f G*NA UR 30 PoGtnii 8ped. at>boD. post. - II. gr. r GOSPODARSTVO LETO XI ŠT. 259 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 pozdravljamo rimski SPORAZUM! s ^ajnovejši italijansko - jugoslovanski Porazum v Rimu ni samo važen do-. tlek zaradi svoje gospodarske vsebine . *aradi ugodnega vpliva, ki ga bo na bodoči razvoj gospodarskih sti-nied obema državama ter na kra- 'v0o trgovino na Tržaškem in Gori-I etn z Jugoslavijo. V sklenitvi tega Razuma vidimo tudi dokaz, da je o-I ‘l|o ozračje medsebojnega razumeva- * J* in sodelovanja, v katerem se razvi- * ai° gospodarski pa tudi politični od- losi med Italijo in Jugoslavijo, neska- . ^no. To dejstvo ni samo neprecenljive . redn°sti za ohranitev miru na Jadranu splošno na vplivnem področju obeh I Urzav 'udi v svetu, temveč zadeva v živo ti. Vse gospodarsko, kulturno in poli-cno življenje Slovencev na Tržaškem, ar*škem in Beneškem. Usoda našega f pfnda pod Italijo od leta 1918 dalje : danes že zgodovinski dokaz, da je iH i^ifnje našega ljudstva v Italiji nesi, ^ijivo povezano s političnimi in go-lt' ^darskimi odnosi med Italijo in na-> ,u htatično državo. Vsa mednarodna Jamstva ^ Piti, za pravice narodnostnih sku-Pa naj nosijo tudi pečat Zveze na-°dov ali Organizacije zrduženih naro-II (.0V’ ne zaležejo, ako so odnosi med j ^pJJčrto državo in drugo, v kateri ži-J° Prizadete manjšine, pokvarjeni ter e matična država zaradi tega ne more avzeti za svoje rojake v tujini s po-mbn° učinkovitostjo. ^ato pozdravljamo zadnji rimski spo-I a2um. Ta bo pospešil trgovinsko izlit nenjavo metl obema pogodbenicama, H rlyil 1,0 tudi krajevno trgovino vzdolž f£ ,.aJ*jansko-jugoslovanske meje, a hkra-jt ‘l Predstavlja novo potrditev prijatelj-I . dl odnosov med Italijo in Jugoslavi-! p ki so, kakor rečeno, najučinkovitej-i jamstvo za miren gospodarski in I ^orni razvoj Slovencev v Italiji, j silovita gonja proti slovenskemu de-✓ milemu zavodu v Trstu, ki so jo spro-J 11 nekateri listi ob meji in je bila I i ,y?csena *z Trsta celo v notranjost I-I aliie (glej milanski »II Sole«!) je nov, I Prav otipljiv dokaz, kako težko bi bilo I m>e življenje, ako bi se današnje ozrač-I J® med obema državama ob Jadranu kalilo. Slovenci so imeli svoje denar-l ne zavode v Trstu že desetletja, preden 16 Prišla Italija v te kraje. To je bilo PQVsem naravno, ker si sodobnega gozdarskega vzpona nekega naroda, ki Z vzporedno s kulturnim, brez de-Parnih zavodov ne moremo niti zamis-d'- Cernu torej toliko hrupa, če je rim-ka vlada v novem ozračju, ki je zavlada10 po sklenitvi londonskih sporazumov in rešitvi tržaškega vprašanja, sku-Jda vsaj deloma poravnati Slovencem ^ *koUo, ki jo je povzročila fašistična vla-j. avina, ko je zatrla vse slovenske de-n narne zavode? I * Rimu se očitno zavedajo, da ni mo-, I [Pad0 razglašati demokratičnih načel, a ( krati vladati po fašističnem vzorcu; ’ I b^lV to dejansko pomenilo, ako ne | 1 hoteli popraviti krivic in gmotne ško-^ i.e’ ki jo prizadel našemu ljudstvu fa- 1 s'zem. I v Tržaški gospodarski krogi, ki vidijo I ^ sl°venskem življu in njegovi gospo-m'ski dejavnosti močan doprinos h go-Podarskemu prospehu mesta in prista- J*a .odklanjajo časopisno gonjo proti ^Pravičeni zahtevi Slovencev po lastnem | Pharnem zavodu. Tržaški gospodarski P°Si se dobro zavedajo, da bi bilo sa-bi° V korist tržaškega gospodarstva, da l ?e gospodarske sile Slovencev čim-ril Pktivizirale in organizirano usme-[ , e k plodnemu sodelovanju v korist r- afkega gospodarstva v širokem okvi-zl kalijanskih zakonov ter izkoristile „ast* za poslovne zveze z zaledjem, ki ! dobro poznajo, ne pa da bi jih z ‘^Pametno, vprav rasistično politiko klonili in razbili. j0*ržaški poslovni krogi se vprašuje- - z ali ima smjsei vznemirjati javnost / raznimi podtikanji o namenih denar-/ jega zavoda in kaliti dosedanje ozrač-°h meji, ki je s posebnimi sporazu-I tll! 0 krajevni trgovini z jugoslovanski-Snl ?0llročji in z novuni sporazumi o I v.0®1}1 italijansko - jugoslovanski trgo-I sn''!!5* ‘'.menjavi prineslo tržaškemu go-11 ko • rstvu ve,>ko olajšanje v trenutku, J® preživljalo najhujšo gospodarsko ‘Zo po vojni. Ako je ljudem okoli o-'"imiih listov res do nadaljnjega u-^ snega gospodarskega sodelovanja ob | h in do gospodarskega dviga Trsta, lj0 etri bi morali samo pozdraviti vsa-slj. n°vo pobudo za nadaljnji gospodar-' Prospeh našega mesta; prav takšno SKUtl° predstavlja ustanovitev sloven-ga denarnega zavoda. I '""■»luni. Il,|ll|ll|!l|!||i||;|||||;||,|||j|,j|,|||„,[,;,||i|i:,1;|i | lili. IiJnMl.ll!I :II ^Dblki tovarne pisalnih STROJEV PRI LJUBLJANI Se °varna pisalnih strojev v Ljubljani ii * Preselila v novo poslopje v Sav-Pri Ljubljani, ki ustreza zahtevam izd i ne i°varne te vrste. Tovarna je Sar 3,1 a lasten prototip običajnega pi-'etn keSa pisalnega stroja. Tako bodo i * izdelali 2550 takšnih strojev da- hi qq7 ha k a leta 1955 204). Letos je tovar-hitia enila Z novo nemško tovarno »Al- ženila ,K v Kaufbeuernu na Bavarskem po- I ^ b° o tehničnem sodelovanju za iz-/ wavo Prenosnega pisalnega stroja. 2e str S boclc) izdelali okoli 1800 takšnih ^1 konJeV’ k' jih bodo prodajali zasebni-j jg 1 P° 80.000 dinarjev. Podjetja bodo I Pmpriadaljs kupovala uvožene stroje I din nJene nemške tovarne po 260.000 Ihilar/eV' Tjjnbljanska tovarna je skle-I »Gp Pogodbo z angleško tovarno I (nn s. JHsr«, in sicer za izdelavo raz-J bod Zevalnih strojev. Takšnih strojev I' StDi° konca leta izdelali okoli 200. ' bodo po 226.000 dinarjev. gosj” mesecih tega leta so ju- I staii ^ECJI TOVORNI promet po ju-Prv^TOVANSKIH ŽELEZNICAH. V I hjo!?Vansk;e železnice prevozile 22 mi-|l8.u°v ton blaga, lani v istem času g,...'bilijona ton. Največ- so prevozile H Vin””6116153 materiala, lesa, rud in ko- Trgovina med Italijo in Jugoslavijo se bo še razvila Kaj vsebujejo novi gospodarski sporazumi v Rimu Po dobrih dveh mesecih so bila preteklo soboto v Rimu srečno zaključena gospodarska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo, ki so težila za tem, da se trgovinska pogodba z dne 31. marca 1956 prilagodi novim zahtevam ter doseže tudi nov sporazum o plačilnem sistemu ter o tehničnem sodelovanju. Na dnevnem redu je bila tudi krajevna trgovinska izmenjava na Goriškem in na Tržaškem; tudi glede krajevne trgovine so bili doseženi uspešni zaključki. Z italijanske strani sta nove sporazume podpisala državni podtajnik Folchi in poslanik Vanni D’Archirati, z jugoslovanske pa pomočnik predsednika komiteja za zunanjo trgovino Nenad Popovič. IZJAVA NENADA POPOVIČA Po podpisu rimskih sporazumov je Nenad Popovič poudaril, kako velik pomen ima gospodarsko sodelovanje med narodi za ustvaritev ugodnejšega mednarodnega ozračja. Dodal je, da bodo novi sporazumi omogočili še bolj živahno trgovinsko izmenjavo med obema državama. Dosedanji sistem plačevanja, ki predvideva plafond (najvišjo zadolžitev) v višini 6 milijard je bil odpravljen; s tem so bili ustvarjeni pogoji za še širšo izmenjavo. Italija bo plačevala jugoslovansko blago z lirami, ki se bodo stekale v poseben sklad in bodo zamenljive. Dosedanji sistem kli-ringa je bil tako odpravljen. Podpisan je bil tudi sporazum o likvidaciji 6 milijard lir jugoslovanskega dolga, ki je nastal v prejšnjih letih, ko je Jugoslavija manj izvažala v Italijo kakor danes. TRGOVINSKA IZMENJAVA SE BO ŠE POVEČALA Dodatni zapisnik k trgovinskemu sporazumu od 31. marca 1956 vsebuje spremembe, ki bodo omogočile novo povečanje dosedanje trgovinske izmenjave. Vrednost trgovinske izmenjave v o-beh smereh je leta 1956 dosegla že 62 milijard lir in v prvih petih mesecih letošnjega leta 29 milijard lir (po podatkih iz italijanskega vira). Po novem sporazumu se bo trgovina povečala za 2 milijardi lir. Za Jugoslavijo ostane obveza, da kupi v Italiji določeno količino nekaterih vrst blaga na sektorju tkanin, nadalje žvepla, riža in barv. Za Jugoslavijo velja tudi obveza