava vabi Pred menoj so hribi, ki vabijo, naj jih obiščem. Pomlad je tu in spet je vse zeleno. Na travnikih so se pojavile cvetlice. Lahko rečem: ..Narava vabi.“ S svojimi lepotami pritegne veliko turistov. Krim se razprostira pred menoj. Lep je pogled nanj. Gledam ga z Lavrice. Tako čudovita je narava. Pod Krimom težijo vasi, lepa asfaltna cesta se vije v Iški Vintgar, kjer je hotel in mnogo weekend hišic. Mimo teh hišic pa teče bistra Iška. Posebno poleti je tu polno izletnikov, ki se kopajo in pečejo čevapčiče. Ta kraj ni posebno oddaljen od glavnega mesta naše republike. Tako, da sc Ljubljančanom kar prileže oditi ob nedeljah na take izletniške točke. Saj so ves teden v mestu v službah, tako da jim kar prija malo oddiha v naravi. Naj omenim še Ig, ki se gospodarsko razvija. Imajo eno kovinsko tovarno, ki zaposluje prebivalstvo, vsaj nekaj, ostali pa se vozijo v Ljubljano. Prometne zveze so ugodne. Mnogi imajo že svoje avtomobile, drugi pa se vozijo z avtobusom. JELKA DEBEVC Lavrica 76 B Glasilo brez naslova Občinska konferenca ZMS Ljubljana Vič-Rudnik je te dni izdala prvo številko svojega ciklostiranega glasila, ki - vsaj za enkrat - še nima naslova. To pa časopisa prav nič ne ovira, da bi ne bil družbeno angažiran in kritičen. Tako najdemo v tekstu tudi takšen odlomek: „... večkrat se ZM po pravici očita, da je le organizacija zaradi organizacije. Izkoriščajo jo karieristi, ki drugje zaradi svoje omejenosti nimajo možnosti za uspeh. O kakšni revolucionarnosti seveda ni ne duha ne sluha." In tako naprej v slogu , .najprej pred svojim pragom". Uredništvo (urednica ie Vesna Dvornik, ki uspešno vodi kulturno sekcijo) vabi k polemiki in sodelovanju. SaS Mladi čebelarji iz Velikih Lašč. — Foto: F. Modic NAŠA KOMUNA VIII/7; Sredi snovni ie sl omc °?>var TiOki i: 'kolke Prvič za krmilo. — .Tudi vas in njena proizvodnja se spreminjata. Napake iz preteklosti otežko^ij^l hitrejše premagovanje zaostanka na tem področju r-> Bil ni nai V prihodnje: na svidenje, viški modelarji! Mladi tehniki dobili prostor ado, ;novne "k, h ines i. Ptičar te v V počastitev rojstnega dne maršala TITA je potekalo več tekmo- vanj v organizaciji mestnega odbora Ljudske tehnike v Ljubljani. Med temi je bilo prvo tekmovanje modelarjev motornih čolnov na kopališču Ježica 13. maja letos. Čeprav je vreme grozilo s padavinami, je minilo to tekmovanje v še dokaj ugodnem „vetru“. Zvrstilo se je 50 tekmovalcev iz petih krožkov ali klubov, med katerimi je bilo največ učencev osnovnih šol: TONETA TOMŠIČA v Ljubljani, iz Škofljice, iz Brezovice, DANILE KUMAR v Ljubljani, gojencev Zavoda za slušno in govorno prizadeto mladino v Ljubljani ter člani Brodarsko modelarskega kluba v Ljubljani. V treh tekmovalnih razredih se je zvrstilo 68 modelarjev za vožnjo v cilj in tudi za hitrostno vožnjo v cilj! Zazidava Vintarce tarča". Zemljo sva kupila že pred 5 alu t kijih ni malo. Prosi cela, lahko ugotovimo na podlagi ' ~ ilke! parcelne številk Nadalje se območje Vintarce ureja z dvema režimoma - z zazidalnim načrtom in na podlagi skupinske lo- bomo zgradili tudi mi enostopenjske rakete," je dejala tovarišica Velka-vrhova. „Vem, našim modelarjem ni mar trdo delo in poraba prostega časa za delo v krožku, ker vedo, da bodo le z vztrajnim delom uspeli tudi oni," je nadaljevala tovarišica Velkavrhova kot njihov inštruktor in vzgojitelj. „Začeli smo, čeprav nimamo sredstev za modelarstvo v našem krožku. Ne bomo odnehali in prosili bomo pomoč, kjer bomo le našli količkaj posluha za mladi rod," je med drugim zatrdila tovarišica Velkavrhova. večkrat smo v Naši ^ objavili in podpirali predloge J Knjii zlasti modelarjev motorrun t'“' ^ ,, vitje dejavnosti mladih tehnik®J Tudi med tekmovalci vodičev zmajev 20. maja letos smo se srečali z modelarji iz Škofljice, ki so s svojstvenimi šesterokotnimi zmaji kljubovali močnemu vetru na tekmovalnih progah. Modelarjem osnovne šole na Brezovici, ki so pod vodstvom tovarišice Velkavrhove zgradili lične barvne zmaje, je veter močno ponagajal. Udeležba velja! ..Nadaljevali bomo in v prihodnje Naša mladina potrebuje tako mislečih in delovnih učiteljev in vzgojiteljev, ki žrtvujejo svoj prosti čas v dopolnilno izobraževanje učencev. Vnašanje prvin tehniške kulture ni enostavno, a z dobro voljo in vztrajnim delom je uspeh med mladino zagotovljen. Med prvimi mladimi mbdelarji s področja občine Vič-Rudnik sta trdno zastavila učitelja in vzgerjitelja na osnovnih šolah Škofljica in Brezovica! Ne bosta klonila, temveč zagotovo našla polno razumevanje s strani družbeno-političnih dejavnikov, ki znajo vrednotiti delo mladega rodu in njihovih učiteljev. BOŠTJAN NOVŠAK ključkom redakcije pa smo " razveseljivo sporočilo, da 80 ", n sled prostori za to dejavnost tovljcni v Kotezijski 23, v isti s kjer je tudi sedež občinske * . renče ZM. Tu naj bi se os UK občinski center mladih tehnik^ . , pa bi sprejemal člane tudis^lKj mestnega območja. Sedaj, ko je osnovni Pr0^fj SvB šen, gre za pridobivanje sreds’' ^ j nakup najbolj nujne opreme- , Je ^ nizacije in posamezniki so že ° ( ^ v bili svojo pomoč. Prepričani j j, da se bodo tem pridružili še dn1' ( , da ne bo ostalo le pri besedah- ^ Mladi tehniki bodo začeli z jv. lom v tem prostoru že z nov®* ujej( skim letom. Za vodstvo je ^ IB, , pridobiti mladega, a že izku^ 'tih, in uspešnega inštruktorja B0> Ti ispešnega ____________ Novšaka. tgoi Mladim tehnikom želimo u« 0 r začetek dela, vse organizacije m sameznike pa pozivamo, daj*" j^.1 v dijo svojo pomoč. Namenila sem se, da opišem problem, ki nas tare že dolgo časa in pravzaprav ni samo naš. Z možem gradiva hišo na Rudniku, v naselju imenovanem „Vin- leti, potem sva se kmalu začela zanimati za dokumente, ki se še vedno vse do danes niso uredili. Lani aprila t. j. 1972 je Ljubljanski urbanistični zavod zagotovo obljubil, da dobimo lokacijsko dovoljenje, toda po enem letu vsakotedenskega vprašanja je ostalo le pri obljubah. Izgovarja se na sanitarno inšpekcijo, drugič na občino Vič-Rudnik oziroma na komunalno podjetje Vič, menda ni finančnih sredstev. Lepo prosim, če mi lahko odkrito in pošteno odgovorite, kje je vzrok za tako dolgo zavlačevanje. Zaradi neurejenih dokumentov ne moreva koristiti posojila, ki bi ga Skupina modelaijev na tekmovanju z motornimi čolni 13- ^ ^ Foto: B.Novšak “ 1.7,5 nudili podjetji, pri katerih sva zaposlena, kajti z lastnimi sredstvi grad- ;ajti nja te počasi napreduje. Želimo, da se na nek način reši naš problem, ki je zaradi odraščanja otrok in neurejenih stanovanjskih razmer vedno bolj pereč. Prav tako si verjetno želijo tudi bodoči sosedi, osim za odgovor in se lepo zahvaljujem. MARIJA SUDINAR, Vrh 13, Škofljica Tovarišica Marija Sudinar bi morala za točen odgovor v svojem vprašanju navesti predvsem parcelno številko zemljišča, za katero želi pridobiti lokacijsko dovoljenje. Vintarca je po generalnem planu urbanističnega razvoja mesta Ljubljane sicer zazidljiva površina za stanovanjsko gradnjo, s točno razmejitvijo med zazidljivimi in nezazidljivimi površinami. Kje se nahaja par- prekvaliltciran v zazidljive površine. Tudi za to ugotovitev rabimo par- celno številko. Iz vprašanja je razumeti, da sc pridobljeno zemljišče nahaja v predelu, Id se ureja s skupinsko lokacijsko dokumentacijo, za katero nam je g:nano, daje izdelana pri LUZ. Oddelek za komunalne in gradbene zadeve SO Ljubljana Vič-Rudnik Ali je mladina res tako slaba? H Mnogi starejši ljudje mislijo o mladih najslabše in vidijo n n fl Lr in clnta* cfroni t r\A »i nralrai1) I? fo L-rv cni(T 11»*.^! naše napake in slabe strani, toda zakaj? Ravno tako smo n'1* krožke, ansamble, društva ipd. kot staNJ^ sposobni voditi razne ____,_________________r_.IS»li|lsMg samo problem je v tem, da nam starejši ne zaupajo. Vsi misli)0’ 1 je mladina delovna samo pri plesih, zabavah in pri modertt ^ I oblačenju, ne zavedajo pa se tega, da so bili oni v naših * popolnoma enaki, samo da je bil takrat standard nižji i° materialnih sredstev niso imeli toliko kot sedaj mi. Vsa čast >l9\j0 staršem, da so se trudili med vojno, da so nam priborili sv0 in da so nas po vojni lepo vzgojili. Mladi bi prav radi delali, in., ne nasvete starejših, izkušenih ljudi bi sprejeli z odprtimi rokam1-j, zdi pa se nam prav, da bi sc zaradi teh nasvetov starejši 1 ^ ..podpisovali", delali bi pa mladi. S tem ne zagovarjam nekatere celo obsojam. Mladi, ki svoje probleme rešujejo s in mamili, nikakor niso steber države, pač pa so ljudje bre* ki živijo iz dneva v dan, prehajajo iz problema v problem h* potapljajo v nezdrave in puhle misli. a*«! Mladi v Krajevni skupnosti Podpeč-Preserje so prav v za0‘Jili letih postali delavni V decembru preteklega leta so ustar0 Športno društvo „Krim“, ki sedaj redno tekmuje, na vseh ] ditvah v okolici. Člani se aktivno ukvarjajo z namiznim tcn,;,jp in košarko in v teh „KRIM“ mlado, so se panogah tudi tekmujejo. Čeprav j®-ja ............—,.. pokazali že prvi dobri rezultati, Pr*^a’cJ!j jfl pa še boljše. Redno vadijo dvakrat ali trikrat tedensko. Ctom seveda dekleta in fantje, njihov predsednik pa je Zalar Ivo, k* jai študira pravo na fakulteti v Ljubljani. Trenirajo v te lova mu ------- pravo na fakulteti v Ljubljani. Trenirajo v telovam je Osnovne šole „Jože Molek - Puntar" v Preserju. Ravnatelj tov. Drago Simcnko in ravno tako prof. telesne vzgoje t°v- id Godina uporabo telovadnice dovoljujeta, ker je mladina 1080 jjh disciplinirana. Tov. Maks Godina pa mladim celo pomaga'Ijjti spodbuja pri delu ter jim daje nasvete, saj je bil tudi on prc° aktiven športnik. Mladi športniki pa menijo, da bi bilo vse m0 razpolago več finančnih sredstev. UpaJ°’ bolje, če bi imeli na razpolage se bo to vprašanje v bližnji prihodnosti rešilo. ,. flC MARIČKA J* . JEENO, KAJ BO JUTRI iveti hočemo med cvetjem [Sledi februaija smo se na sestanku s predsedniki mladinskih aktivov na povnih šolah pogovarjali o problemu onesnaževanja okolja. Mislim, da je f re skrajni čas, da smo temu naraščajočemu problemu posvetili malo več Tvornosti, Načrt naše akcije je bil tak: najprej naj se mladinci na šolah K^ajo med seboj in potem napišejo svoja mnenja, svoja opažanja v ji™ Pismenih nalog. Kot nadaljevanje akcije pa naj bi sledilo urejanje Fhce šole, a on. . Zmenili smo se za nekaj naslovov: Človek, narava in i”n Propad, Narave nikr-1. Civilizacija uničuje tudi naš kraj. Na razpisane !f!«je prišlo 27 pismenih in..jf 1'Nif začenja sv°je razmiNjanje Bojan Cankar z o. š. „Ljubo Šercer" -iue s .n*srno imeli avtomobilov Kamorkoli si pogledal, si videl dobrega J™8a kaija in le tu in tam kakšen bicikel. Čeprav so konjske lige nepri-BP dišale, so bile nekaj domačega, potrebnega za vsakdanje življenje. In "Jf^no 7 ali bolje rečeno - zavohamo danes? Smrad po izgorelih plinih. lo?1,ll Plini samo neprijetno dišali, bi jih še lahko prenašali, a na žalost našemu zdravju. Največ plinov ustvarjajo naši ljubi, nepogrešljivi Rnski konjički - avtomobili. . “ Ih ni116 samo avtomobili, tudi tovarniški dimniki ustvarjajo na tono škodlji-ihdi °V' ®voje mishi je zapisal Edi Koch z Zavoda za slepo in slabovidno Infe0 V ..Znanost in tehnika olajšujeta in hkrati ogrožata živ- f J® na zemlji. Dežele z največjim napredkom najbolj onesnažujejo in za- latečaj ZB l>Milan Česnik« —Jji^cnje borcev „Milan Česnik" je tudi letos razpisalo natečaj za naj-(0& J* spise na temo NOB. Sodelovali so učenci 7. in 8. razreda osnovnih šol J “ičevje in Trnovo. Uspeh je bil zadovoljiv ter je pokazal, kako mladina ,! naw narodnoosvobodilno borbo. Posebna komisija je dodelila prvo na-3 ^logijo Miška Kranjca „Za svetlimi obzorji" učencu 8. b razreda Ido ?°*e Trnovo Mavru Marku na temo: ,.Kakor ponosni galebi nad taki so padli za našo svobodo". Spis preprosto in razumljivo pove, kar es leži kot mora nad mlado generacijo: težak spomin na od odraslih ™rano in dokazano strahoto komaj minule NOV in na vse, kar se danes W v svetu novih vojn in sovraštva med ljudmi. k«111 p8o nagrado ..Ljubljana v ilegali" je prejela učenka 8. c razreda osnovne it* Lft^fvje, tretjo nagrado knjigo Ferenca: ..Kapitulacija Italije" je prejel iko* c razreda osnovne šole Vič. tia ia e na8rade je podelil predsednik ZB ,.Milan Cesnik" v sredo 24. iOj i®.*972 v osnovni šoli Trnovo ob priliki slovesne podelitve Cankarjevih pl/^tačk ca. 350 učencem tega zavoda, i M 0([yonagrajeni spis je objavljen v „Naši komuni" v priznanje avtorju in v j J jjjdo vsej šolski mladini za sodelovanje ob razpisu knjižne nagrade v ist»' LJUBO TIPLlC ligi S^kor ponosni galebi nad vodo, *ki so padli za našo svobodo celicah pod udarci biča. Koliko je med njimi tistih, ki so jih zajeli v različnih racijah in jih ustrelili v opomin in grožnjo. Koliko spominskih plošč in spomenikov priča o njihovi tragediji? Kakor živino v klavnico so jih vodili na morišča. Koliko je samo v Sloveniji „gramoz-nih jam", kjer so z zavezanimi očmi čakali na strel. Nekateri od njih pa avezah oči. M 3*°* pisati o vojni, če je ne 'S*0 ta |e"*'ada generacija danes do- ,leflilJ>Žko ;tef ® Zl J® rezultate druge svetovne 5.° .i ’ se je s krvavimi črkami za-! |tj J' Zgodovino človeštva. Našim ^ »i c1 P°meni vojna drugačen po-!• ki poznamo vojne li * >v n e >2 pripovedovanja in til-,jjii juj .a stotine zgodb je, ki pripo-gi! )|.ei° o junaštvih naših ljudi med ušc 0 trpljenju v taboriščih in »Sl fli T j so Jih uničili letalski na-j‘jda nam so ti dogodki samo Rodovine. Starejša generacija to Iti. t1!?ZVme> a ne moremo poma-Hli v e**-smo t0 srečo, da smo se tttfru, da nam ni bilo treba rl0 ““ti zavijanja siren in se preplaha . v zakloniščih. Hvaležni |t)0darttjl“n, da so nam priborili bi e se jugoslovanski narodi tli tiSi r en mož 27. HI. 1941 s ftjdre, kj so hoteli skleniti zve-sističnim taborom, mi danes S tte k81' pisat' te naloge, saj naj-tiki, i* smeli pisati niti v svojem ni km1’6 ^ j® bil° prelito, ^iŠČe ■ zaman prelita. Prinesla a ladia"Je v fiasu’ ko 80 J® '•evrop- I, kjja Potapljala pod bremenom tttj. fia Jp prinesel razvoj imperia-že 1 'Judje so na čelu s pesni-stejn 3? ®asa slutili katastrofo, s «jviii -r kaznovani tisti, ki so jo •tli tjel«.0?® istočasno bodo umrli loteč« brezimnih ljudi, ki ' Prir!?0 ljubili življenje, a so ga bo iftavlJeni žrtvovati v veri, da kad.,rVestV0 spametovalo, tttlu n Poslušam poročUa o Viet- ^r.°Vno vo?0 P°mislim na drugo HF n je {t-,, "Juo m na vse vojne, ki !;>d um;! ■ Vo nekoč bojevalo. Po- J, i svoJ13!0 ljudje, ki nočejo žrtvo-l.JoL^dvisnosti. otr0č jih je padlo: mož, žena ^ ko v r'3ekateri so končali s uKah, spet drugi v mračnih niso hoteli, da bi jim zavezali Pogumno so gledali smrti v oči, zavedajoč se svoje nedolžnosti. „Res, umrli bomo, toda živeli bomo v naših potomcih, ki nas bodo maščevali. Zob za zob, oko za oko! Trenutno ste močnejši, toda v nas tlita sovraštvo in ljubezen, sili, ki bosta zrušili vaš ogromni vojaški stroj." Res je, nihče ne more uničiti naroda, kjer tudi otroci umirajo kot možje, uporno in ponosno. Nekega dne so zaropotali težki vojaški škornji tudi v učilnici gimnazije v Kragujevcu. Z glasom, ki je kot meč presekal tišino, je nemški oficir odločil o usodi nekega razreda. Še uro pred tem so bili dijaki, ki so se ubadali z matematičnimi nalogami, zdaj pa so morali stopiti na pot, ki je vodila v smrt. Do zdaj so jih vezale samo drobne skrivnosti, skupne igre in naloge, zdaj pa jih je povezala še smrt. Kadar bolj pomisli človek nanje, ga zazebe v dno duše, ker ne more verjeti, da tak zločin izvrši bitje, ki se imenuje „človek“. Iščem in iščem besede, s katerimi bi lahko ponazoril veličino slovenskega naroda v obdobju NOB. Toda zakaj bi se trudil, ko pa je Kajuh napisal tako pretresljive vrstice: „Tako pa še živimo, čeprav nas je milijon samo, zdihnili bi, da ne trpimo z uporno, dvignjeno glavo!" MARKO MAVER, 8. b strupljajo zrak in vodo. Njihove številne tovarne odlagajo škodljive snovi, ki se zelo počasi razkrajajo ali pa,sploh ne. Znanstveniki že lep čas opozarjajo na hude posledice, toda kapitalisti, podjetja, ki hlepijo za dobičkom, ne marajo o tem nič slišati. Prispodobe kot: Slovenija - vrt Evrope in bela Ljubljana so samo še puhle besede, fraze. Ljubljana ima usodno lego. Leži med hribi in ima slabo ventilacijo. Pod kupolo megle, plinov in prahu utripa mesto in v njem diha zastmpljen zrak na tisoče Ljubljančanov. Po mestnih kanalih se vali vsa nesnaga in odteka po Ljubljaniciv že onesnaženo Savo. V takih vodah ribe in rastlinstvo umirajo. Ko smo že ravno pri vodah, si oglejmo primer Gradaščice, kot ga je opisal Tone Pance z o. š. „Vlada Miklavca" - Vrhovci: „Še pred lanskim poletjem je bil naš potok Gradaščica poln življenja. Dno je bilo pokrito s prodom, na katerem so v toku vode pozibavale zelene in rjave alge. Pod kamenjem in algamiso se skrivalivodnipolžki in druge živalce. Poleg teh majhnih živali pa so bile v vodi tudi postrvi Teh je bilo zelo veliko in so se zadrževale v globlji vodi ali med algami Ob bregovih Gradaščice pa je bilo veliko dreves, gnni-čevja in seveda trave. Na vsakih nekaj let so prišli ribiči in z elektriko polovili večje ribe, v potok pa spustili manjše za vzrejo. Toda letos poleti so prišli rib.iči in ukazali, naj čimprej posekamo drevje ob potoku. To so morali storiti tudi ostali sosedje, ki imajo zemljo ob vodi. Ko smo to opravili, so n.a zapornicah zaprli vodo in začeli z reguliranjem struge. Delo se je vleklo in življenje v suhi strugi je zamrlo. Alge so se posušile, manjše ribe in živalstvo je poginilo, ostali so le še odpadki, ki so kmalu zaradi sončne toplote začeli smrdeti. Smrad se je širil in ljudje so se začeli pritoževati." Svojo pripoved pa osmošolec Tone zaključi s stavkom: „Kadarkoli grem mimo, jo ošinem s pogledom in se spomnim dni, ko so v njej še plavale ribe in je ob bregovih raslo drevje." Tako-se dogaja z našimi rekami, ribe jih zapuščajo, ker bežijo pred odplakami pralnih praškov in drugih kemičnih snovi (VIM, CET, PRESTO), ob bregovih najdemo vso mogočo šaro: od konzervnih škatel, tetrapakov do avtomobilskih karoserij in starih štedilnikov. Na to, da smo se včasih bosi kopali in čofotali po reki in potokih, obujamo lahko samo še spomine. Danes je to zelo nevarno, ker je vsepovsod polno steklenih kosov in koščkov." Milan Prebil pa piše: „Največ čistega zraka je na deželi, kjer ni. toliko prometa, tovarn in centralnih kurjav. Posledica toga je, da se vse več meščanov seli na deželo. Živim na Brezovici, kjer sta zrak in voda še dokaj čista, a se bojim, da ne bosta več dolgo . . Svoj kraj je opisala Ivanka Čertanec (o. š. Vrhovci) z besedami: ,,Brdo ni več vasica ob Ljubljani, temveč je njena bližnja okojica. Prostih parcel za zidavo novih hiš ni več, vsi travniki so že zazidani. Na Brdu je vse več ljudi, včasih nam zmanjka tudi vode, ki jo črpajo iz Gradaščice. Ta potok pa je že tako onesnažen od vseh odplak, da se ne upamo niti prsta pomočiti vanjo, piti pa jo moramo!..." Zelo lepo je opisala problem svojega kraja Olga Malovrh z o. š. „Vlada Miklavca": ,,Živim na Vrhovcih. To je kraj blizu Ljubljane. V teh 15 letih, odkar živim tu, s» je tu veliko spremenilo. Iz samotnega, mirnega kraja je nastal hmpen, neprijazen kraj. Cist zrak uničuje tovarniški dimnik, ki bruha saje, smrdljiv zrak. Pred leti smo dobili moderno asfaltirano cesto. Prej je bila cesta polna jam, luž. Požirali smo prah. Sedaj tega ni več. Lahko pa gledam brezglavo dirjanje in prehitevanje avtomobilov. Priče smo dirkam; ki jih lahko gledamo zastonj, brez vstopnic. Vozniki drvijo po asfaltni cesti. Ni jim mar, da tu živijo ljudje, majhni otroci, ki so tudi potrebni miru. Potrebovali smo novo samopostrežno trgovino. Dobili smo jo. Stara je bila zelo slaba, slabo založena. Nova trgovina stoji na prostoru, kjer je bila prej mlakuža. Ob večerih smo lahko poslušali festivale žabjih popevk. Sedaj tega ni več. Na tem mestu se bohoti razkošna trgovina. Dobili smo avtobus. Potrebno je bilo izsekati drevesa, razorati zemljo, kjer so se otroci nekoč