glede dobave določene količine lesa, rafiniranega svinca in sulfidne celuloze. Z druge strani je Italija na zahtevo jugoslovanskih predstavnikov pristala, da se sprosti uvoz v Italijo nekaterih vrst jugoslovanskega blaga, za katere so bila še potrebna uvozna dovoljenja. To velja zlasti za uvoz živine. Nadalje je bil sproščen uvoz v Italijo surovega železa in jekla, embalažnega lesa, premoga, pirita, samotne opeke, katrana, ki se pridobiva iz premoga itd.; z druge strani bo Italiji zdaj omogočen izvoz testenin, naočnikov in okvirov, jedilnega pribora, gumbov, žarnic za operacijske dvorane itd. UVOZ ŽIVINE V ITALIJO Po novem sporazumu ne bodo za u-voz jugoslovanske žive živine (goveje živine, konj in prašičev) več potrebna uvozna dovoljenja, temveč se bo vršil uvoz »čez carinarnico« (a dogana), vendar je bil določen kontingent živine, 1 se bo lahko uvažala v Italijo pod temi pogoji, in sicer 12.000 glav goveje ž vine, 15.000 konj in 8.000 prašičev. Uvoz se bo izvršil v določenih koledarskih razdobjih: v tromesečju oktober-decem- ber bo dovoljen samo uvoz 3.000 glav goveje živine, preostali kontingent bo razdeljen na druga razdobja. ITALIJA BO UVOZILA VEC »RAZNEGA« BLAGA Italijanski predstavniki so ugodili jugoslovanski želji, naj Italija omogoči povečanje uvoza tako imenovanega »raznega« blaga, za katerega je doslej veljal kontingent 4 milijarde lir. Doslej je bilo mogoče uvoziti za 40 milijonov od vsake italijanske carinske postavke, in sicer tako, da je bilo prepovedano prekoračenje 100 milijonov lir za vsak odstavek italijanske carinske tarife; v bodoče je bila vrednost za vsako postavko povišana od 40 na 60 milijonov in za vsak odstavek od 100 na 150 milijonov lir. Poseben zapisnik obravnava vprašanje tehničnega sodelovanja. V ta namen bo ustanovljena posebna italijansko - jugoslovanska komisija, ki se bo sestajala v Rimu oziroma v Beogradu. Dosežen je bil tudi sporazum, naj se sporazumno uredi tovorni promet po cestah. Dogovorjeno je bilo, da se bodo začela zadevna' pogajanja že prihodnji mesec. POSPEŠITEV TRGOVINE NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM V Rimu sta bila podpisana tudi dva posebna zapisnika, ki vnašata nove postavke v krajevno trgovino med Trstom in obmejnimi jugoslovanskimi področji ter Gorico in goriškimi obmejnimi področji. Tako se bo povečal uvoz živil iz Jugoslavije na Tržaško, oziroma izvoz industrijskih izdelkov iz Trsta v Jugoslavijo. Povečala se bo tudi krajevna trgovinska izmenjava na Goriškem. Rimska pogajanja so bila sicer precej dolga, toda zaključila so se ugodno in v prisrčnem ozračju, ki bo seveda ugodno vplivalo tudi na reševanje novih vprašanj, ki se bodo pojavljala, in na sam razvoj trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja sploh. Malo sprememb v tržaškem sporazumu Ministrstvo za zunanjo trgovino je objavilo podrobnejše smernice o izvajanju italijansko-jugoslovanskega trgovinskega sporazuma z dne 31. marca 1955, ki je bil podaljšan za dobo od 1. aprila 1957 do 31. marca 1958. Hkrati je ministrstvo objavilo vsebino novega plačilnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki je bil sklenjen 3. avgusta in ki prične veljati 12. avgusta. Doba veljavnosti tega sporazuma ni določena, pač pa ima vsaka pogodbenica pravico odpovedati sporazum proti enomesečnemu odpovednemu roku. Objavljene so bile tudi spremembe tržaškega krajevnega sporazuma, ki urejuje trgovino med Trstom in obmejnimi jugoslovanskimi področji (Koper-Buje-Sežana-Nova Gorica), pa tudi spremembe sporazuma o obmejnem prometu na Goriškem. Spremembe oziroma dopolnitve tržaškega krajevnega sporazuma so malenkostne, in sicer pri listi A, ki zadeva uvoz blaga z jugoslovanskih področij v Trst; v postavki sveže gobe, jagode in borovnice 7 milijonov lir, se borovnice zamenjajo z malinami; v postavki suhe češnje in orehi 50 milijonov lir, se orehi zamenjajo z lešniki; postavke furnir 4 milijone lir ni Italija segla po iranskem petroleju Vznemirjenje med velikimi petrolejskimi družbami Perzijskemu (iranskemu) parlamentu je bila predložena v odobritev italijan-sko-iranska pogodba o izkoriščanju perzijskega petroleja. Vse kaže, da bo poslanska zbornica odobrila to pogodbo, ki je dvignila v zahodnem svetu toliko prahu, zlasti na Angleškem in med velikimi petrolejskimi družbami. Pogodba je bila za Perzijo sklenjejia pod boljšimi pogoji kakor mednarodne pogodbe med njo in velikimi zahodnimi petrolejskimi družbami, ki izkoriščajo perzijska petrolejska ležišča. Italijan-sko-iranska pogodba pušča perzijski državi kar 70% dobička, medtem ko se je italijanska družba zadovoljila s 30%. Na podlagi dosedanjih dogovorov s Perzijo in z drugimi državami na Srednjem vzhodu so si velike mednarodne petrolejske družbe navadno zagotovile 50% dobiček, tako da je Perziji o-stajalo samo 50%. Velike zahodne družbe so se vznemirile, ker so domnevale, da utegnejo države, v katerih one izkoriščajo petrolejske vrelce, zahtevati podobne pogoje kakor jih vsebuje italijansko-iranska pogodba. Italijansko-iranska pogodba je z druge strani izzvala polemiko tudi v sami Italiji, češ da je v nasprotju tudi z italijansko prakso, ki v Italiji dovoljuje tujim družbam 50% dobiček. Italijanski gospodarski list »24 Ore« je kritiziral pogodbo, češ da utegne povzročiti na Srednjem vzhodu takšno zmešnjavo, da bodo velike petrolejske družbe prisiljene zvišati ceno petroleju. Italija sama bo zaradi tega trpela, ker mora uvoziti okoli 10 milijonov ton mineralnega olja na leto. Vsa zadeva je torej zanimiva in zasluži, da se podrobneje seznanimo z njo. Osrednja italijanska ustanova, ki se bavi s pridobivanjem mineralnih olj in zemeljskega plina, ENI (Ente Na-zionale Idrocarburi) je ob sodelovanju z državno družbo AGIP sklenila z iransko državno petrolejsko družbo NIOC pogodbo za petrolejsko vrtanje in izkoriščanje na področju Kum (Qum) v Iranu, in sicer pod pogoji, ki smo jih že navedli: 70% dobička pojde v blagajno iranske družbe, 30% pa v italijansko. Pogodba predvideva tudi ustanovitev posebne skupne družbe pod i-menom SIRIB. Ako bi raziskovanja po- kazala, da na omenjenem področju ni petroleja, bi se družba po 12 letih razšla. Italijansko podjetje bo raziskovalo na področju 22.900 kv. kilometrov. Glavnica nove družbe, ki jo preskrbi Italija, bo znašala 22 milijonov dolarjev. Pristaši nove italijansko-perzijske pogodbe pripominjajo, da je pogodba u-godna za italijansko gospodarstvo, čeprav bo Italija imela samo 30% dobička, ker bo Italija prejemala petrolej iz Irana pod ugodnejšimi pogoji, kakor ga m.°la d01165 plačevati angleškim ali ameriškim družbam v funtih šterlingih ali dolarjih. Naložbe za raziskovanja v Iranu so bolj donosne, ker so iranska petrolejska ležišča mnogo bolj bogata kakor italijanska. več v novem sporazumu; kontingent oglje 40 milijonov je bil znižan na 30 milijonov; prav tako ni več postavke livarski pesek 5 milijonov. V listi B, ki našteva blago, ki se iz Trsta lahko izvozi v Jugoslavijo ni več postavke oblačilni proizvodi 15 milijonov lir; dodani pa sta bili postavki umetna gnojila 15 milijonov lir in razno blago 50 milijonov lir. Lista c popisuje blago, ki se lahko brez carine uvozi na Tržaško ozemlje, ni bila izpremenjena, prav tako ne lista D, ki vsebuje spisek blaga, ki se lahko brez carine izvozi s Tržaškega ozemlja na jugoslovansko obmejno področje. Za milijarde avtomobilov iz Italijo v Jugoslavijo Jugoslavija bo do konca leta 1957 uvozila iz Italije avtomobilskih vozil v skupni vrednosti 3,600.000 dolarjev (2 milijardi 250 mil. lir). Jugoslovani bodo kupili od tovarne Fiat 97 vozil; in sicer kamione od 5-8 ton in avto buse. »Alfa-Romeo« bo izvozila 104 kamione in avtobuse, medtem ko bo tovarna »OM« dobavila 116 kamione.’