igrali. Uničili smo del narave, zato da smo lahko modernejši. Lahko se pa postavimo: ,,Tudi mi imamo avtobus, ki nas popelje v mesto!" Res, da smo ponosni nanj, vendar smo z razvojem tudi marsikaj izgubili. Na Vrhovce hodijo obiskovalci iz tujih krajev, tudi iz tujine. Zabavajo se in gostijo. Preden odidejo, vržejo odvečno kramo na tla in že jih ni več. Nihče od gostov ne pomisli, da bi to kramo lahko vtgli v koš, če pa je je preveč, pa v kanto Za smeti. Sami sebi se namreč zdijo preimenitni, preveč moderni, da bi kramo nosili s seboj. Tudi reka, ki teče skozi Vrhovce, je polna navlake, smeti. Saj se revica komaj prebija in rine skozi to ropotijo. Nihče še ni pomislil, da bi jo očistil, da bi dobila svojo podobo, kot jo je imela pred leti. , Iz dneva v dan smo bolj modemi. Imamo nove trgovine, ceste ... Toda s tem uničujemo naravo. Jo iztrebljamo. Kaj nihče ne pomisli na to, da nas ta modernizacija lahko spravi v grob? Prav zares bo treba začeti čuvati to našo, že skoraj čisto izropano naravo. Da jo bomo ohranili vsaj malo pri življenju, bo treba zdmžiti vse naše moči. Samo združeni bomo lahko kaj naredili" Je že res, draga Olga, da so potrebne zdmžene moči, toda kako dopovedati stoterim brezvestnim ljudem, naj ne odmetavajo odpadkov tam, kjer jim padejo (namenoma) iz rok? Mogoče bo kdo izmed teh bral spise mladincev in se bo ob njih zamislil - mogoče bo celo sklenil, da bo vso odvečno kramo odvrgel na mestu, ki je za to določen. Odlagališč za smeti ima Ljubljana premalo, prav tako tudi posod za smeti. Marsikdaj se kar čez noč pojavijo kupi smeti na nepravem kraju. Če se pelješ po Ižanski cesti proti Igu, vidiš marsikaj. Kar je tam odloženega, prav gotovo ne sodi v obcestni jarek. Kam, ne vem povedati, morda vedo pojasniti organi. Naj zaključim z odlomkom izpod peresa Tadejo Voje - o. š. Bičevje: „Človek, zakaj uničuješ sam sebe? Spametuj se:, dokler je še čas! Zakaj ne delaš načrtov za prihodnja leta, za svoje potomce? “ Živeti hočemo med cvetjem in zelenjem, na svežem zraku in v miru. JOŽICA KALIN Srečanje z medvedom Zadnje čase se je veliko pisalo o dveh medvedih, ki so ju otroci preselili iz domačih gozdov v človeško okolje, zato smo tudi mi sklenili, da bomo opisali dogodek v zvezi z medvedi. Lansko jesen smo šli na poučno ekskurzijo v gozdove Mačkovca. Zbrali smo se v Piedgozdu nad Robom pred logarnico. Tam nas je že čakal tov. Žagar - gozdni tehnik. Najprej nas je seznanil o smeri in nalogah, ki jih bomo opravili med potjo, nakar smo odšli po gozdni poti v čudovito jesensko jutro. Med potjo smo si ogledali valilnice za ptice in krmilnico, ki jo je zgradila lovska družina ter nekaj značilnih primerkov drevja, napadenega od raznih škodljivcev. Ko smo prišli do Gaberja, smo videli 60 arov velik ograjen prostor, kjer je vzorno nasajen macesen. S tega mesta je lep razjed na posamezne oddaljene vasice in zaselke na Notranjskem. Med pohodom smo videli tudi prostor, na katerem so se zadrževali pogosto partizani med NOB in kraj, s katerega je lep pogled na strme kanjone Iške. V načrtu smo imeli tudi ogled poskusnega nasada duglazije. Ko smo se približali visoko zanjreženi ograji, smo zaslišah na naši desni strani nenavadne šume in lomljenje suhih vej, ki so se močno stopnjevali. V tem trenutku je tov. Žagar ravno govoril o poreklu in domovini tega iglavca in tudi zato ni bil nihče pozoren na šumenje, kajti bil je vetroven dan in že čas, ko je večina listja odpadla. Sošolec Ludvik, ki je stal skrajno zadaj naše skupine, naenkrat z grozo zavpije: „Medved!“ Vsi smo se kot blisk zdrznili in obrnili v tisto smer in zagledali velikanskega medveda, ki je tekel vzporedno mimo nas v razdalji nekaj metrov. Nekaj metrov za njim je pritekel še eden manjši. Težko je opisati strah in začudenje, ki smo ga doživeli. Mnogi še niso videli medveda, le slišali so o njegovi velikosti, gibčnosti in navadah. Se dolgo po tem dogodku smo bili prestrašeni, obenem pa tudi zelo veseli da smo enkrat videli medvedko z mladičem tako blizu in da se je vse srečno končalo. - Še dolgo po tem srečanju smo se pogovarjali in šalili na račun našega strahu. Učenci podružnične šole Mohorje, p. Rob na Dolenjskem Mladi Ižanci na pohodu: Mojca, Ivica in Martina, za njimi pa oče Janez Žrimec z Iga Na Urhu Urh je znan po hudih bojih in krvoločnih zločinih druge-svetovne vojne. K cerkvici na Urhu pelje lepa asfaltna cesta. Ob nedeljah je na tem griču zelo živahno. Množice izletnikov se pripeljejo na ta grič, od koder se odpira prekrasen razgled na velika poslopja našega glavnega mesta. Cerkev je preurejena v skromen muzej, kjer so slike, razni spisi, fotografije padlih domobrancev, duhovščine, na sredi cerkve pa je relief, ki prikazuje cerkev in župnišče na Urhu. Vse to si lahko ogleda obiskovalec brezplačno. Poleg cerkve stoji majhno orožje, ki spominja na topič. V muzeju je tudi knjiga z železnimi listi, kjer so napisani vsi pobiti na tem griču. Nekatere fotografije prikazujejo zelo krute prizore, npr. neznana žrtev po mučenju do pasu v gomili, poleg razmršene glave pa lopata. Štiri shke prikazujejo take prizore. Pri cerkvenih vratih je spominska plošča, na kateri je spisek padlih žrtev in nekatere fotografije, druge pa so že uničili Cerkev je zelo obstreljena, posebno stolp. Nekaj metrov naprej pa se mogočno dviga spomenik padlim. In še dve poti vodita naprej v gozd k lipi, v kateri je železen obroč, sedaj že zaraščen, da ga več ni opaziti, toda drevo ima velike vzbokline, kjer je bilo obstreljeno. Pri tej lipi so jih mučili in ubijali. Poleg drevesa pa je tlakovan majhen vodnjak. Tu so domobranci spravljali k zavesti mučence in jih spet naprej mučili. 1 Ta kraj bo ostal v zgodovini neizbrisen. Je zelo obiskan. Velikokrat ga obiskujejo razne šole ob športnih dnevih. Jelka Debevec, Lavrica 76/B, 61291 Škofljica Grad na Lisičjem Na prijaznem griču se mogočno dviga deloma obnovljeni grad. Pod tem gričem leži vas Lanišče pri Škofljici. -Grad je v obnovi Že več*Tet ga popravljajo. Lansko leto je dobil nove žlebove in strelovod, letos pa nova vhodna vraja, tako da je sedaj vstop v nadstropje in nekatere pritlične sobe zaprt. Šest sob pa je še na voljo vsakemu obiskovalcu. Po zidovih teh odprtih prostorov pa samevajo razni napisi, risbe in naslovi vseh mogočih vojakov in drugih. Kajti niže v dolini na robu gozda je vojaška kasarna. Okna so bila ze večkrat prenovljena, to pa ne pomaga dosti, če pobijejo šipe otroci, ki večkrat obiščejo to zgradbo. Grajsko poslopje je zelo zanimivo. Lepo dvorišče v okviru balkona se razprostira in pogled se razgrinja po košatih starih lipah in listnatih gozdovih. Slišati je bilo že, da tu nameravajo ustanoviti muzej, nato gostinski obrat. Trenutno se še ne ve, kaj bo v tej zgradbi, ki spominja na daljno preteklost. V samem poslopju je še mnogo dela. Sedaj je prenovljena le fasada, a omet pod streho že odpada. Kajti opeka je razbita in voda pronica prek strešne konstrukcije in jasno -omet odpada. Hleve in drugo gospodarsko poslopje še niso začeli obnavljati. Treba bi bilo pohiteti z obnovo, kajti stavba stoji naa privlačnem griču, od koder se razgrinja krasen razgled na okoliške hribe, makadamsko cesto, avtocesto, železnico in vmes posejane hiše. Z obnavljanjem je treba pohiteti tudi zaradi tega, ker se škoda še vedno dela. Lisičji grad pogosto obiskujejo osnovne šole za razne športne dneve. Jelka Debevec, Lavrica 76/B, 61291 Škofljica Strani 12 in 13 je v okviru svoje počitniške prakse uredil dijak viške gimnazije Miloš Oprešnik. Človek, narave nikar! Povsod po svetu zastrupljajo svež zrak tovarniški dimniki, čiste izvirke in modra morja odplaka industrijskih naprav, gozdove pa na milost in nemilost izsekavamo za lesno industrijo. Človek, zakaj uničuješ del sebe? Ti je vseeno, če po nekaj stoletjih ne bo več živega bitja na Zemlji? Narava te je postavila za gospodarja, ti dala orodje v roke in vse, kar si naredil, si naredil po svojem razumu in volji sebi v prid. Hočeš sedaj to delo podreti? Hočeš sam sebe uničiti? Umazane reke, brez rib in rastlin, po katerih kar migoli bakterij In bacilov, se vijejo skozi pusto pokrajino brez zelenja, brez lepo dehtečih cvetic, brez zelenih gozdov. Človek, če trošiš denar za toliko nepotrebnih stvari, zakaj torej ne poskrbiš za svojo varnost? Včeraj še čudovita mesta z lepotnim rastlinjem in zeleno travo v parkih so danes siva in dušeča. Lani so se še kopali v čistem morju, pa danes? Kamor pogledaš, povsod olje ali nafta na površini, v globinah ni rib, rastlinje izumira in ob izlivih rek v morje - prava puščava. Človek, kam te bo to pripeljalo? V propad, v uničenje, v pustošje, saj kmalu ne bo več zelene bilke in čiste kapljice vode na Zemlji. Zakaj ne delaš načrtov že za prihodnja leta, za tvoje potomce? Poleg industrijskih in hišnih odplak ter škodljivih tovarniških plinov pa še uničuješ pokrajino s strahotnimi vojnami in bombnimi napadi. Spametuj se, dokler je še čas! Kaj ne sprevidiš, da rušiš naravne zakone? Industrijske dobrine so prazne in zadimljene. Le peščica hiš stoji tam, kjer prebivajo delavci tovarn. Reke z rastlinjem in drevesi ob bregovih bodo kmalu samo še pravljice, saj je še zelo malo bistrih potočkov v gorah, ki so neoskrunjeni, Svež zrak, poln kisika pa je le še na hribih in v gozdovih. Človek, zakaj uničuješ naravo, ko pa veš, da brez nje tudi ti ne moreš živeti? Če njo uničiš, boš s tem tudi sam sebe zbrisal s površja Zemlje. Zavedaj se tega, ta misel naj te spremlja na vsakem koraku, pa boš verjetno bolj pazil na varstvo narave in s tem si boš tudi zagotovil svoj obstoj. Ce pa ne boš začel vgrajevati filtrirriih naprav v reke in delati višjih tovarniških dimnikov, boš s tem škodil vsej naravi in tudi ti boš že čez nekaj stoletij propadel. Zemlja bo mrtva .. . ' TADEJA VAJE, O. S. Bičevje, 8. b Krim za razred više Tovariš Franc Virans, predsednik ŠK Krim mi je ob prijetnem kramljanju postregel s številnimi informacijami o delu svojega kluba, iz katerih sem skušal potegniti le najvažnejše in tako je nastal tale zapis. Končno je po več kot dveletnih prizadevanjih trud nogometašev, vodstva in trenerjev ŠK Krim poplačan. Iz prvega razreda ljubljanske podzveze jim je namreč uspelo priti za razred više in si s tem zagotoviti, da se pomerijo z boljšimi moštvi. Nepoznavalcu razmer, v katerih je klub dosegel ta ogromni korak, je seveda vse skupaj težko realno oceniti. Ti entuziasti so se zagrizeno vrgli na delo, iz nič so ustvarili skorajda nemogoče: ospovali so ekipo, pridobili trenerja in organizirali vodstvo. Zares bi lahko bili vzor marsikateremu klubu, saj so se člani, namesto da bi pt> končani sezoni odšli na težko zaslužen oddih, lotih še gradnje železne ograje okoli igrišča, zasilnih tribun itd., na dosedanji peščen teren pa bodo navozili 500 kub. m zemlje ter nanjo posadih travo. Do jeseni mora biti igrišče namreč gotovo, ko se bo moštvo pomerilo z ekipami višjega razreda. Klub sam pa izreka ob tej priložnosti vse priznanje in zahvalo Komunalnemu podjetju, Krajevni skupnosti in občinski skupščini, ki so finančno omogočih gradnjo vseh objektov, otfzačasnih klubskih prostorov, pa do igrišč (nogometno in rokometno), smučarske skakalnice in, dveh prog (za slalom in veleslalom). Nekaj pa je, kar fantom kvari moralo: neprimerna propaganda. Vsakdo namreč propagira le profesionalna moštva, ki jih finančno podpirajo podjetja in ustanove z vseh-strani, obenem pa „pozabi“ na amaterske entuziaste, ki si z vsemi močmi prizadevajo in iz nič dosegajo uspehe. Celotno delo ŠK Krim je osnovano na čistem amaterizmu, toda mar je to vzrok, da njihov napredek in celotno delo ostaja v senci? Dajmo, imejmo odprte oči tudi za njihov trud! Klub, katerega predsednik je tov. Virans, ima že okoli 1000 članov, od tega več kot 300 aktivnih športnikov. Nogometaše vodijo trenerji tov. Slapničar, tov. Toni in tov. Vidmar,' ki so pred dvema letoma zelo resno poprijeli za delo in z veliko mero optimizma sestavih ekipe članov, mladincev in pionirjev. Njihovo delo ne poteka le v času sezone, temveč trenirajo tudi poleti, enkrat tedensko. Poleg nogometne delujeta v klubu še smučarska in strelska sekcija. Zadnja dosega lepe uspehe, saj je na državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko puško dosegla odlično drugo mesto. Tudi smučarji ne počivajo, saj so uredili dve progi za slalom in veleslalom, 28 metrsko skakalnico ter naravno drsališče. Klub je stopil- v sodelovanje z cjruštvom upokojencev, tako da bodo zaradi cenejše gradnje pričeh z začetnimi deli skupnih klubskih prostorov že drugo leto. Na eni strani montažne stavbe bodo imeli svoje prostore upokojenci, na drugi pa ŠK Krim. Tudi organizacija Trim steze, ki bi potekala od igrišča preko Golovca in se končala na območju občine Moste, je v okviru ŠK Krim. Ta steza bi bila edinstvena v Sloveniji in bi zadoščala potrebam celega južnega dela mesta. Torej, če je v vas še kaj športnega duha in zavzetosti, pridite in sodelujte pri ŠK Krim, v katerikoli sekciji in na kateremkoli področju. Vsakdo, ki je voljan ter sposoben, je dobrodošel, pa najsi bo iz najmlajše ali najstarejše generacije. MO Nočno streljanje 24. maja, na predvečer dneva mladosti, je strelska družina ,,Rajko Škapin" priredila tekmovanje v nočnem streljanju z vojaško puško v počastitev 80. rojstnega dne maršala Tita. Tekmovanje, ki se gaje udeležilo 100 ekip s po tremi člani, je v vsakem pogledu vzorno uspelo. Mogoče je le kritizirati udeležbo z območja Ljubljane, saj je bila večina ekip iz drugih krajev Slovenije. Iz naše občine je tekmovalo 15 ekip, med temi je doseglo najboljšo uvrstitev — peto mesto strelsko društvo Krim, šesto pa ekipa sindikalne organizacije naše občinske uprave. Prva mesta pa so zasedli strelci Proleterja (JLA), Sežane, Kamnika in Tržiča. Saš Uspešno izvedeni pohodi ZRVS V juniju, deloma pa že v maju so bih v teku orientacijsko taktični pohodi po osnovnih organizacijah rezervnih vojaških starešin v naši občini. Na teh pohodih so udeleženci uporabljali kompas, reševah so topografske in taktične naloge, na koncu pohoda'pa so streljali z vojaško in malokalibrsko puško. V razgovoru z udeleženci so ti izrazili svojo zavzetost za takšne oblike dela, ki jim dajejo prednost pred sulumi predavanji. Z nekaterimi RVS so sodelovali tudi pionirji in mladinci višjih razredov osnovnih šol (Dobrova, Brezovica, Malči Belič, Rožna dohna). V spomin so prejeh Titovo značko, na pohodu pa so tudi streljah. S tem je bil uspešno zaključen spomladanski delovni program naše občinske ZRVS. Saš Člani kluba upokojencev si takole belijo glave ob partiji šaha. Njihovi priljubljeni igri sta še kartanje in balinanje, njihova velika - želja pa je lasten dom \ ORIENTACIJSKI POHOD Člani RVS so petnajstega' junija povabili na orientacijski pohod tudi mladince 'osnovne šole Brezovica. Šestindvajset nas je odšlo na zbirališče pred zadružnim domom v Vnanjih Goricah. Pred pohodom smo dobili Titovo značko. Razdeljeni na šest ekip smo startali v razmaku desetih minut. Med pohodom so starešine izvršili razne naloge. Za zaključek je bilo streljanje z malokalibrsko puško v tarčo. Nam mladincem pa je tov. Rudi Furlan obljubil, da se lahko vpišemo v društvo strelcev. » FRANCI KUŠAR JELKA MAMIČ SILVA RAKOVEC STANE ŠTEBEJ \________________________S Sedem pokalov - sedem zmagovalcev ali »zdrav duh v zdravem telesu« BALINARJI ŽABE so na področnem prvenstvu Ljubljane v parih osvojili v finalu prvo mesto. V zaključnih igrah, v katerih je sodelovalo šest najboljših ekip, niso imeli resnejših tekmecev. „Zadnji vlak" za republiško prvenstvo so „ujeli“ tudi balinarji Trnovega, ki so se uvrstili na peto mesto. Mercator ostane Zato bo zdaj bržkone veliko laže kot prej, pripravljati strateške načrte za jesensko drugoligaško reprizo". Vse kaže, da moštvo ne bo doživelo večjih sprememb in da se bo jeseni predstavilo svojim privržencem le z nekaterimi okrepitvami, ki zaradi poškodb niso nastopile že v spomladanskem delu prvenstva. Enajsterica Mercatorja je sklenila ligaško tekmovanje na istem mestu kot prejšnjo jesen. Zasedla je 13. mesto in podobno kot lani tudi tokrat dokazala, da sodi v zlato drugoligaško sredino. V borbi za obstanek so bila bržčas odločilnega pomena srečanja s Šibenikom, Karlovcem in mariborskim Železničarjem, ki so na Viču ostali praznih rok. Po zmagi nad zagrebško Trešnjevko in osvojitvi obeh točk v Splitu je bilo očitno, da Mercator ne bo tako zlahka izpustil priložnosti, da se obdrži v ligi. Čeprav je v zadnjih petih kolih izgubil eno samo tekmo (z Junakom v Sinju), je Damoklejev V soboto, 27. maja so se na športnem igrišču Tobačne tovarne odvijale mladinske igre DO občine Ljubljana Vič-Rudnik. Ekipe MA iz DO Utensilije, Žičnice, Zavoda za avtomatizacijo, Ilirije, Iga, Tovarne vijakov, Mercatorja in Tobačne tovarne, ki je pobudnik in organizator prireditve, so tekmovale v rokometu, nogometu, namiznem tenisu, kegljanju in šahu. drugoligaš meč vse do zadnje nedelje visel nad usodo našega drugoligaša. Po remiju z Rudarjem iz Ljubije na domačem terenu je v Bihaču remiziral z Jedin-stvom in ostal še leto dni med drugoligaško družbo. Moštvo Zagre-bačkih plavih je doživelo katastrofo v srečanju z novopečenimi prvaki, enajsterico Reke, Split pa je izgubil v Ljubiji z domačim Rudarjem in prepustil svoje mesto - Mercatorju! S tem je bilo konec skrbi prav na -koncu! Prvak zahodne skupine II. zvezne lige je spet postala Reka, drugo mesto pa je osvojil Rudar iz Ljubije. Obe moštvi se bosta v bližnjih dneh potegovali za vstop v L zvezno ligo. Drugoligaško konkurenco zapuščata poleg Junaka še Železničar tz Maribora ih Ljubljana. Tako bomo imeli jeseni v II. ligi le tri slovenske predstavnike - Muro, Mercatorja in novega prvaka SNL Rudarja iz Trbo-veij. I. V. Športno srečanje mladih je potekalo v duhu „važno je sodelovati, ne zmagati". MA so pokazali izredno resnost in zainteresiranost, saj so se prijateljskemu tekmovanju odzvale vse prijavljene ekipe. 130 mladincev - tekmovalcev je posvetilo svojemu prazniku dnevu mladosti in 80-letmci tov. Tita veliko vestnosti in dela, tako pri samih pripravah kot v tekmovanjih, ki so se vrstila vse od osme ure dopoldan do šestnajste ure popoldan, ko so zmagovalcem podelili pokale. Tekmovalne ekipe so v znak sodelovanja dobile diplome, za osvojenih prvih sedem mest pa je bilo podeljenih sedem pokalov. Skupnemu zmagovalcu - ekipi MA Tobačne tovarne je pokal dodelila OK ZMS Ljubljana Vič-Rudnik. In še zmagovalci - rokomet: TT, Mercator, Igo; nogomet: Zavod za avtomatizacijo, Igo, Tovarna vijakov; namizni tenis: TT, Mercator, Igo; namizni tenis - ženske: Zavod za avtomatizacijo, TT; kegljanje -moški: TT, Mercator, Zavod za avtomatizacijo; kegljanje - ženske: Igo, TT, Mercator; šah: TT, Tovarna vijakov. Če bi morala mladinske igre oceniti z eno samo besedo, bi zapisala: uspele. Velike zasluge lahko pripišemo MA TT, ki dosega pod vodstvom tov. Tatjane Valetič vidne uspehe. Mladinci se aktivno vključujejo v vse samoupravne organe tovarne, soodločajo pri reševanju vprašanj, kot so: vprašanje izobraževanja, stanovanjske problematike (na zadnji problemski konferenci so sc zavzeli za zvišanje skladov za stanovanjsko izgradnjo, čeprav so že zelo veliki) ipd. MA TT sodi med tiste redke, ki kljub ukinitvi OK niso zamrli in je svojo tradicijo ohranjal in razvijal do danes. Za svoje delo je pred nedavnim dobil priznanje MK ŽMS Ljubljana. VESNA DVORNIK V zadnjem, za Vičane odločilnem kolu, so varovanci trenerja Andjela Zikoviča v srečanju z Jedinstvom v Bihaču iztržili dragoceno točko in se rešili izpada iz drugoligaške konkurence. Po letošnjem ognjenem krstu med najboljšimi moštvi zahodne skupine II. zvezne lige smo se naposled oddahnili. Mercator je po letu dni težkih preizkušenj dokazal, da je uspešno prestal prvi ligaški izpit in da je bogatejši z prenekatero izkušnjo. Cilj vodstva kluba in tehničnega štaba, vojj za prvo leto nastopanja v družbi drugo-1'pašev, je torej