. Avtobusi so namenjeni mestnemu prevozu. Tovarna »Adige« bo prodala 80 kamionov, v Jugoslaviji bodo ustanovili tudi dve skladišči za te avtomobile v skupni vrednosti 100 milijonov lir. Prav tako bosta tovarni »Fiat« in »Alfa Romeo« odprli dve gaiaži za popravila svojih vozil. Rimsko ministrstvo za zunanjo trgovino je še pred zaključkom italijansko-jugoslovanskih pogajanj v Rimu odobrilo izvoz večjih kontingentov raznih strojev in instrumentov v Jugoslavijo, in sicer za 12,278.000 lir kompresorjev, za 15 milijonov lir reduktorjev in za 11,662.042 lir instrumentov za merjenje vodostaja. EGIPČANI UPRAVLJAJO DOBRO SUEŠKI PREKOP Ameriška obveščevalna agencija United Press poroča iz Londona, da so piloti, ki jih je najela egiptovska vlada za službo v Sueškem prekopu, spretni. Glede plovbe po prekopu ni nikakšnih pritožb s strani francoskih, angleških ali nemških plovnih družb. Francoski brodarji so bili iznenadeni, da so Egipčani lahko tako hitro nadomestili stare pilote z novimi. Predstavniki francoskih plovnih družb izjavljajo, da je E-gipt pokazal, da lahko upravlja prekop brez francoskih in .angleških strokovnjakov. Predstavnik velike francoske plovne družbe »Messageries Maritimes« je dejal, da ni bilo doslej s strani kapitanov Irancoskih ladij, ki plovejo skozi prekop, nikakšnih pritožb. KDO BO INDIJI dal gospodarsko pomoč? Prejšnji mesec je odločni indijski finančni minister T. T. Krišnamačari u-stavil uvoz blaga iz tujine na podlagi pogodb, ki zahtevajo plačilo v tujih valutah, ako prodajalci ne pristanejo na odlog plačila 7-9 let. Izvozniki v Italiji, Angliji in Zahodni Nemčiji niso pristali na takšne pogoje. Le nekateri trgovci Zah. Nemčije bi bili pripravljeni na odlog plačila, toda za ta čas bi zahtevali 8,5% obresti. Medtem so Rusija in nekatere njene zavezniške države v Evropi sporočile indijski vladi, da so pripravljene dovoliti odlog plačila in zahtevati za to samo 2,5% obresti. Sedanja sovjetsko - indijska izmenjava predstavlja samo 3,2% indijske zunanje trgovine. Indijska vlada je odložila izvajanje petletnega gospodarskega načrta, dokler se vprašanje tujih dobav Indiji dokončno ne reši. Finančni minister Krišnamačari se je odločil, da odpotuje v Washinglon, da bi poizvedel, pod kakšnimi pogoji bi Amerika pomagala Indiji. Predsednik indijske vlade Nehru je nedavno sam izjavil, da bi Indija potrebovala veliko posojilo 200 milijonov funtov šterlingov (1 funt velja okoli 1700 lir), da bi lahko prebrodila težave, to je pokrila primanjkljaj v zunanji trgovini, ki bo nastal prihodnje leto ali v dveh letih. Izvajanje petletnega gospodarskega načrta je naletelo na velike težave. Letine so bile slabe. Zaprtje Sueškega prekopa je povzročilo veliko škodo tudi Indiji. Cene blaga, ki ga Indija nabavlja v tujini, so poskočile. ZNATNO POVEČANJE PROIZVODNJE ŽIVEGA SREBRA V ITALIJI Po zadnjih uradnih podatkih se je pridobivanje rude živega srebra v Italiji v prvih štirih mesecih tega leta dvignilo za 39,6% in doseglo 127.000 ton (leta 1956 91.000 ton). Povišek je v glavnem treba pripisati vpeljavi modernejših postopkov, po katerih pridobivajo živo srebro. Proizvodnja kovine živega srebra je dosegla v prvih štirih mesecih leta 1957 679 ton proti 656 tonami v istem razdobju lanskega leta (povečanje 6,3%). Občutno se je zmanjšal izvoz kovine živega srebra; saj je znašal v istem času letos 636 ton proti 843 tonam v lanskem letu; še vedno pa je višji kot v letu 1955, ko je dosegel le 380 ton. PRED ZVIŠANJEM CARINE NA SVINEC IN CINK V AMERIKI. Ameriška vlada je predložila Kongresu načrt za zvišanje carine na uvoz svinca in cinka. V zadnjem času je že več ameriških rudnikov in topilnic teh rudnin ustavilo svoje obrate, ker je cena cinka in svinca prenizka. Po novem zakonu bodo uvedli carino na cink in svinec, ako bo cena cinka padla izpod 14,5 stotinke dolarja za funt, a cena svinca izpod 17 stotink. Uspeh slovenskega arhitekta Ing. arh. Niko Kralj, ki je dosegel že lep u-speh na mednarodnem natečaju za ekonomično pohištvo v Stuttgartu, je na mednarodnem natečaju za sodobno pohištvo, ki je bil konec maja v mestu Cantu v Sev. Italiji, o-svojil dve prvi in eno drugo nagrado^ Natečaja so se udeležili arhitekti iz premnogih držav, med njimi tudi evropski in mednarodno znani strokovnjaki na področju pohištvene industrije. Dobil je prve nagrade za načrte montažnega izvoznega pohištva v 6 kosih, drugo nagrado za načrte kovinskega pohištva. Dela kot načelnik konstrukcijskega oddelka tovarne »Stol« v Kamniku. 2mmka kot zgodookibki dolmmmt Filateliste in bralce »Gospodarstva« bo gotovo zanimalo, da je pred tedni prof. Gal, ki je znana osebnost v tržaških filatelističnih krogih, razstavil v krožku Tržaških filatelistov v Trstu (na Trgu sv. Ivana štv. 2), svojo zbirko posebne vrste znamk »Grof Zeppelin«. Ime tega nemškega grofa bo starejše bralce spomnilo na znani vodljivi zrakoplov — balon, »cepelin« kakor so ga kratko imenovali. Tega je zgradil imenovani nemški grof — inženir, in ga osposobil za daljši zračni promet. »Zeppelin« je bil prvi, ki je pre letel Atlantski ocean. (Ameriški letalec Lindberg je šele leta 1928 z letalom preletel ocean). »Zeppelin« je svojo prvo poskusno vožnjo izvršil že leta 1900 na Bodenskem jezeru. Po prvi svetovni vojni pa je začel z rednimi poleti čez Atlantski ocean. Tedaj je eno desetletje raznašal pošto — pisma, dopisnice, razglednice, pakete itd; pisma in šiljke, ki so frankirali za prevoze »zračni pošti«. Ta korispondenca je prihajala najrazličnejših evropskih in iz\„. evropskih držav, predvsem ameriških, ki so bile cilj potovanja »Zeppelina«, dalje predvsem iz držav in kolonij angleških, francoskih in italijanskih, nad katerimi je zrakoplov letel, ka- po-po iz izven kor n. pr. severne Afrike, Abesinije, Južne Afrike, Brazilije, Ceylona itd. Iz Italije je v zbirki 176 pisem in dopisnic z raznimi vrednotami, kajti »Zeppelin« je letel čez Rim, kjer se sicer ni ustavil, ampak je poštno vrečo le odvrgel. Zgodilo pa se je tudi, da se je vreča pri padcu raztrgala ter se je dokaj pošte izgubilo. Vse to daje nenavaden pomen tej edinstveni zbirki prof. Gala. Pošta iz Italije je bila večidel namenjena osebam v italijanskih kolonijah ali pa so se te dopisovale s svojci v domovini. »Zeppelin« je redno obratoval na progi iz Friedrickshafena ob Bodenskem jezeru, čez Italijo in južno Španijo, čez severno Afriko, Atlantski ocean, v New York in v Brazilijo. Zbrati in zbirati sedaj takšno »zepe-linsko« pošto z znamkami in pečati po vseh filatelističnih pravilih in uzancah ni lahka stvar. Med redkimi znamkami sta tudi dve vatikanski, ki jih danes cenijo čez 100.000 lir. Vrednosti celotne zbirke skoraj ni mogoče preceniti. Taki zbirki sta baje še samo dve na svetu. Njihova vrednost gre v milijone. Poleg teh je v zbirki tudi edina dopisnica z znamko iz republike S. Marino. V razstavljeni zbirki vidimo pisma in dopisnice naslovljene na razne ose- be v imenovanih deželah. Na vseh so pravilni uradni poštni pečati evropskih držav (med temi je nekaj dopisnic iz Beograda s predvojnim franki-ranjem in pečatom), iz stare Cehoslo-vaške. Poljske celo iz Rusije, ki nam je bila sicer tako malo znana pred vojno; na vseh teh je udarjen tudi pečat z datumom v nemškem jeziku: Nemška zračna pošta »Grof Zeppelin«. Zbirka je torej tudi važen dokument zgodovinskega razvoja zračnega prometa, zlasti prekooceanskega, iz časa, ko so bila današnja letalstva še v povojih. Odkar je Lindberg z navadnim letalom prvič preletel ocean do danes, je letalstvo doseglo ogromen napredek. Nasprotno pa je uporaba zrakoplovov po požaru zrakoplova »Hindenburg« leta 1927 začela nazadovati tako, da jih danes sploh ni več v prometu. S tem je seveda filatelistična vrednost poštnih znamk na nekdanjih »cepelinih« še narasla. Galov trud je bil leta 1953 dvakrat nagrajen: Na svetovni razstavi v Benetkah in v Meranu s prvo nagrado. V Trstu je ta razstava zbudila splošno zanimanje, a med filatelisti pa pravo občudovanje. Ljubljana, avgusta Ko bo izšlo