izpolnjen: fantje iz Gerbičeve ulice so ostali v ligi. Košarkarji Trnovega na rakovi poti? Košarkarji Trnovega, ki letos že drugič nastopajo v republiški ligi, so v prvem delu prvenstva po osmih kolih še brez zmage. Porazi so se kar vrstili. Najprej doma po podaljšku s Celjem, nato v Radencih, pa spet doma s kranjskim Triglavom ter naprej z Ilirijo, Mariborom 66, Vrhniko, Novoteksom in ZKK Mariborom. Tri kola pred koncem spomladanskega dela (Trnovčani igrajo še v Mariboru z Branikom in v Škofji Loki s Krojem ter doma z Jesenicami), so igralci trenerja Mihe Lokarja na dnu prvenstvene lestvice — brez točk. Takšnega poloma ni pričakoval nihče, niti največji pesimisti ne, kajti spomnimo se samo lanskega prvenstva, ko so igralci Trnovega igrali zelo dobro in se na koncu uvrstih na odlično sedmo mesto. Olimpijska normij tudi za Andrejašiča in Guzelja Kaj je z njimi letošnjo sezono? Težko je odgovoriti na to vprašanje, še težje pa je razglabljati, zakaj ne uspevajo in kje so vzroki njihovih osmih zaporednih porazov; kljub temu pa poskusimo. Če analiziramo njihove dosedanje tekme, lahko rečemo, celo trdimo, da so jih nad- igrali le Kranjčani, druga moštva pa eci, so zmagala zgolj po športni sreči, kar kažejo tudi tesni rezultati (Celje 77:73 po podaljšku, Ilirija 47:38, Novoteks 77:72, Maribor 68:65). Toda, ali so Trnovčani res večino tekem izgubili nesrečno? Ljubljana čani so bili v srečanjih s Celjem, Mariborom 66, Vrhniko, Novoteksom in ŽKK Mariborom zmagi zelo blizu, vendar so bili v odločilnih trenutkih premalo zbrani in zmaga je splavala po vodi. Podatki kažejo, da so na teh tekmah igralci Trnovega pred samim koncem srečanja povedli s točko ali dvema razlike, potem pa so kar tekmovali, kdo bo napravil več napak. Koša niso uspeli zadeti niti iz najugodnejših priložnosti, kar kaže na njihovo slabo psihično pripravljenost. Res je tudi to, da pri strelih na koš nimajo sreče, da le malokatera žoga, vržena od daleč, zadene cilj in da so bili večinoma vsi zadetki doseženi iz neposredne bližine. Zadnji dve tekmi, v Novem mestu in doma z Mariborom, sta pokazali, da se varovanci trenerja Lokarja po- časi vračajo v formo, bili so Tta pragu uspeha, vendar spet se je pojavila njihova stara napaka: ko so imeli tekmo že dobljeno, je celotno moštvo odpovedalo v finišu in posledice so znane. Vsega skupaj pa le ne smemo gledati tako črno, kajti do konca prvenstva je še dolgo in marsikaj se lahko še zgodi. In kaj pravijo igralci in trener? Razumljivo, nihče noče komentirati neuspehov moštva, trener Lokar pa zagotavlja, da bo njegovo moštvo tudi prihodnje leto sodelovalo v republiški ligi. Igralci se dobro zavedajo, v kakšnem položaju so, na tekmi se trudijo, vendar ne gre in ne gre. Seveda pa so vsi, tako kot trener mnenja, da ne bodo izpadli iz lige. Časa ni veliko. Prvi del prvenstva gre h koncu, Trnovčani pa bodo najverjetneje obstali na dnu prvenstvene lestvice, zato je treba že sedaj misliti na jesenski del. Po prvem delu za Ljubljančane ni oddiha, s treningi morajo resno in intenzivno nadaljevati, kajti samo dobra pripravljenost jim zagotavlja obstanek v ligi. Seveda bo treba zaigrati mnogo bolje, predvsem pa učinkoviteje. Napovedovati karkoli je še prezgodaj, počakati moramo na jesenski del prvenstva, ko bo šlo spet zares in ko se bo odločalo o usodi Trnovčanov. NIKO ŠOŠTARIČ Na velikem mednarodnem 1 kaškem tekmovanju - 17. in !“ j nija - v italijanskem mestu so jugoslovanski kajakaši in k®1! dosegli izreden uspeh. Kajaka! j sovski je zmagal med 40 tekntfl iz desetih držav in s tem svojo olimpijsko normo. NornW osvojila tudi kanuista Andr®« Guzelj, ki sta bila v kategorija sedežnih kanujev odlična drugM lovšek je bil šesti med cnosedijl kaže, da je v zadovoljivi fornU-J. j. movanje je potekalo na reki P8®' “ ki je izredno narasla po deže™ u 1 neurju. Slalom je imel 29 |lfti težino vode 3-5 po medna!® lestvici. Na treningu je bilo 8 _ poškodb, zato tekmovalci republike Nemčije niso hoteli stopiti. Vendar so jih organiM" ko so progo malo omilili, P®1' prepričali. Vsekakor je —. tošnje prvo srečanje naših kaja*' in kanuistov s svetovno elitO' kazali so precej ostre zobe, ta*1 lahko upamo na najboljše. g Ir na od V PACUGU LETOS 1000 OTROK Prenovljeno počitniško & naše občinske zveze prijatelje''' dine Pacug pri Piranu je 12. L sprejelo prve mlade goste, oko« učencev četrtih razredov osno* šol. Ti so se v okviru šole V.. L,-učili plavanja. Po tednu dni J t' framfcninla rimca »clciinina. V _ zamenjala druga skupina, v bilo 170 učencev. 26. junija »P jjw ne v Pacugu redno letovanje, j: se bo zvrstilo 5 izmen, v vsaj' okrog 200 otrok, ki bodo p1^ p ’ na morju po 14 dni. Tako bo • I e letje preživelo svoje obmorsk. čitnice v Pacugu več kot otrok. Starši prispevajo za le*° v okviru svojih možnosti dnev 38 din navzdol. -j Pri 11 Ulj, Tacen 10. in 11. junija 72 Domači kajakaši in kanuisti so proslavili 20. jubilejni mednarodni slalom z zmago v treh kategorijah. Prelovšek v kanu enosedu, Andrejašič in Guzelj v kanu dvosedu ter Ibrahimbegovič v kajaku so razveselili prizadevne organizatorje, hkrati pa so potrdili odlično pripravljenost za nastop na olimpijskih igrah. Posadke vseh treh čolnov so evidentni kandidati za našo olimpijsko vrsto, ki nas bo. zastopala na olimpijskih igrah v Muenchnu. zahtevam mednarodne kaniti^ ?ta' federacije. Letošnje prireditve se je ude preko 70 tekmovalcev, ki so r. „ rili svoje znanje in moči v sla^Jtrn Kit skl, S, Po’ bile ' |t h Vendar ni uspel. Prehitel t, ' himbegovič za slabe 4 ^ ^ 1 Skok je bil v drugi vožriJ'U' oviran in je moral tek po.naT fi : nonovlicni vožnii so ca " ” ponovljeni vožnji so ga t*0" J in tudi glasno bodrcnjc uJf6 jjS' vijačev ni pomagalo. Andr6)* j Guzelj sta v dvosedih kanuji^ji 2 sc k u n d i p ro hit e la s v^ a k 1* ^ jt variša Žitnika in Rumo, k*sM • nerada zadovoljila z stom. Razlika je bila r®5 dVugifJ^1' CS f1*), i m. rva/.iiivu jv um« * -, q j jo lahko mirno primerja!'' y' ht,.,' Jinko pri alpskihismu'£aij‘njJ«jJge“ % kategorijah je bila očitna nost in kvaliteta doma®« .J Stji,, valcev, ki se letos borjjo ^a°v if] ftve. norme. Želja tekmoval®6 , p Kon, kajakaških delavcev je, da ji«1 Koie! me izpolnili čim prej Mj0 v miru pripravljali za ohriiF w,- stop. * ! | V7' Sl J- ki v,5* c C* Si % ._—-'N Naš olimpijec Damjan Prelovšek na tekmovanju v Tacnu i 1UNA VIII//-B STRAN 15 aitu?UŽan ^ X je 0(1Povedal marsičemu, kar nudi življenje člo-„,ec i;J?Pe8a- Zanj ni lepšega od uric, kijih ob robu bazena prebije s ^ ^ mladimi prijatelji o nfl teli izato pot to m ito.r tako na* jev K cokl sn v ntf liji11 kat«11 uisl! dalo Sem'—laiuai sem spos _ r-- r__________r________ , Vt> ctki„nafel motivc za vzgojo mladih. Odkril se mi je domala ves s* ,Sani,‘,'zsbražerarja“-. ............... t*enerjev portret ^g. Dušan Kit Kramljatije ob kavici nama je tisto soparno popoldne prišlo kot odnr* n°' Prevzela naju je sproščenost, ki je lastna le ljudem ataHi!!8a ?rca’ Mednje “d’ tudi moj znanec. Petinštiridesetletni slabem inženir Dušan Kit. Ljubljančan od pet do glave. V i^nnem svetu znan kot zanesenjak svoje vrste. Kot dolgoletni letni6* naraščajnikov s Kolczije. Kluba, ki je v svoji nekajdeset-sIciJ Rodovini dvakrat segel po naslovu najboljšega jugoslovan-Plavalnega kolektiva 7. malenknctnn44 Ha tnaanir Jga plavalnega kolektiva. Z ..malenkostno" razliko, da inženir {£7 .Klubske temelje". „Na noge" postavlja peščice, brez ka- tlner«t-i>rilda.va med tokov‘. ki so inženirja ..odnesli" med tre-s {/ |ijVflK0 uružbo. Malodane v trenutku postane človeku nesprcjem-f'3 ^ u spoznanje, da je zašel v vaditeljske „vodc“ brez predhodnice eži* \°r ne aktivnosti. tol Ce w ♦ nisem bil veUk športnik. No, sem in tja sem že „migal”. ke Pri ii;temu l.ahko reče - šport. Tam, nekje, pred vojno, sem začel )( L‘‘‘HJ1' a je vojna vihra vse skupaj prekinila. Ko je bilo najhuje jjo. sem se oprijel veslanja in košarke. Pa ne za dolgo '-e je go veslanje s košarko vred ..k vraeu". ie nlr ICitntii6 -,30 ves*3nje s košarko vred „k vragu", je plavanje pri . ''Ul danOK «inrP.mli<'. Kr#*1? katArfifTa ci ni rvi r\ r» 'zatniolit. ([l^^jlanes spremljevalec, brez katerega si ni moč zamisliti 'tegorju ^ruž'nskemu poglavarju, njegovi soprogi Mariji, sinu plavanjem se nisem seznanil sam, pač pa po ženini zaslugi, biin “l"1 J® peljala za znano tekmovalko, in tako mi do bazena ni A. »U«UCČ“. Petdesetega sem nri.^el V klnh in v ni*>m cAm rtctul Hrv lijo ”d?!e^“. Petdesetega sem prišel v klub in v njem sem ostal do lirk “ hlakaj let kasneje sem se lotil treniranja pionirjev in pio- “/•dzugič prižge cigareto in srkne kavico, da bi mu požirek Ha-Ti , pogled na preteklost, se malone v trenutku zvrsti pred Pravi ,nerjka pot inženirja Kita. Od časov, ko je, kot sam rad !{1 leta v l) avanie 1® ..opazoval", do ..usodnega" dne šestdesetega ol >gKo so ga naposled povabili k sodelovanju. :>c takrat sem spoznal vse lepote plavalnega športa. V njem a s4] ^tran ’‘’"'Dl"a"=,a,‘ja ’ Toda’ tak°j se nisem odločil. Stal sem ob ncs,cianip..0 da inženirjev sin v plavanju ne bo uspel, ari ? tnkiii 'J? ho nič iz sina, naj bo vsaj kaj več an (fisiji ^ iz sina> naj bo vsaj kaj več iz koga drugega, sije n, K' 5' Med Kitovimi, kajpak. ' V m ^ takrnt mi if* Kilrv iaertrv Ha fzv K.-. ,t^I__________i • A | f — ••-••■v » jjii*, rvujpuiv. • a Plavain ,akrat mi je bilo jasno, da to ne bo držalo, saj je sin iz r1! delo n dru^ne- Iz gole prizadetosti sem se odločil za trenersko ".j • uanes mi ni žal, da sem storil tako, kot šem pač - moral! ume te ...? l'rvi,i ’ K1 mu Je hdo komaj deset ali enajst p< 1(111 i toetja Sadovi sistematičnega dela so bili hitro ‘nt m nas,^dnjega leta so inženirjevi varovan ------- na dlani. Že sredi M lcla 50 ‘»zuuujuvi varovanci prvič opozorili j. ” Vtnsit«„JV,:č 50 obetali seveda mlajši pionirji. Prodor na vrh slo-|c j3 dni D pionirskega plavanja je bil tako rekoč na vidiku. Že leto nil?a Dl,._vPryem opozorilu", so mladi Ljubljančani za las zaostali a < ? plavai • 1 m .opozorilu , so mladi Ljubljančani za las zaostali 50 5 'oanie,C1 kranjskega Triglava. Toda pozabiti ne gre, da so imeli Tl k. Obe?”1 Pred štirimi leti izredno močno pionirsko vrsto, ifldjj Jostojn Vnc napovedi, da raste na Kolcziji rod, ki bi utegnil z leti le« r^itia.? zamenjati svoje velike predhodnike Vrbovška, Linharta, Trtnilčovrv in mnoon Hm«?«« nH. k' j® bila vsa leta v ozadju velikih k«PI *lr\^ *kv)V na c,,eni jC _____xi_____ cjše klub! n, da bi ijri so dekleta kar na lepem ..zablestela" . . ( hji, je^bje. ki je prineslo renesanso ženskega plavanja na Kole- 4iW0v ,na domači sceni. je'potisnila ob stran "moško’za-a 'Jca dotlej najmočnejše klubsko orožje. Ce bi se pomerili KJ1'Jer,^ ’ 1 Je Pnnes|o renesanso zenskega plavanja na Kolc-’. ”8išee h SV0Je obdarovalo tudi učitelja najmlajših. Prineslo mu je Ki Jkgova “počenih izkušenj, ki so ga utrdile v prepričanju, da 'i s Za Pr,Zadcvnost ni bila zaman. Prišlo je najdragocenejše pla-fir. Nteii^e, ki jih je sčasoma pozabil šteti - njegovi najmlajši iP f NnsteV0 mu -podarili" doslej že osem zlatih medalj z državnih t*. tiNlf., Za mlajše in starejše pionirje. Markovičeva, Omanova, f , Bednarik in .................................. ** J?jo !L kar šest nasloi Ne , L-i) sem prepričan. Harf. ,aj80 dekleta kar n; da bi dekleta prekosile fante! Zdaj .zablestela". “ starejše pionirje. Markovičeva ■ r.: 1--^;: .—m Simoneti so prinesli letošnjo pomlad na r y1(1 nov' 5est naslovov zimskih državnih prvakov. Zdaj jih ča-''Njša 1 "astopi. Preizkušnja za preizkušnjo. Ena večja,odgo- iNvanipi'?^® mladeži je v izobilju. Nikoli nisem med svojimi 3 Zauf.fdclal razlik. Zakaj bi pravzaprav ločil dobre od slabših, i, ■.deioll110 priznanje. Tudi tisti, ki ne osvajajo medalj! Kakšno Nslta vzdušjc“ med nami, naj vam samo to povem, daje S.tei onkurcnca hujša od tiste na svetovnem prvenstvu!" °Vanci na,n le Povcdal pravzaprav vse. Z željo, da bi rad z *a želi..VSa-ldvc lcti treniral v zimskem bazenu (upajmo, da se ln^eniriu kmalu izpolnila - op. p.). Zakaj? Vsaj zanj lik11 alj tC8a vzr°ka- dokazati bi želel svoje trenerske sposob-Ndo..,,?, obratno! Presenetljivo za marsikoga po njegovih to-V "Nekk klh z mladimi, zanj ne! kNli, 80m prebral, da mora trener vedno dvomiti v svoje delo. k! tla, jfn.u ali ne, toda ta misel se mi je zdela edino na mestu. 'rhNio ŽC *ako’ da preveč vrednotimo vrhunske stvaritve, po-^ °^i, k'>a na ropo^tenost. Od tod tudi moja zagrizenost in vera k J prilmiaio na naaKa M kr innozicnosi. ua loa tuai moj § ■_____________________________ ^nam' pr‘hajajo na našo plavalno sceno. In v njihove uspehe, h. ztrai„Vsen'. posebno še vaditeljem, toliko pri srcu." C-tei.. “JllOSt. nitlnZIniScI l"l,IKl. k/ttrVi":561 _____________________________-_____r- Vte8aJ odIoi"08‘. zagrizenost. Odlike, ki krasijo prene-oaj poznam Še enega več med njimi. Le, da bi svojemu msl(o'liii<:n'rju K.*tu> če bi to bilo mogoče, pripel še odličje za N(j pJrL, zcn do mladih, za njegovo drugo življenje, ki bi mu - plavanje. IVAN VIRNIK RAZGIBANA PLAVALNA SEZONA Mladi prodirajo na vrh mi. turnirjem slovenske moške namiznoteniške elite in dvobojem z državnim prvakom Vjesnikom iz Zagreba. Namiznoteniškemu klubu Olimpija veljajo ob jubileju tudi naše čestitke. S skromnim začetkom v Krškem, vendar z nepričakovano dobro bero, so plavalci Ljubljane naposled prišli na „svoj račun" z elitno družbo nekaterih najboljšili jugoslovanskih plavalcev so konec maja uradno začeli z novo tekmovalno sezono. Krški Celulozar je z otvoritvenim'mitingom odprl sezono, od katere si veliko obetamo. Dasiravno stebrov plavalnega kolektiva s Kolezijc tokrat ni med olimpijskimi kandidati, bo letošnja, izredno razgibana sezona privlačna že zategadelj, ker bo morala potrditi pričakovanja po presenetljivem iztržku pionirske vrste Ljubljane na letošnjih zimskih državnih prvenstvih v Beogradu in na Reki. Potemtakem lahko največ pričakujemo od naših naraščajnikov? Zadnji uspehi kažejo, da smo med talentirano peščico varovancev inž. Dušana Kita in njegove soproge Marije dobili nekaj pionirk in pionirjev, ki utegnejo že v bližnji prihodnosti vrniti Ljubljani ugled najboljšega plavalnega kolektiva v Sloveniji. Odlična peterica - dvanajstletni Jana Markovič in Barbara Oman, njuna leto dni starejša klubska tovarišica Jadranka Korsika ter štirinajstletna Jakob Bednarik in Marko Simoneti — bo v letošnji sezoni pripravila med svojimi vrstniki prenekatero prijetno presenečnje. Pozabiti namreč ne gre, da so svojo dobro formo potrdili že spomladi na zimskem državnem prvenstvu pionirskih vrst, saj so osvojili kar šest najvišjih naslovov! Jana, Barbara, Jadranka, Jakob in Marko so „skrito“ orožje strategov s Kolezije. Razumljivo je, da jih prezgodaj še ne bi kazalo „kaliti “ v bojih z njihovimi vrstniki. Vendar bodo postopoma sami našli svojih pet minut. Seveda ob preračunljivih klubskih potrebah in predvsem ob — pravem času! A popolnoma zgrešeno bi bilo, če bi jih obremenjevali že zdaj, ko so v polnem razvoju in • ko morajo prestati do prodora v člansko konkurenco še vrsto preizkušenj med mladinci. Tega se v polni meri zaveda tudi vodstvo PK Ljubljane, ki bo obetajoči peterici omogočilo, da bo postopoma prehajala iz konkurence v konkurenco in tako sama potrjevala svoj napredek. mlajših, se na drugi strani srečujemo s skromnejšimi pričakovanji v moški in ženski vrsti. Res je, da se v Ljub-tjam skoraj ni poznal odhod nekaterih njenih dolgoletnih članov (Vrbovšek v JLA, Linhart odšel v beograjski Partizan, Dermastia je dal plavanju slovo), toda nove okrepitve vseeno ne bodo zmogle bremen, da bi na Kolezijo, vsaj v slovenskih okvirih, vrnile naslov najboljše domače vrste. Lani so imeli naši plavalci v Kranju idealno priložnost, da potisnejo domačega Triglava z naj- višje pozicije, vendar je napravil SPET DVOBOJ S KRANJČANI Če se na eni strani veselimo uspehov in obetajoče prihodnosti naj- Daneu v zadnjem trenutku usodno napako. Tako so Kranjčani ostali še vedno na vrhu slovenskega plavalnega športa in malo je upanja, da bi jih Kostanjšek, Čargo, Dereani, Daneu, Vovkova, Maroltova in drugi že letos spravili s ..prestola". Trigla-vani, ki so bili lani moštveni republiški prvaki in zmagovalci pokala PZS, imajo izredno dobro pripravljeno moško in žensko ekipo. Razred zase predstavljajo Mandeljčeva, Švarčeva, Pečjakova in Porentova, ki so tako-rekoč pojem zaostale slovenske plavalke. Na dlani je torej, da se bo letos težko upreti favoriziranim Kranjčanom. Toda s tem ne trdimo, da so naši fantje in dekleta brez upov pred bližnjimi nastopi med izbrano elito slovenskega in jugoslovanskega plavanja. Že lani so bili Čatgo (1500 m kravl), Kostanjšek (100 m metuljček) in Dereani (200 m prsno), najboljši v teh disciplinah v Sloveniji. Sem je treba prišteti še vrsto drugih in tretjih mest, ki tudi nekaj veljajo, saj so n. pr. Linhart, Kostanjšek, Čatgo, Daneu, Čcrmak, Dereani in nekateri drugi le za nekaj desetink sekunde zaostali za najboljšimi v republiških desetericah — Rudanom (100 m kravl - 57,0), Zavrlom (100 m prsno - 1:16,4) itd. Med dekleti je bil lani iztržek skromnejši. Med najboljšimi desetimi slovenskimi plavalkami v vseh 12 disciplinah ni na prvih mestih niti ene predstavnice Ljubljane. Najvišje se je prebila Severjeva, ki je na Bojan Daneu, plavalec in igralec rugbyja BOJAN DANEU: »Očitno nazadujemo!« Odhajali so drug za drugun Vr- ‘ hovšek, Dermastia, Linhart. .. Zdaj je ..poslednji Mohikanec". Pravzaprav „zadnji Ljubljančan", kot sam rad pove, bolj v šali kot zares. Dvaindvajsetletni Bojan Daneu, dolgo- letni član državne reprezentance, večji eden od tvorcev največjih uspehov PK Ljubljane v njegovi polstoletni zgodovini in pred leti eden najbolj obetajočih plavalcev hrbtnega sloga pri nas. Z enkratnima dosežkoma na reviji evropskega mladinskega plavanja v Budimpešti 1967. Z dvema tretjima mestoma na 100 in 200 metrov hrbtno s/asoma 1:04,5 in 2:22,4! „Lani niste imeli veliko volje. Bo letos bolje? “ »Priznam, da nisem imel blestečih rezultatov, vendar sem bil v vseh disciplinah, v katerih nastopam, še vseeno med najhitrejšimi Slovenci v »mokrem elementu". To ni nič posebnega . .. Poglejte: 14-dnevni tre- ning mi zadostuje za prodor na vrh 3£ite M KV slovenskega plavanja! Kvalitetno nazadujemo - to je vse!" »Mar mladih ni blizu? “ »Naraščajnikov je dovolj, malo pa je mladincev od 14 do 15 let. Torej takih, ki bi morali kmalu preiti v člansko konkurenco." »Kako se bo končal letošpji klubski dvoboj med kranjskim Triglavom in Ljubljano za primat v slovenskem plavalnem športu? “ »Triglav bo obdržal primat. Zdi se mi, da Še lep čas ne bomo resneje ogrozili podjetnih Kranjčanov." »Ljubljana okrepljena .s Kostanjškom in Čargom ni ostala brez ambicij. Torej lahko pričakujemo prenekatero prijetno presenečenje? “ »Svojih privržencev verjetno ne bomo razočarali. Čudežev ne bo, zato pa bo več dobrih rezultatov. Upam, da bo tako ..." »Kaže, da je med plavanjem in rugbyjem v vaši športni »opredelitvi" zmagal rugby? “ »Tega ne bi mogel reči, čeprav se z rugbyjem ukvarjam že šest let. Koristno in prijetno združujem plavanje in rugby, to je vse. Seveda se z rugbyjem pečam bolj kot s plavanjem, saj je tudi tekmovalna sezona v tem Športu daljša od plavalne." Od Bojana torej pričakujemo letos več med prvoligaško družbo rug- hvitiČAV Iranmr ca ir* .