to poročilo v tisku, bo II. jugoslovanski izvozni sejem v Ljubljani še v polnem razmahu; saj z gotovostjo lahko pričakujemo obilne udeležbe tega svojevrstnega, danes že tradicionalnega sejma. Smoter tega sejma je v kratkem ta-le: Inozemskim kakor tudi domačim kupcem in interesentom naj pokaže sejem obilico izdelkov in pridelkov na skupnem razstavišču, ki bi si jih sicer moral kupec ogledati v posameznih krajih širom države. To pa je gotovo velik prihranek časa in stroškov za potovanja, hkrati pa daje sejem ugodno priložnost za uspešno sklepanje trgovinskih vezi. Na lanskem tovrstnem sejmu je 396 razstavljalcev zaključilo za nad 65 milijard dinarjev trgovinskih poslov. Bili so to interesenti in kupci iz Italije, Avstrije, Čeho-slovaške, Nemčije, Bolgarije, Francije, Vel. Britanije, Poljske, Švedske, Turčije, Nepala in Jordana, po svojih predstavnikih pa so sklenili trgovinske posle tudi interesenti iz ZDA, Švice, Grčije, Nizozemske, Danske, Indije, Južne Afrike i. dr. Za začetek je ta trgovinska mreža prav gotovo nepričakovano obsežna, ki se bo pa letos verjetno še prav znatno razširila. Splošni pregled letošnje razstave nam pokaže naslednje številke; Vseh razstavljalcev je 258. Od teh odpade največ na tekstilno industrijo, in sicer 87, na kovinsko 41, na lesno 27, kemijsko 26, prehranjevalno 17, rude in kovine 14, elektroindustrijo 12, usnjeno galanterijo in usnje 14, stavbno 5, obrt 5, razne stroke 10. Na sejmu je poskrbljeno tudi za turistično propagando. Od posameznih republik je zastopana najbolj Slovenija, ki se je razstave udeležila s 171 razstavljale!. . LESTVICA JUGOSLOVANSKEGA IZVOZA SE VZPENJA V svetovnem merilu je Jugoslavija še zelo majhen izvoznik, to pa predvsem zato, ker je bilo njeno ozemlje v drugi svetovni vojni hudo opustošeno, njene delovne sile pa v veliki meri uničene. Vendar pa se tudi tukaj lestvica počasi vzpenja navzgor. Leta 1953 je znašal njen izvoz (v milijonih din) 55,794 (uvoz 118,591), leta 1956 pa že 97,001 (uvoz 142,243). Z naraščajočim izvozom se razlika med izvozom in uvozom nenehoma manjša. Ima pa Jugoslavija nekaj vrst tržnega blaga, ki najde na svetovnem trgu vedno dovolj kupcev. To so predvsem njeni bogati rudninski zakladi. Živo srebro, baker, svinec, aluminij, cink so zelo cenjeno tržno blago. Pa tudi izdelki barvne in črne metalurgije, kristal, izdelki kemične industrije, kovinske predelovalne industrije, posebno pa potrebščine za gradbeno industrijo: cement, marmor in drugi gradbeni material so važni tržni predmeti. Tudi les in lesni izdelki tvorijo velik kontingent jugoslovanskega izvoza, prav tako tudi tobak, hmelj, vino, mesni izdelki in živina. Precej velik obseg izvoznega blaga so zavzele v zadnjem času ludi razna zelišča in gobe. Jugoslavija se trudi, da svoje izvozno blago popularizira na svetovnem tržišču. V ta namen prireja razne razstave. Sedanja razstava sicer ni tako obsežna, kakor smo to vajeni ob raznih drugih razstavah, vendar pa dovolj pestra sejem se uveljavlja in za obiskovalca zanimiva. Človek je v tem pogledu precej neorientiran, kaj vse se izdeluje in pridobiva v Jugoslaviji ; šele taka razstava ga pouči in mu pokaže vso raznolikost domačega blaga. Saj ima vsaka dežela svoje posebne, rekel bi, specifične izdelke in surovine, ki jih druga nima; zamenjavo le-teh izdelkov v mednarodni trgovini naj pospešuje prav taka razstava. Tako n .pr. prevzema Bližnji vzhod v zadnjem času zelo močan kontingent izvoznega blaga in vse kaže, da bo to postala posebno krepka postavka jugoslovanskega izvoza posebno za tekstilno stroko. Večina izvoznih podjetij v Jugoslaviji je še mlada; vendar pa imamo v Sloveniji nekatera s prav lepo vrsto let izvoznega trgovanja. Vino in hmelj sd izvažali slovenski pridelovalci že dolgo pred prvo svetovno vojno, jeseniška železarna je izvažala svoje izdelke že v prejšnjem stoletju v prekomorske države, Tovarna emajlirane posode v Celju pa izvaža svoje izdelke ža 45 let v 32 prekomorskih držav. To so dejstva, ki obetajo tudi za bodočnost vsestranski prospeh naše izvozne trgovine. —om— Ali bodo rusko*nemška pogajanja prekinjena? Trgovinska pogajanja med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, ki tečejo v Moskvi, so bila dejansko prekinjena. Nemško odposlanstvo sicer ni odpotovalo iz Moskve, pač pa je bil odpoklican v Bonn načelnik poslanstva poslanik Lahr, da poroča o poteku pogajanj. Do zastoja je prišlo, ker so Nemci vztrajali pri zahtevi, da se poleg gospodarskih vprašanj razčisti usoda Nemcev, ki so po drugi svetovni vojni ostali v Sovjetski zvezi. Na to je načelnik ruskega odposlanstva SemjonOv odločno izjavil, da so bili razgovori o tem vprašanju dokončno zaključeni in da nimajo Rusi k temu več kaj pripomniti. Nemški listi poročajo, da Rusi ne kažejo več takšnega zanimanja za nadaljevanje pogajanj, kakor so ga poprej. Delo pri pogajanjih je bilo razdeljeno na razne pododseke, kakor na odsek za trgovinsko izmenjavo in odsek za ureditev zunanjih vprašanj. Rusi so predložili Nemcem listo blaga, s katerim naj bi obe državi trgovali. Nemško odposlanstvo je listo odposlalo v Bonn. POLJSKI PREMOG IN SLADKOR ZA ZAHODNO NEMČIJO Med nemško-poljskimi pogajanji v Bonnu so Nemci izrazili svojo pripravljenost, da bi iz Poljske uvozili \ premoga. Navedli 'pa so, da je poljski premog za 5-8 dolarjev pri toni predrag glede na to, da so prevoznine padle. Iz Amerike dovaža Zah. Nemčija 10-krat več premoga kakor iz Poljske. Zato bi lahko povečala uvoz poljskega premoga ter bi lahko uvozila 2-3 milijone ton poljskega premoga namesto enega ali pol drugega milijona. Ce Nemci povečali uvoz premoga, bi zginil poljski primanjkljaj v trgovini z Zah. Nemčijo. Poljaki so pripravljeni izvoziti v Nemčijo 20.000 ton sladkorja od nove letine, kar predstavlja vrednost 10 milijonov mark Kako bi jo "medmouka1 afola pot o bmt Z ovčarstvom za proizvodnjo volne so se v Evropi začeli baviti pravzaprav šele v 14. stoletju, potem ko so Mavri z vroče severnoafriške obale vpeljali na španskem rejo znamenite ovce »merino«, ki se odlikuje po izredni kakovosti in dolžini dlake. Spanci so ovčerejo na svojih veleposestvih razvili v ijelo močno gospodarsko panogo in ohranili dolgo časa monopol v proizvodnji volne, ki jo je dajala njihova merinovka; ovce same namreč niso pustili izvažati vse do leta 1760. Po odpravi izvozne prepovedi se je z merinovko moglo oplemeniti tudi ovčarstvo v drugih evropskih deželah, Franciji, Nemčiji, Rusiji, zlasti pa v Angliji, ki je tako konec 18. stoletja zavzela v proizvodnji volne prvo mesto na svetu. S križanjem so vzredili več ovac, med njimi tudi vrsto »Crossbred«, ki jim je dajala ne samo izvrstno volno, nego tudi dobro meso. Polkovnik Gordon, Škot v holand-sko-burski službi, je leta 1780 dal uvoziti iz Španije plemenska merinovke v Južno Afriko. Z vzrejo je uspel in kmalu se je njegova čreda zelo razmnožila. Toda nekega dne so se v deželi izkrcali Angleži in Buri so, po pravici ali krivici, osumili Gordona vohunstva. Gordon je bil ob življenje; njegovo gospodarstvo je propadlo, ovce so pa ostale: deloma so se razbežale, deloma so jih poprodali, deloma pokradli. Pa je Južna Afrika postala v nekaj desetletjih ena izmed najbogatejših dežel z merinovko. Podobno je bilo v Avstraliji. Tam se je mlad angleški poročnik Mae Arthur posvetil trgovini in kmetijstvu. Približno leto dni po Gordono- vi smrti je neki odpravi, ki bi morala uvoziti iz Južne Afrike živež, naročil, naj tamkaj nakupi najboljše ovce, kar jih bo dobiti. Prav takrat so na dražbi prodajali Gordonovo zapuščino in tako so Avstralci prav poceni prišli do južnoafriških merinovk. Avstralsko podnebje je merinovki izredno prijalo in ni dolgo trajalo, da je postala Avstralija prvakinja v proizvodnji odlične volne in da prednjači v njej še danes. Ovce, bodisi merinovke ali druge manj vredne vrste, gojijo dandanes malone po vsem