■**/*» irmil niz* byjašev, kamor se je spet vrnil njegov matični klub Ljubljana, kot na Koleziji. Čeravno brez večjih »pla- valnih ambicij", nanj v vrsti Ljubljane še kako računajo. Dolgoletne izkušnje so brez dvoma jamstvo, da nas ne bo razočaral tudi v letošnji olimpijski sezoni. L V. 100 m kravl zaostala za Krambergerjevo iz Kopra (1:08,4) za dve sekundi in eno desetinko. Na tretjem mestu, upoštevajoč najboljše rezultate sezone, najdemo v disciplini 100 m prsno (najboljši lanski rezultat je imela z 1:21,0 Porentova) Vovkovo, ostale pa so se razvrstile niže. Sezona, ki je pred nami, nam verjetno ne bo prinesla bleste čili uspehov. Zato pa lahko upravičeno pričakujemo, da bosta zlasti Kostanjšek in Čargo poskušala porušiti nekatere že »osivele" republiške rekorde. Oba sta »univerzalna" plavalca, prežeta z dolgoletnimi tekmovalnimi izkušnjami, zato si prav od njiju obetamo največ. S tem seveda ne želimo prezreti najboljših namer ostalih članov kolektiva s Kolezije, ki bodo resno posegli v boje za najvišje naslove v Sloveniji. Nedosegljivi, umljivo z manjšimi pričakovanji, jim niso tudi tisti v zveznem merilu. Kakšen bo iztržek, bomo videli že kmalu. Računi brez krčmarja so bili vselej sila tvegana reč. IVAN VIRNIK ŠPORTNE VESTI !) SKORAJDA NEDOSEGLJIVE NORME jugoslovanskega olimpijskega komiteja za nastop na jubi-lejnili olimpijskih igrah lahko Janezu Andrejašiču in Petru Guzelju v zadnjem trenutku odvzamejo olimpijske posetnice. JOK je postavd ljubljanskima kanuistoma nemogoč pogoj: na mednarodnih tekmovanjih se morata uvrstiti vsaj do 6. mesta, s tem, da vsakokrat sodeluje vsaj 80 % svetovne elite! Ker se na Tacnu 72 (verjetno bo podobno tudi drugod), na startu niso pojavila vsa eminentna imena svetovnega divjevoda-škega športa, je malo upanja, da bi Andrejašič in Guzelj potovala na olimpiado. KAJAK-KANU KLUB LBD je premočno zmagal na odprtem prvenstvu Slovenije v spustu in slalomu. Fantje z Livade so osvojili 81, drugouvrščene Soške elektrarne iz Nove Gorice pa komaj 44 točk. Poglejmo listo letošnjih prvakov: spust - Člani K-l: Grašič (LBD), C-l: Hočevar (Rašica); mladinci - C-l: Štrukelj (Rašica), c-2: Andrejašič-Guzelj (LBD), moštveno - K-l: LBD, 3x0-2: Rašica; slalom: -člani K-l: Skok (Rašica), C-l: Hočevar presenetljivo pred Prelov-škom, C-2: Andrejašič-Guzelj (LBD), mladinci — K-l: Barič (Hrastnik), C-l: Štrukelj (Rašica) in C-2: Masle-Erjavec (LBD). NA STRELIŠČU OB DOLENJSKI CESTI se je na letošnjem republiškem prvenstvu z zračno puško za vse kategorije zbralo poleg 80 članov še preko 360 pionirjev, pionirk, mladincev in mladink. Med NAMIZNOTENIŠKI KLUB OLIMPIJA, ki mu trnovski Partizan gostoljubno nudi svojo ^streho, je praznoval desetletnico svojega delovanja. V zadnjih desetih letih je Olimpija sedemkrat osvojila naslov moštvenega državnega prvaka v moški in štirikrat v ženski konkurenci. Najboljša klubska igralca Ištvan Korpa in Edo Vecko sta že vrsto let na vrhu evropskega namiznega tenisa. Na evropskem prvenstvu 1962 v Berlinu sta zasedla v igri parov odlično drugo mesto, Korpa pa je bil dvakrat polfinalist evropskih namiznoteniških prvenstev. Tudi dekleta niso zaostajala za fanti: Eva Jeler, ki je pred dnevi z odliko sklenila gimnazijsko šolanje, je enkrat segla celo po naslovu državne prvakinje, zadnja leta pa je s Korpo (sem in tja tudi z Veckom), nenadomestljiva v jugoslovanski reprezentanci. Vitrine najboljšega slovenskega namiznoteniškega kolektiva krasita tudi Bloudkova nagrada in nagrada mesta Ljubljane. Klubski mladinci je v disciplini 40 strelov zmagala ekipa hrastniškega Rudnika jubilej so počastili umljivo na sebi eca enak način: z vrsto srečanj z nekaterimi najboljšimi evropskimi vrsta- pred SD Krim (1037 krogov). Kri-movec Mrkun je bil med svojimi vrstniki daleč najboljši, saj je dosegel 365 krogov in pustil drugouvrščenega Kaseta iz Hrastnika za seboj za 14 krogov! MARKO SIMONETI IN JAKOB BEDNARIK sta na tradicionalnem dvoboju pionirskih plavalnih reprezentanc Slovenije in Furlanije-Julijske krajine v Trstu osvojila kar tri prva mesta. Bednarik je zmagal na 100 in 200 m kravl, Simoneti pa na 100 m delfin. V izbrani slovenski vrsti sd nastopile tudi Markovičeva, Omanova in Korsika, ki pa niso ponovile uspehov Bednarika in Simonetija, vendar niso razočarale. PLAVALKA LJUBLJANE OMANOVA je bila z drugim mestom na 400 m kravl (5:38,5) na zimskem prvenstvu Slovenije v Kranju najuspešnejša tekmovalka zastopstva s Kolezije. Lep uspeh je dosegla tudi Markovičeva, ki je bila s časom 1:12,1 tretja v disciplini 100 m prsno. V moški konkurenci so pionirji Ljubljane ostali praznih rok. I. Vimik VSE VEČ DOBRIH ŠPORTNIKOV MED MLADIMI Občinska' zveza za telesno kulturo je v sredo, 14. junija v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik podelila pokale in priznanja ekipam, ki so sodelovale v spomladanskem delu tekmovanj osnovnih šol. Kot organizator izreka občinska zveza ob tej priložnosti vso zahvalo za razumevanje pri realizaciji tekmovanj vodstvom osnovnih šol in predavateljem telesne vzgoje. Ekipe so se pomerile v naslednjih športnih panogah: košarki, rokometu, orodni telovadbi, krosu in namiznem tenisu. Vsa tekmovanja razen tekmovanj v košarki so potekala v obliki enodnevnih turnirjev. Prav zaradi tega je nepristranskemu opazovalcu, pa tudi strokovnjaku težko, če že ne nemogoče, podati realno sliko kvalitete in napredka teh športnih panog. Nasprotno pa nam košarka, ki je bila odigrana v treh skupinah po dvokrožnem liga sistemu v razdobju treh mesecev, daje dokaj jasno sliko o kvaliteti in dvigu tega športa na našem območju. Ligaški sistem vodi v porast števila privržencev, kar pa je eden poglavitnih pogojev za razvoj dobrih športnikov. Zelo je razveseljivo, da so v tej športni panogi v zadnjem času tudi izvenmestne šole napravile velik korak, saj sta na primer osnovni šoli Brezovica in Polhov Gradec že skorajda enakovredna tekmeca mestnim šolam. Vedeti pa moramo, da imajo le-te za napredek v košarki neprimerno boljše pogoje. M. O. BREZOV ŠAMPON ILIRIJA kozmetika NARTA STRAN 16 NAŠA KOMUNA VIII/7H Grem, greš, gre — v kino r Pasji dnevi - tudi na platnu! ■ ■ Julij, avgust... res pasji dnevi. Čas festivalov, od puljskega filmskega (brez slovenske udeležbe, ali bolj točno: z dvema filmoma, ki smo ju že videli - Babičevo »Poslednjo postajo" in Ranflovim »Mrtvim morjem" ter Hladnikovim filmom »Zgodba o levu", ki je posnet, pa producenti zalite 'aj o dodatna snemanja, ■ ■ ■ ■ ■ ■ Boštjan se upira, čas teče itd., itd.) do splitskega popevkarskega, od kretenoidnega (našega, jugoslovanskega) „cantagira“, popevkarske karavane od Budve do Pirana, tekmovanj za najlepšo miss Jasminka, Solea, Nivea, miss tena, miss nog in rok, miss najdaljšega vratu ali najbolj okrogle glave (prazne, seveda!) in tako naprej. Glede tega je vsaj flm na boljšem: poleti skrbi v glavnem za zabavo, čeprav je tudi v pasjih dneh najti na ljubljanskih platnih marsikaj zanimivega. Pa si za julij najprej oglejmo kino VIČ! Režiser Simon Sterling je zmodeliral vohunsko pustolovko POTNI LIST ZA PEKEL, z znano temo: vohunska organizacija ugrabi znanstvenika-izumitelja, agent po imenu 3S3 pa ga v zadnjem trenutku reši. Pa pride neka druga banda ... in tako naprej, do njegove smrti. Tu je tudi filma konec. Vseeno pa precej dinamike in zabave', seveda tudi napetosti. ■ ■ Posladek bo konec julija za ljubitelje vojnih spektaklov: najbrž v kinu Šiška in na Viču si boste lahko ogledali slavno rusko vojno trilogijo OSVOBODITEV EVROPE, in sicer sledeče filme: OGNJENA MAVRICA kot prvi del, ki obravnava znamenito Kur-sko bitko 1943. leta, t. j. največjo tankovsko bitko v zgodovini i na ■ ! ■ ■ ■ sko bitko 1943. leta, t. j. najveejo tanKovsKo pitKO v zgouovi vojn sploh. Drugi del je film PREBOJ, ki opisuje slavno bitko i Dnjepru. Zaključne scene tega filma kažejo znamenito teheransko konferenco, srečanje Stalina z Rooseveltom in Churchillom. Tretji del je znana vojna operacija Bargasion, ki nam jo odkrije film SMER GLAVNEGA UDARA. V ta film je vključena nepozabna »parada nadljudi", ko je 17. aprila 1944 »korakalo" po moskovskih ulicah 57.600 nemških ujetnikov. To je tudi film, ki kaže zavezniško izkrcevanje v Normandiji in druge pomembne dogodke tistega časa. Nemara pa bodo naši gledalci lahko videli še zadnji del tega filma (doslej še ni bil »obdelan"), in sicer BITKA ZA BERLIN. Vsekakor pa bo zanimivo videti celotno filmsko serijo, saj se v njej pojavljajo vse najpomembnejše figure na evropski šahovski deski tistega časa: Hitler, Mussolini, Stalin, Churchill, Roosevelt, vsi slavni in manj slavni maršali in generali. Najbrž pa bo zanimivo povedati, da igra pomembno vlogo tudi naša narodnoosvobodilna borba, ki jo Rusi (kdo bi s) mislil!) kar precej poudarijo! Naj vas tokrat spomnim še na unionski film VITEZI RULETE, imenitni pustolovski westem z Elli VValachom v glavni vlogi, seznanimo z ameriškim filmom ZAROTNIKI, kjer bomo (po dolgem času, seveda spet v drugačni vlogi) srečali slavnega Jamesa Bonda-Seana Conneryja. Le mimogrede: ne pozabite naslova filma DOLINA RADOSTI. Glavne vloge v tem filmu: Petula Clark, Fred Astaire, Tommy Steele in drugi. Rdeči gusar prihaja z avgustom ... ■ i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ s. In ne boste verjeli: Burt Lancaster je ta »rdeči gusar". Eva Bartok nastopa z njim kot lepa Consuelo. Seveda film o pogumnem, hitrem, pametnem, zvestem, častnem kapitanu in njegovih pustolovščinah. Kot naročeno za avgust. Potem je tu indijanarica KRALJ STROJNICA v režiji Roberta Gordona. Glavna vloga: pokvarjena strojnica, Indijanci (poglavar z imenom Dva noža), yankeiji in vsi ostali junaki Divjega zahoda. Seveda vtis bosta na Viču zabavala tudi STANLIO IN OLIO, in sicer v filmu STANLIO IN OLIO - VECNJ NERODI. V mestecu Pecos (ne Peyton!) na zahodu ZDA predstavlja zakon sodnik, kije sočasno tudi lastnik mestne pivnice. Si predstavljate revolveraša (igra ga Robert Hossein), ki namerava izropati poštno kočijo, pa mu jo (kočijo, seveda, s plenom vred) pred nosom spelje neka baba, pardon: ženska! In ker je v Pecosu, kot smo ugotovili, tudi saloon ... in tako naprej. Avgusta se boste seznanili (v Unionu) s pravimi angleškimi vampirji, in sicer v filmu VAMPIRJEVE LJUBIMKE. In tokrat so vampirji — ženske. (Zlobneži bodo zdajle zamrmrali: kdaj pa niso? !) In te vampirke zapeljujejo in baje posiljujejo svoje -kajpada moške - žrtve! In še novica za ljubitelje OSKARJEV: avgusta bo premiera italijanskega filma režiserja de Sice VRT FINZIJA CONTINIJA, ki so mu letos podelili OSCARJA v kategoriji neameriških filmov. Ce torej ne boste na plaži, če ne boste s punco ali fantom, če vas ne mika v čisto naravo (bolj naravo kot čisto), če ste doma sitni, če vas žena (ali mož) gleda postrani - pojdite v kino. Bolje tam pet mrtvih na vsak stari dinar, kot en sam živ, pa ta tečen. In to avgusta! NOVI ZAKON BO IZBOUŠAL STANJE Prostitucija v razcvetu Odločili smo se, da tokrat ne bomo opisovali konkretnega do- godka, temveč celoten pojav, ki je ' -ah. krške. Kazen je prav tako zaporna in sicer do dveh mesecev. Ti ukrepi in prisoten v vseh družbah, ponekod bolj javno, drugod bolj prikrito. Govora bo o prostjtuciji, tako imenovani najstarejši obrti. O pojavu bomo govorili za celotno področje Ljubljane, ker podatki na ravni občine ne obstajajo, saj gre za veliko mobilnost pojavnih oblik tega socialnega problema. Pri nas smo prenesli breme prostitucije na organe UJV v pretežni meri in manj na sodstvo in socialne službe. Ostali dejavniki pa si večinoma zapirajo oči in tega pojava „ne opazijo". Mnogi tega sploh ne priznavajo, češ v naši družbi pa res ni mogoče kaj takega. Na UJV so seveda nasprotnega mišljenja, saj tudi na tem področju morajo oni največ delati in skušati rešiti, kar ni rešila družba. Organi UJV imajo nedvomno največ zaslug, da stanje ni slabše kot je, kar bi glede na ostale dejavnike zlahka bilo. Velike uspehe žanje UJV pri omogočanju zdravljenja, saj so mnoge prostitutke okužene in jih zač nor zdraviti šele na njihovo intervencijo. Tako so preprečili že vrsto okužb. Končno pa je tudi naša zakonodaja olajšala delo organom milice, saj so sprejete zakonske sankcije mnogo učinkovitejše. Prej je bila namreč predvidena kazen do 500 dinarjev zaradi ukvarjanja s prostitucijo, medtem ko so sedaj tp spremenili v kazen do dveh mesecev zapora. Denarnih kazni ni več. Prejšnja kazen običajno okoli 200 dinarjev pri sodniku za prekrške namreč ni bila učinkovita, saj je prijateljica noči zaslužila v eni noči 1000 dinarjev in je bila globa le ma- sankcije pa bodo verjetno dali marsikomu misliti, če si ne želi počitnic v katerem od zaporov. Ce pogledamo vso stvar tudi s človeške plati, pa uvidimo šele veliko tragedijo, ki se pravzaprav zavestno dogaja tem ženskam. Obsojene so na propad. Stalno menjavanje partnerjev nujno povzroči rušenje duševnega in emocionalnega ravnotežja teh žensk, tu so potem še stalne okužbe, ki so boij ali manj nevarne, vedno pa puščajo posledice. Sledijo kazni, vdaja alkoholu in ko pridejo v trideseta leta, je z njimi konec. Poti nazaj skoraj več ni, vsaj redke jo najdejo. Pri 35 letih pa so te ženske že kronične alko- vračajo v center, ker tja morju ni več posla. Organi UJV so lani predlagali na območju Ljubljane 100 ljudi sodniku za prekrške zaradi ukvarjanja s prostitucijo ali udeležbe v njej. Med prijavljenimi so poleg prostitutk, zvodnikov in stanodajalcev tudi klienti. Med njimi je celo nekaj ljudi, katerih imena so znana mar- sikomu v Sloveniji, npr. predlaganje bil v kaznovanje neki režiser itn. Pri sodniku za prekrške pa se je moralo oglasiti tudi nekaj tujih državljanov, predvsem Italijanov, ki so bili klienti. Plačali so denarne kazni in holičarke, socialni problem in sploh izvržek družbe. Čakajo lahko le na lenkosten izdatek. Sprememba pa je tudi v tretmaju »odjemalca", torej, prostitutkinega k Ir n ta. Po novem predpisu predlagajo organi UJV tudi njega v kaznovanje sodniku za pre- smrt. Žalostno je predvsem to, da zahaja v zadnjem času vse več mladih deklet v njihove vrste, ne zavedajoč se perspektive svojega trenutno donosnega početja. Pri teh mladih dekletih, ki so rasla že v naši socialistični družbi, je očitno na izpitu njihove vzgoje padla družina, šola in drugi, ki morajo skrbeti za vzgojo mladih. Ce pogledamo statistične podatke, ki pa so verjetno precej nerealni, saj je mnogo prostitutk še neodkritih, precej potujočih in še več občasnih iz vseh družbenih slojev: v Ljubljani je trenutno 35 stalnih prostitutk in okoli 60 klatežic, tretjerazrednih prostitutk in alkoholičark. Lani pa je obiskalo Ljubljano kar 225 potujočih prostitutk. Te pridejo običajno s tovornjaki iz južnih republik ali pa z dežele, bivajo nekaj dni v Ljubljani in nato, ko postanejo tla prevroča, odpotujejo daOe. Največji naval pro; stitutk na Ljubljano je od oktobra Jo junjja, medtem ko se kasneje te selijo proti morju in se jeseni spet šli, letos pa bo z novim zakonom drugače. Sodnik za prekrške jih bo poslal za rešetke, kar je nedvomno pravilno. Potem si bodo verjetno naši sosedje premislili, preden jim bodo dali zaslužiti, pa tudi naši državljani bodo razmislili, če se to izplača. Organi UJV so lani prijavili tudi 247 oseb zaradi potepuštva s sumom prostitucije. To je kar precej, saj je bilo v celotni Sloveniji tovrstnih prijav 483. To kaže na uspešnost delovanja UJV Ljubljana. Med »obiskovalci" sodnika za prekrške zaradi prostitucije je bilo tudi 14 zvodnikov in ena zvodnica. Med prostitutkami je tudi precej povratnic, lani jih je bilo 59. Nečesa pa lani na srečo ni bilo več. Bolje povedano ne na srečo, temveč po zaslugi UJV, ki je ukrepala hitro in zelo uspešno. Ni več vabljenja, vsaj množičnega, naših deklet na tuje v razne kabarete in javne hiše na Orientu. Leta 1970 je bilo pri nas namreč več tujcev, ki so hoteli odpeljati naša dekleta v tujino v javne hiše, pod pretvezo raznih plesalk. Takrat je UJV ukrepal naglo in uspela rešiti ta dekleta, tu cem pa je ta akcija pokazala, da na: država mi primerno področje za lov na mlada lahkoverna dekleta. V zaporu so lani pregledali 232 žensk in od teh jih je bilo kar 63 spolno bolnih. To da misliti! Kot je znano, pa se prostitutke delijo na razrede in od tega je odvisna tudi cena, ki jo zahtevajo za svoje usluge. Delijo se nekako v tri kategorije: boljše, srednje in nižje. Boljše zahtevajo plačilo v višini 1000 dinarjev, srednje 300-500 dinarjev in nižje 50-100 dinarjev. Iz katerih slojev in sploh od kod se pravzaprav kadrujejo te »obrt-nice”? Običajno so to mlada dekleta, ki izhajajo iz družin z neurejenimi družinskimi razmerami, so pa tudi iz urejenih družin. Lani so odkrili več mlajših prostitutk, ki imajo doma naravnost odlične pogoje življenja, saj izhajajo iz materialno dobro situiranih družin in so starši celo na položajih. Poseben problem so študentke, ki se temu vdajajo le občasno, ker žele prvovrstno garderobo ali pa enostavno nimajo dovolj denarja za študij. Slednje so redkejše, prvih pa je kar precej. Seveda je tu spet težko do- deklet in mladostnih kriminalcev. Tam iščejo svoje klientke običajno tudi naši šarmantni sosedje iz Italije. Mnoga lahka dekleta pa imajo tudi že telefone in se s klienti nato kar po telefonu zmenijo za sestanek in se potem umaknejo iz Ljubljane izpred radovednih oči. Prenočujejo zunaj mesta. Najljubša shajališča so motel Medno, Stanežiče, na Vrhniki, kamniškem področju in centru Ljubljane. V mladoletniških lokalih očitno zatiskajo oči, saj jim mora biti jasna stvar, vsaj pri stalnih obiskovalkah, za kaj gre. Podobno si zakrivajo oči tudi v disco klubih. V hotelih pa so stvari različne. Znane in že na daleč opazne prostitutke so nezaželene in Imena dekleta ne bi olJ’ehv4 saj tudi ni važno, saj je ta.klhijj4 Doma je iz Kočevja, v Ljua' if so jo pred kratkim aretirali'M vendar je niso zaprli, ker Jc pl seča. Sedaj je že rodila ,od| stila v bolnišnici, kjer bodo > J službe poskrbele zanj oZV ^£, govo posvojitev. Tako b° vsaj otrok vzgojen v P*jjL državljana, kar ob materi P , 0tr| gotovo ne bi bil. Te namf® Jp običajno zanemarijo in 5j| samega sebi oziroma kasn^j nakar postane kriminalec- .L Dekle, o katerem je 80(){«| šla od doma v 15. *ctU£jia® jih iz hotelov hitro postavijo pred ščejo, v oči ne umrl, mati pa se je Por": Šim moškim. Ker se je P1.1 ^ Ji ločiti mejo glede na današnjo spolno - 'ekle le svobodo, ko se ne ve, ali dek pogosto menja fante ali je ozadje drugačno. Ta dekleta gredo običajno z moškim za obleko, večerjo, počitnice itn. Nekaj prostitutk je tudi zaposlenih, nekaj pa celo poročenih in opravljajo svoj »poklic" z moževo vednostjo in podporo. Prostitutke se zbirajo običajno v ponoči odprtih lokalih, barih in hotelih. Prostitutke začetnice in mladoletne begavke, ki se tudi že nagibajo k prostituciji, pa se običajno zbirajo v mladoletniških lokalih in disco klubih. Priljubljena shajališča so Zlata ladjica. Cvetlični bar Julija, Stala itn., dokler ga niso drugič zaprli, pa tudi disco klub 22. Disco klubi v Ljubljani so, kar smo enkrat že ugotavljali, zbirališča dvomljivih prag, če jih že obišč vpadajoče »animir dame", pa mar-sikod radi vidijo, saj jim zabavajo goste in nudijo kasneje usluge. Poseben problem viške občine sta vpadnici na Dolenjsko proti Zagrebu in še bolj Tržaška cesta proti Italiji in morju. Tam se zbira kopica avto-stopark, ki imajo jasen cilj: zaslužiti obleko, drago zabavo v kakem ekskluzivnem lokalu itd. Tam se spoznajo s klienti, največ Italijani, in so jim nato na uslugo ob njihovih obiskih v Ljubljani. Poseben problem pa predstavljajo v Ljubljani artistke v nočnih lokalih. Poleg tega, da so točke večkrat neokusne (ne gre za moraliziranje ob strip teasu), temveč se te artistke tudi največkrat bavijo s prostitucijo. Hoteli so sicer dogovorjeni za redne mesečne preglede teh žensk, vendar se le-tc ne odzivajo vedno. Lani so prišle od 13 poklicanih artistk na pregled le štiri in dve sta bili spolno bdlni. Poudariti kaže, da združenje artistov zelo ostro večkrat protestira proti svojim kolegicam, ki kvarijo ugled temu poklicu s svojim pro-stituiranjem. V Ljubljani so lani dokazali 14 artistkam ukvarjanje s prostitucijo. Položaj očitno torej le ni rožnat, niti ni razlogov za brezskrbnost ob tem pojavu, ki se širi. Ce si pogledamo za konec tipično zgodbo, kako se kadruje prostitutka in kako propada. hčerine konkurence, jo i6 j/ » in kaj bo, ko bo P joieJ niče? Je , ko bo brez služb Hite: j« ^ novanja. Kaj bo z ri)01L,jna-Pot v propad je ncizbe* je še veliko. miloVaN1