svetu; so pa seveda pokrajine, kjer se ovčereja ne more razviti zaradi podnebja ali zaradi drugih sovražnikov te živali. Na južni zemeljski polobli je ovčarstvo vsekakor večje. V letu 1951/52 so v Avstraliji, ki je specializirana na merinovko, našteli 118 milijonov ovac, v Sovjetski zvezi 90 mil., v Argentini 55 mil. In- dija jih je imela 40, Nova Zelandija 35, Južna Afrika tudi 35, ZDA 32, Španija 26, Turčija 25, Vel. Britanija 22 milijonov. Italija in Jugoslavija sta imeli v omenjenem letu približno enako število ovac, Italija 10, Jugoslavija pa 11 mil. glav. nn nase I H I Po angleško Pred vojno je v glavnem mestu neke podonavske države vzbujal veliko pozornost črn salonski avtomobil diplomatskega predstavnika Velike Britanije. Bila je to prava stara »škatla«, rekli bi lahko, iz srednjega veka, ko bi takrat imeli avtomobile. Anglež se je v njem mirno vozil na diplomatske sprejeme in se ni zmenil za poglede in tihe opazke diplomatov, ki so sicer predstavljali mnogo bolj revne države, a so se šopirili v najdražjih vozilih, ki so jih lahko izdelale ameriške tovarne. Julija 1955 so na Angleškem obnovili staro ozkotirno železnico, ki pelje iz pristanišča v Portmadoc po hribovitem svetu do mesteca Blaenau Fe-stiniog, ki so jo opustili leta 1946, potem ko je 112 let srečno prevažala potnike in blago. Na progi vozi zopet stari železniški stroj, ki je bil napravljen leta 1885: zdaj obnavljajo še drug podoben stroj', ki ima prav tako čast-titljivo starost. Železnico se je lotila obnavljati leta 1951 skupina angleških železničarjev — prostovoljcev, ki jih je organizirala družba, katera je upravljala železnico v starih časih. Vlak vozi za zdaj okoli 20 km daleč, delo do zadnje postaje še ni dokončano. Marsikateri Tržačan, ki se ne zadovolji z avtomobilom, ako nima aerodinamične linije, poreče: To je angleška starokopitnost! Ni res, to je angleško preizkušeno in pametno gospodarjenje. Angleži so obnovili staro ozkotirno železnico — šele pred dobrim letom so ustavili v nekem mestecu zadnji tramvaj na konja — toda hkrati so prvi na svetu zgradili električno centralo na atomski pogon. Učimo se od njih, ne zametujmo, kar se da še koristno uporabiti in ne trošimo čez našo dejansko moč! Stran 2 GOSPODARSTVO « 20 s/tn> ZOPET SPOR MED ITALIJO IN AVSTRIJO ZARADI JUŽ. TIROLA Diplomatski odnosi med Rimom in Dunajem so zopet napeti. Vmes je spet vprašanje Južnega Tirola. Avstrijci o-čitajo italijanskemu sodišču, da je preostro obsodilo tirolske fante, ki so bili obdolženi umora nekega financarja pri Fundersu. To je izjavil sam kancler Raab. Bivši avstrijski zunanji minister Gruber, ki je z De Gasperijem na mirovni konferenci podpisal znani dogovor o pravicah Južnih Tirolcev pod Italijo in je zdaj poslanik v Washingto-nu, je izjavil, da še vedno obstoji vprašanje razmejitve med Italijo in Avstrijo in da se bo morala Organizacija združenih narodov lotiti tega vprašanja. Italijani ga obdolžujejo, da v Ameriki širi propagandne brošure proti Italiji. Sedanji avstrijski zunanji minister Figi je v Innsbrucku izjavil, da sredi Evrope še vedno obstoji vprašanje, ki ga je treba razjasniti, to je vprašanje Južnega Tirola. Obdolžil je rimsko vlado, da ne izpolnjuje dogovora med De Gasperijem in Gruberjem. Italijanski zunanji minister Pella je objavil izjavo, ki pravi, da rimska vlada natančno izpolnjuje pariški dogovor; sicer je vprašanje ravnanja z Južnimi Tirolci povsem notranja zadeva Italije. Nacionalistični listi dopolnjujejo to izjavo s trditvijo, da ima Italija pravico naseljevati na Južnem Tirolskem svoje ljudi, kolikor jih hoče, in da je treba naseljevanje Italijanov še pospešiti. Za zadevo so pograbili veliki svetovni listi, med njimi tudi londonski'»Times«. KOROŠKI SLOVENCI ŠE VEDNO ČAKAJO NA SVOJE PRAVICE. »Slovenski vestnik« (Celovec) zahteva od avstrijske vlade, da končno izpolni obveze nasproti koroškim Slovencem, ki jih je sprejela v posebnem členu 7. državne pogodbe. Dokler tega ne stori, nima pravice protestirati proti ravnanju Italijanov na Južnem Tirolskem. »Naš tjednik«, glasilo gradiščanskih Hrvatov v Avstriji, zahteva priznanje enakopravnosti hrvatskega jezika z nemškim. VELIK ODMEV SESTANKA MED TITOM IN HRUŠCEVOM. V Romuniji sta se nenadoma sestala glavni tajnik sovjetske komunistične stranke Hru-ščev in predsednik Jugoslavije maršal Tito. Sestanek je seveda zbudil veliko pozornost po vsem svetu. Ugibanj o njegovem pomenu za nadaljnji razvoj odnosov med Jugoslavijo, Sovjetsko zvezo in sovjetskimi zavezniškimi državami ni konca. V Beograd je prispel predsednik Severnega Vietnama Ho Ši Minh. LORD KRITIZIRA ANGLEŠKO KRALJICO. Mladi angleški lord Altrincham je očital angleški kraljici Elizabeti, da je obkrožena z ljudmi, ki ne razumejo novih časov, in da zaradi tega nima pravega stika z nižjimi sloji in z angleškim ljudstvom. Kritiziral je organizacijo dvora, češ da je zastarela. Njegov nastop je razburil angleško aristokracijo. Kritika je razburila tudi 63-letne-ga upokojenega narednika Burbidgea, ki je oklofutal lorda Altrinchama, ko je odšel iz televizijskega študija, kjer je dal izjavo o svojem ravnanju. DNEVNIKI STANEJO MILIJARDE »L’Unita«, glasilo komunistične stranke v Italiji je razpisalo nabiranje prispevkov za vzdrževanje lista. Kmalu je nabiranje vrglo 40 milijonov lir. Trajalo bo mesec dni. Palmiro Togliatti je pozval svoje pristaše, naj se odzovejo pozivu. V članku pravi, da stanejo dnevniki danes desetine milijard. Omenil je, da je »L’Unita« med petimi ali šestimi najvažnejšimi listi v Italiji. Zdaj se vodstvo bavi z načrtom, da bi vse tri izdaje v Severni Italiji — poleg teh izhaja ena izdaja tudi v Rimu — združilo. Zato potrebuje velike vsote denarja. OPOMIN IZ HIROŠIME. Te dni (6. avgusta) je poteklo 12 let, odkar so Američani vrgli prvo atomsko bombo na Hirošimo. Letos se je na ta dan prav v Hirošimi začelo veliko mednarodno zborovanje proti uporabi atom. skega orožja. Na zborovanje so prišli odposlanci iz 128 držav; zboruje kar 5000 ljudi. PO UMORU GVATEMALSKEGA PREDSEDNIKA. Član osebne straže Vasquez Sanches je ustrelil predsednika Gvatemale C. Castilla Armasa ter je nato še sam izvršil samomor. Častilk) Armas je pred 3 leti s svojimi pristaši vdrl iz Nikarague v Gvatemalo in izgnal tedanjega predsednika Jakoba Arbenza Guzmana. Tedanji predsednik Arbenz, ki je švicarskega rodu, je v deželi izvedel odločne socialne reforma ter je razlastil znano družbo United Pruits, za katero stoji ameriški kapital in ki je dejansko obvladala ne samo ogromne nasade banan in kave (na 90 milijonih hektarih zemlje), temveč tudi vse gvatemalsko gospodarstvo. Novega državnega poglavarja, ki je bil vzgojen v ameriških vojaških šolah, so podprli Američani ter mu podelilo posojilo 50 milijonov dolarjev. Armas je razveljavil ukrepe proti družbi United Fruits ter je bil pristaš le postopne zemljiške reforme. Londonski »The Economist« pripominja, da je težko ugotoviti, ali res drži trditev vlade, da je bil atentator komunist, ker je v Južni Ameriki navada, da vladajoči radi proglasijo svoje nasprotnike za komuniste. ŠIBKOST FRANCOSKEGA FRANKA. Pretekli petek je v Parizu napoleon (zlatnik) pridobil na borzi 110 frankov ter se dvignil od 3870 na 3980 frankov. Angleški zlatnik je napredoval od 4300 na 4420 fr., čisto zlato pa od 497 na 510 fr. za gram. Padec franka je zopet sprožil glasove o razvrednotenju, vendar so v angleških finančnih krogih mnenja, da francoska vlada v tem trenutku ne misli na razvrednotenje. Vlada je tudi vse podobne glasove odločno zanikala. Bilo bi v škodo francoskega gospodarstva, ko bi vlada razvrednotila frank v trenutku, ko je turistična sezona na višku ter se je zaradi tega povečalo povpraševanje po francoski valuti. REZERVE ZAVODA BANCA DT-TALIA. Do konca aprila 1957 so vloge pri Italijanski narodni banki (Ban-ca dTtalia) narastle na 1110 milijard 93 milijonov, in sicer je bilo 555 milijard 93 milijonov na vezanem tekočem računu in 555 milijard v vrednostnih papirjih. Glede na zaključek pogajanj za sklenitev novega trgovinskega sporazuma z Jugoslavijo je zanimiva razčlemba blagovne izmenjave v preteklih dveh letih po vrsti uvoženega in izvoženega blaga. Po jugoslovanskih statističnih podatkih je Jugoslavija izvozila v Italijo leta 1956 za 13.712 milijonov deviznih dinarjev (proti 11.547 mil. v letu 1955), uvozila pa blaga za 12.309 mil. (proti 12.892 mil. v letu 1955). Sestava blagovne izmenjave je v primerjavi s prejšnjimi leti ostala v bistvu enaka; največ izvaža Jugoslavija v Italijo lesa, živalskih proizvodov, rudnin in kovin ter rastlinskih proizvodov, u-važa pa iz Italije predvsem razne stroje in njihove sestavne dele, proizvode kemične in farmacevtske industrije, vozila in njihove sestavne dele, kovine in kovinske proizvode ter tkanine. Poglavitne izvozne postavke so dosegle v letu 1956 naslednje številke (v oklepaju je označeno v deviznih dinarjih, za koliko se je izvoz povečal ali zmanjšal v primerjavi z izvozom v letu 1955); številke pomenijo milijone dinarjev: Biki 271,688 (več 80,341), govedo 517,007 (več 127,378), prašiči 126,007 (več 84,618), goveje meso 230,116 (več 199,604), teletina 284,847 (manj 1.172,904), mrtva divjačina 110,121 (več 58,565), zaklana perutnina 147,478 (več 53,599), zaklani purani 117,795 (več 23,491), kokošja jajca z lupino 1.490,223 (več 329,242), zmrznjena jajca brez lup. 233,733 (več 129,061), sveže ribe 135,500 (več 40,592), krompir 237,913 (več 237,554), suh fižol 176,382 (več 173,603), nefermentirani tobačni listi 420,286 (več 50,257), bukova drva za kurjavo 300,280 (več 105,538), bukova lesna moka 1.628,369 (več 195,404), druga lesna moka iz trdega lesa 115,604 (več 51,565), žag. hrastovina 358,012 ( manj 81,118), žag. smrekovina 869,410 (manj 629,860), žagana bukovina 1.103,223 (več 31,493), surova sulfidna lesna moka 239,622 (več 103,297), surovo konopno predivo 101,840 (0), boksit 257,127 (več 75,518), piritov koncentrat 153,595 (več 56,208), premog v prahu 218,142 (več 129,130), goriv, olja 100,730 (več 44,591), surov grodelj brez zlitin 230,352 (manj 51,825), konji za zakol 557,555 (več 274,575). Kakor je iz gornjega razvidno, je posebno močno narasel izvoz govejega me- sa (za nad 650%), prašičev (za nad 200%), premoga v prahu, zmrznjenih jajc in mrtve divjačine, dočim je padel izvoz teletine, žagane smrekovine in hrastovine ter surovega železa. Poglavitne uvozne postavke pa so: Limone 146,021 (več 31,167), neustro-jene živalske kože 189,182 (več 33,972), surova plula 103,876 (več 14,532), celulozna volna za prejo 479,175 (manj 366,219), zdravila za ljudi in živali 103,821 (manj 19,332), kalcijev in amonijev nitrat 1.082,225 (več 386,695), gumijeve pnevmatike za tovorne avtomobile in avtobuse 465,260 (več 120,918), plula v blokih, palicah itd 103,104 (več 15,576), sukanec grebenane volne 324,037 (manj 108,044), sukanec umetnih tekstilnih vlaken 222,681 (manj 327,318), sukanec nailona in perlona 101,442 (več 24,899), tkanine iz rajona 117,342 (več 115,939), plošče in listi (razen listov za dinamo in trasformatorje) 274,289 (več 87,033), pločevina za ladje 381,729 (več 313,128), pocinkana pločevina 227,655 (več 57,789), motorji za tovorne avtomobile, njihovi sestavni in nadomestni deli 116,191 (manj 68,037), ladijski motorji z notranjim izgorevanjem 166,158 (več 94,643), sestavni deli za traktorje in demontirani traktorji 667,559 (manj 315,005), stroji in naprave za valjarne 110,041 (več 52,381), stroji za mletje žita 110,947 (več 67,363), električni kabli 135,593 (več 1,127), lahki in srednji avtomobili, ne nad 2.500 kc. 781,245 (več 226,073). Zanimiv je skok v uvozu limon (27 odst); največ limon dobavlja Jugoslaviji Italija, dočim prednjači v dobavi pomaranč Izrael; Grčija je v jugoslovanskem uvozu limon na drugem, v uvozu pomaranč pa na tretjem mestu. Tudi v uvozu pnevmatik je med raznimi dobavitelji Italija na prvem mestu; prav tako tudi v dobavi plute, nitrata, pločevine za ladje, tkanin in rajona in avtomobilov. Avtomobilov uvozi Jugoslavija iz Italije malone 67%, dočim je Zah. Nemčija na drugem mestu s 17,8% celotnega uvoza. Po drugi strani je Jugoslavija v primerjavi s prejšnjim letom uvozila iz Italije manj sukanca, umetnih vlaken in celulozne volne (fiocco); nasprotno se- je jugoslovanski uvoz teh surovin iz Zah. Nemčije znatno povečal. ugoaen razvili avsirpega gospodarstva Plačilna bilanca aktivna - Iz poslovnega poročila dunajskega kreditnega zavoda Creditanstalt-Bank-verein za leto 1956 smo povzeli nekaj podatkov, ki zaslužijo zanimanje tudi izven avstrijskih finančnih krogov. V poročilu je podan predvsem kratek opis razvoja avstrijskega gospodarstva v minulem letu. Leto 1956 je označeno kot tretje leto ugodne konjunkture, ki pa zaznamuje ob močno izkoriščeni zmogljivosti in visoki stopnji zaposlenosti industrije že nekoliko počasnejši razvoj navzgor. Vrednost celotne proizvodnje in izvršenih uslug je dosegla 109.5 milijarde avstrijskih šilingov in je narasla za 9% nasproti letu 1955. Ce se upošteva, da so se cene v povprečju povišale za 4%, se zvišanje dejanske vrednosti proizvodnje more ceniti s 4,8 odst. Proizvodnja petrolejske industrije in sploh onih podjetij, ki so do uveljavitve državne pogodbe iz leta 1955 bila pod sovjetsko upravo, je pri tem prvikrat všteta v avstrijski narodni dohodek. Gospodarska politika avstrijske republike je slej ko prej bila usmerjena na to, da bi v mejah, ki so za gospodarstvo znosne, zadrževala razvoj navzgor pri cenah in plačah, ki ga po^ vzroča visoka konjunktura, a med smo-tri te politike je v prvi vrsti bila od-ločilna zaščita denarne vrednosti. Dočim je avstrijska plačilna bilanca v letu 1955 še bila pasivna za okrog 54 milijonov dolarjev, je leto 1956 zaključila z aktivnim presežkom v višini 52 milijonov dolarjev. Ta ugodni razvoj je bil uspeh povečanja izvoza in naraščanja dohodkov iz turističnega prometa, a tudi posledica priliva inozemskega kapitala. Državne rezervne zaloge zlata in deviz so se povečale za 1,2 milijarde šilingov in so dosegle okrog 10,5 milijarde. Računski zaključek zavoda Credit-Bankverein za leto 1956, ki ga je skupščina odobrila, izkazuje pri bilančni vso-ti 6.974 milijard šilingov čisti dobiček v 36,5 milijona. Od te vsote je skupščina odobrila razdelitev 7%ne dividende v skupnem znesku 35 milijonov na delniško glavnico, ki znaša 500 milijonov šilingov. Vse delnice so ob koncu leta bile še v posesti avstrijske republike. Lastna sredstva zavoda, t. j. delniška glavnica z vsemi pravnimi rezervnimi skladi vred, so dne 31. decembra znašala 1.047,3 milijarde šilingov ali 19,6% /ečji izvoz in več turistov celotne vsote njegovih obveznosti. Likvidna sredstva z vštetimi takoj vnovč-ijivimi vredirostmi so pa krila 54,4% vseh obveznost*, ki jih je zavod navedenega dne imei v avstrijskih šilingih. Ob. JUGOSLAVIJA SE UDELEŽI VELESEJMA V BARIJU Jugoslavija bo uradno zastopana na XXI. sejmu v Bariju. Jugoslovansko-italijanska trgovinska zbornica v Beogradu bo v »palači narodov« organizirala poseben paviljon, ki bo posvečen turizmu. Vzporedno bo Interpublic iz Zagreba organiziral udeležbo posameznih jugoslovanskih podjetij, ki bodo razstavljala po posameznih blagovnih odsekih na sejmu. Dne 23. septembra obišče Bari večja skupina predstavnikov jugoslovanskih podjetij. Tržaški lesni trg Arabski trgovci se v zadnjem času bolj zanimajo za les na tržaškem trgu, čeprav bi radi kupovali blago na kredit z jamstvom arabskih bank v upanju, da bo za izvoz v nekaj mesecih več denarja na razpolago. Tržaški trgovci se ne navdušujejo za takšne kupčije, vendar pa vidijo v tem skorajšnje izboljšanje. Kredit v višini 50% celotne vrednosti dajejo le na račun starih pogodb. V Kuwait in Bahrein ter v Perzijski zaliv odteka neprenehoma blago s tržaškega trga, čeprav v manjših količinah. Sirija in Libanon kupujeta les na romunskem trgu, le kdaj pa kdaj se obrneta za manjše količine blaga tudi na tržaški trg. Nekaj lesa odhaja tudi v Sudan. V Egipt prihaja le romunski in češki les. Zaradi denarnih omejitev v severni francoski Afriki predvidevajo počasnejši ritem kupčij tudi na tem trgu. V zadnjem času so jugoslovanske oblasti dovolile več kontingentov za izvoz žaganic. Cena avstrijskemu lesu na mestu proizvodnje je čvrsta. To tudi vpliva na potek kupčij na tržaškem trgu. Prav tako konkurirajo tržaškim trgovcem direktni avstrijski izvozniki lesa, ki nakupujejo les na žagah po nižjih cenah. OGROMNE LADJE PETROLEJKE ZA ONASSISA. Brodar Onassis je naročil pri japonski ladjedelnici Kawanami dve 100.000 tonski ladji petrolejki. Onassis bo takoj plačal 20% vrednosti naročila. Ladje bodo pričeli graditi že no- imua-jUGosLMiM ITALIJA NUDI Brave, lokoti Paolo Morassutti S.p.A., Padova. Sir, margarin F.lli Ornesi, Crema, Via 4 Novembre No. 67. Sterilizatori, stolov! kirurški, pokučstvo sanitarno C.I.S.A., Roma, Via Amiterno 48. Karton Cartiera Ponte Strona, Dr. ing. Gior-gio Sisini, Crevacuore (Biella). Pile lisne i kružne od švedskog Čelika Giuseppe Pagini S.r.L, Torino, Via Sa-luzzo 97. Strojevi poljoprivredni S.I.M.b.S.A. Ing. C. Domenighetti, Milano, Via Capecelatro 10. Automobili rabljeni S. A. Commerciale Commissionaria, Roma, Via Maria Adelaide 12. Anhidrid sodni, bisuifit, metabisulfit Antonio Bottazzi, Milano, Via Dei Bossi 3. Strojevi za slatkiše, Strojevi za punje-nje boca intercoop, Bologna, Via Oberdan 24. Registri za bilježenje potroška vode, plina i struje Graser, Bassano del Grappa, C. p. 53. Predivo vuneno Fiiatura Superga, Trivero (Biella) Lamficio Alfredo Pria S.A.S., Biella Pile ručne za kovine, alat ručni razni Mario Pasquini, Torino, Corso Pe-schiera 209. Ekstrakti mesa Giuseppe Fedele, Genova (Rivarolo). Proizvodi od prirodnog asfalta Societa Calce e Cementi dl SGNI Roma, Via del Corso 207. Aparati za zračenje (Aerosol) Faset, Milano, Via Candiani 94. Dizalice hidraulične Brave razne SAFE - Serrature Auto, Ferroviar Edih, Torino, V. Pesaro 17. Dijelovi za motoma vozila C.I.S.A., Roma, Via Amiterne 48. Artikli za šport Fabbrica Articoli Sportivi, Torino Tiepolo 5. Tkanine pamučne Giovanni Ronco di Giuseppe Rom Ghien, Viale Fiume 2 (Torino) Igračke Torino, Via Sestriere 19/21. Roba gumena SAIAG - Industria Articoli Gonim S.p.A., Torino, Cirie. Papir svih vrsta CarUere Burgo S.p.A., Torino, Piaz: Solfenno 11. Tkanine vunene Lanifici Riuniti Bona e Delleani C rignano (Torino). Insekticidi, dezinfekticidi, voskovi S.A.C.I.T., Torino, Via Villa Giusti 9. Alat i pribor za obučare i sedlare A. De Maria, Torino, Corso Spezia 9. Pera i auttamatske oiovke F.A.C.E.R.T., Torino, Via Gnido Re-ni 92/11. Naiiv-pera Continental, Settimo Torinese (Torino), Via Michelangelo Buonarotti 11. Pokučstvo kovinsko razno VELCA, Legnano, Via Cesare Balbo 4. Dvokolice, motocikli i dijelovi F.lli G. A. Malaguti, Bologna, Via Bondi 28. ITALIJA TRAŽI Aluminij S.p.A. Metallurgica Landoni, Somma Lombardo. Sjemenje zobi, prosa i zimske grahorice Šivan, Milano, Via Scarlatti 30. Ploče gramofonske Ruggero Rossoni, Trieste, Corso Garibaldi 8. Užad i konopce Manifatture Canapa S.p.A., Fratta-maggiore, Via Fiume 34. Canapificio Fratelli Capasso di V.zo, Frattamaggiore, Via Cumana. Paprika mljevena Paolo G. Bandler, Bari, Via de Rossi 107. Otpaci bakra i mjedi, suifatna i kiorid-na potaša Fontana Bruno, Torino, Via Aosta 31. Drvo gradjevno i gorivo Intercoop, Bologna, Via Oberdan 24. Cement (u kompenzaciji za drugu robu) Spyros J. Collas, Milano, Via Mario Pagano 50. Koža sirova ovčja i kozja Ing. Filippo Bernardelli, Turbigo. ELEKTRIFIKACIJA PROGE TRST— BENETKE. Ravnateljstvo italijanskih železnic je odobrilo 8 milijard lir za nadaljevanje dela na elektrifikaciji železnice Trst-Benetke. Iz Trsta v červi-njan kakor tudi iz Benetk do Ouarto d’Altino je bila proga že elektrificirana. Elektrificarit je treba še progo od Ouarto dAltino do červinjana. Nakazani bodo verjetno novi krediti za okrepitev proge Trst-Trbiž. Trst samo r podobi na koroškem sejmu IVIočna udeležba Jugoslavije = Sejem ima bodoenost Celovec, 5. avg. V četrtek, 8. avgusta odpro v Celovcu šesti »Koroški velesejem« v prisotnosti najvišjih avstrijskih oblasti in številnih tujih odposlanstev. Napovedan je prihod močnega jugoslovanskega odposlanstva, zlasti predstavnikov gospodarstva Slovenije. Letos bodo na sejmu odprli novi stalni jugoslovanski paviljon. Kot neposredna soseda je seveda Jugoslavija, ki jo zastopa trideset predvsem slovenskih in hrvaških podjetij, neposredno zainteresirana za koroški sejem. Zato se je čutila potreba po stalnem razstavišču. Paviljon, katerega zgraditev je stala okrog dva milijona avstrijskih šilingov (1 šil. velja okoli 25 lir), je zgrajen celotno iz jugoslovanskega gradiva. Sloka konstrukcija iz jeklenih opornikov, stekla in marmorja, je zamenjala dosedanjo šotorno razstavišče in predstavlja s svojo elegantno obliko najlepši in gotovo najmodernejši razstavni prostor na koroškem velesejmu. Toda zgraditev stalnega jugoslovanskega paviljona ni osamljen primer. O-pazili smo, da je veliko podjetij, predvsem domačih, ki so lani še razstavljala po raznih skupnih razstaviščih, letos zgradilo svoje posebne razstavne prostore. Hes skrajni čas je že bil, da se je za stalni razstavni prostor letos odločila tudi lesna industrija, ki je pravzaprav tej razstavi dala z vsako- letno avstrijsko lesno razstavo značilno obeležje in mednarodni pomen. Lesna stroka je tako dobro zastopana, da se nanjo še povrnemo, ker bi bilo vsako poročilo na tem mestu prepovršno. Celovški velesejem je lani obiskalo skoraj 300.000 obiskovalcev, od teh nad 80.000 iz inozemstva. Ni čudno, da se je tudi letos za razstavni prostor potegovalo nešteto podjetij; na žalost ni bilo mogoče vsem ustreči. Na površini 133 tisoč kv. metrov pokritega in nepokritega sejmišča ni bilo namreč prostora za vsa podjetja. Tako letos razstavlja le nekaj nad tisoč podjetij, od teh 145 iz tujine. Po številu zastopanih podjetij je na prvem mestu Zah. Nemčija; sledita Jugoslavija (31 podjetij) in Italija (7 podjetij). Trst je prisoten samo v podobi, namreč z obsežno razstavo slik mesta in pristanišča; tržaška razstava je urejena nekako tako kakor na lanskem dunajskem velesejmu. Naj omenimo še, da sta avstrijska razstava lesa v Celovcu in posebna razstava lesa na tržaškem velesejmu edini ustanovi te vrste v Evropi, kar zgovorno priča o interesni povezavi tržišča in izvoznega pristanišča te važne surovine. Samo po sebi je razumljivo, da je ostali del razstave v glavnem namenjen široki potrošnji v bližnji okolici. Stroji za gospodinjstvo, pisarne in manjša podjetja nam poleg opreme za žage in lesno industrijo kažejo podrobno zanimanje bližnjih in daljnih podjetij za tukajšnji trg. Ne smemo prezreti tudi vzgojne naloge, ki so jo organizatorji dali razstavi, in ki ima namen pospešiti proizvodnjo in potrošnjo nekaterih manj znanih predmetov. Obsežni kmečki okolici je namenjena razstava pod geslom »Seno ni enako senu«. Tu so opremili poseben laboratorij, ki raziskuje vzorce pokošene trave glede na vsebino beljakovin in drugih hranil. Tako določijo najprimernejši način sušenja. Pričakovati je, da bodo kmetovalci z uspehom lahko izkoristili te ugodnosti. »Jejte več domače zelenjave«! je drugo geslo, ki hoče predvsem popularizirati potrošnjo zelenjave v obliki specialitet, ki že na pogled prikupno vplivajo na obiskovalca. Koroška trgovinska zbornica prireja razstavo obrtnikov, ki se skušajo s kvalitetnim delom uspešno vriniti v industrijsko konkurenco. Omenimo še, da je na razstavišču po starem latinskem pregovoru poskrbljeno tudi primerno za razvedrilo, saj je na njem čez 90 zabavnih podjetij — č jih sploh smemo tako imenovati. Splošno lahko rečemo, da je vodstvo celovškega velesejma tudi letos poskrbelo za vzorno organizacijo. Prepričani smo, da bodo tudi številni obiskovalci potrdili naše mnenje. R. D. TRIESTE Ubtanouljana lata 1912 IMPORT-EXPORT 0o° 2aloga blaga na ienbke in motike obleke in podloge o°o TRST- RIVA TRE NOVEMBRE O TEL. 24-8 63 TELEGRAMI! DONAGGIO CHIES AGRECI TRIESTE Vozni red avtobusov za Jugoslavijo Proga: Trst - Postojna - Ljubljana Od 1. maja do 30. septembra dnevno. Od 1. oktobra do 30. aprila vsako sredo, soboto in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 18.00 Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 (SAP - Ljubljana) Od 1. maja do 30. septembra dnevno. Od 1. oktobra do 30. aprila vsak torek, četrtek in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 7.30 -Odhod: iz LJUBLJANE ob 16.20 (SAT) Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Vsako soboto do 15. junija. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 13.50 (SAP) Vsak četrtek. Odhod: iz LJUBLJANE ob 17.00 Odhod: iz GORICE ob 7.00 (RIBI) Proga: Trst - Opatija - Reka Vsak dan. Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00 (AUTOTRANS) Proga: Trst - Herpelje - Kozina Vsako sredo in soboto. Odhod: iz TRSTA ob 7.00 Odhod: iz KOZINE ob 9.00 (AUTOVIE CARSICHE) S. A. T. AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA Obratuje ob torkih, četrtkih in nedeljah Odhod Prihod 7.30 TRST 19.20 8.35 SEŽANA 18.15 8.50 SENOŽEČE 18.00 9.25 POSTOJNA 17.25 10.30 LJUBLJANA 16.20 Prevažajo se samo potniki, ki potujejo preko meje. Dnevna proga od 1. maja do 30. septembra 1957. Nadaljevanje do Bleda od 16. junija do 15, septem bra. »AUTOVIE CARSICHE« — TRST AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPELJE KOZINA 7.00 odhod TRST prihod 10.45 8.15 prih. HERPELJE KOZINA odh. 9.00 Vozi vsako sredo in soboto. Proga: Trst — Opčine — Sežana V veljavi od 7. aprila 1957 Odhod iz Trsta vsak petek in vsako soboto ob 7. in 15.30 (SAT/SARA) — vsak ponedeljek in vsako nedeljo ob 9.30 in ob 19. uri. (SLAVNIK) Odhod iz Sežane vsak petek in soboto ob 9.30 in 18.30 (SAT/SARA) — vsak ponedeljek in vsako nedeljo ob 14.30 (SLAVNIK) PROGA TRST — FERNECE Odhodi s Trga Liberta Ob delavnikih: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.55. Ob praznikih: ob 7.25, 8.30, 10.11, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.15, 15.30, 16, 16.30, 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30, 22.30. Odhodi s Femeč Ob delavnikih: ob 8.20, 10.50, 14.05, 15.40, 18.55. Ob praznikih: ob 8, 9.10, 10.50, 11.40 13.20, 14, 14.20, 15.15, 15.30, 15.50, 16.20, 16.50, 17.35, 18, 18.50, 19.20, 19.50, 20.20, 20.50, 21.45, 23.10. — URADNA IN ZLATARNA — llUholj Haiel - IRSI Čampo S. Giacomo 3 * tel. 93-881 Ure najboljših znamb, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike - ..»ISTA . TBST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Oglasi ŠIVALNI STROJ SINGER, z okr, g lim čolničem, poglobljiv, druge roke 16.000 lir. Diamant luksuzen, nov, z leseno omaro; drugi »cikcak«, jamstvo 25 let. Sprejemamo popravila in izvršujemo predelave. Izdelava solidna. Trst, ul. Manzoni 4, tel. 96-925. VELIKA SOBA prazna blizu sodišča, primerna za privatni urad ali skladišče manufakturnega blaga, čevljev, se odda. Ponudbe na upravo »Gospodarstva«. GOSTILNA FURI, AJtf REPENTABOR dTnIAC/PKUHINJA^m^PRISTM VINA — CENE UGODNE! Za morebitna naročila in rezervacija, kličite telefonsko celico Repentaborl |i: 1 Petek, 9. avgusta^ : B li E D i &ramd Motel (Toplice BLED ST. 17 nudi svojim gostom prijeten oddih. 320 postelj - lastno kopališče - termalno kopališče - čolni - jadrnice - tenis — Predsezonske cene od 1240 do 1840 din. V sezoni od 1550 do 2330 din. Po sedemdnevnem bivanju 10 odstotkov popusta. 3mh Motel - &3led največje gostinsko podjetje Vas; vabi v sezoni 1957. Dancing - casino - bar - restavracija prvorazredne sobe in kuhinja. Penzion v predsezoni od 930 din dalj* do 1230 din. V juliju in avgustu o1' 1350 din dalje do 1550 din. Tel. 338 B’e) HOTEL KRIM - Bled Telefon 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojavni naslov: KRIM BLED V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, Jbl' ske Alpe in Karavanke. Cene v predsezoni od din 750 do 900. V sezoni od din 950 do 1430. iS S s M *«H — c§ >35 " si ati e ss Znižane cene Vam nudi prvorazred i HOTEli SLOVENSKI nort z dependansama v »Rogaški Slatini®1 Uspešno zdravljenje jeter, živčevja, obi' sti, diabetisa ter črevesnega katarja s svetovno znano Rogaško zdravilo0 slatino. Dnevni penzion od 650 do 950 din predsezoni od 1. maja do 30. junij3’ Na vprašanja odgovarjamo takoj. Te efon št. 8. Najlepše in najceneje boste preživeli svoj letni dopust v Hotelu SOČA ROGAŠKA SLATINA, z dependansami hotel SONCE, hotel POŠTA, hotel SLATINSKI DOM in hotel BELLEVUE. Cene penzionu v predsezoni in po sezeni od din 570 do SCO. Cene v sezoni (T nij, julij in avgust) od din 700 do 1100. Skupno 165 postelj, hladna in topla koča voda in druge hotelske udobnosti. POl&TOliOZ RESTAVRACIJA T 3 n TJ 4 7\T IN KAVARNA JA.lJjxA.iy v PORTOROŽU nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan g01 na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka godba do 3 ure zjub’ C P n J' ^ Obiščite GOSTILNO ,P'gt 'gi&lči§6i v Seči pri PORTOROŽU, kjer dobite vse ribje specialitete, kraški pršut, lična domača in istrska vina po zmernih cenah. BOHINJ Biser slovenskih letovišč Vas vabi, ^ preživite svoj letni odmor v udob»( opremljenih hotelih, kjer boste vs* stransko dobro postreženi. k Hotel ZLATOROG 100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1050 din. Izven sezone od do 850 din. Hotel JEZERO 60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od • do 765 din. Hotel BELLEVUE 130 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od do 765 din. __________________________________________________________■_________________:________________^ Hotel POD VOGLOM 70 postelj. Cene v sezoni od 800 do 1250 din. Izven sezone od 550 do 980 ( GOSPODARSTVO Stran 3 ✓ avgusta 1957 SOCIALNO ZAVAROVANJE OBRTNIKOV Poslovanje bolniških blagajn in starostno zavarovanje Blitve v obrtniško zbornico ■ - . IN OBRTNIŠKI SPISEK ju obrtniki so pri volitvah 14. ^1Ja izvolili 82 delegatov, ki naj bi ! vocistvo obrtniškega spiska (ai- I Voh *n 84 delegatov. ki naj bi izbrali ^ astvo bolniške blagajne, v nedeljo, C avgusta so delegati izbrali v vodstvo ; ^ hiške blagajne naslednje obrtnike: j' Mazzaroli, K. Magris, A. Favaretto, Sn ^almarin. V. Girardi, U. Beneve-^ Iza’ ^r' -'ledeot, Fr. Birsa, L. Bratos. I ^aljeni so bili še 4 nadzorniki. oh * člane pokrajinske komisije za j j^niški spisek so izbrali: O. DalFOlio, gl Magris, A. Favaretto, Br. Gentilco-11 (j p. Benevegna, A. Gabrielli, U. Al-11 „A. Barini in G. Bardel. Ob tej II (J ožn°sti objavljamo daljšo razlago 10lhena teh volitev. (Pripomba uredništva). Hcf6 uP°at:evamo mirogoterost in raz-vrstnost gospodarskih dejavnosti, „ ®*2Vodnih, trgovinskih, prevoznih, finskih, posredniških, denarnih itd. D 0rahi° ugotoviti, da je v Italiji še p ecej takih, katerih izvrševanje je j. vsem prosto in ni zanje potreben ni-'iokaz usposobljenosti niti dovolje-oblasti. Med te dejavnosti je do edavna sodilo obrtništvo, namreč . °izvodnja in uslužnostna dejavnost, y Se ne vrši na industrijski način. 0,asti tudi rokodelstvo. Samostojni rtniki, ki sodijo po večini med gozdarsko šibke sloje, tudi niso bili eležni nikake socialne zaščite. Ra-TERi OBRTNIK LAHKO DELA ^ to neurejeno stanje je italijanska konodajna oblast posegla šele lani. zakonom z dne 25. julija 1956 sicer . odpravila načela, da more vsakdo , . brez kakih pogojev vršiti obrtno Javnost, viendar je predpisala, da aore biti deležen takratnih in bodo-- b zakonskih ugodnosti, ki bodo ve-Ij. , za obrtnike, samo tisti obrtnik, bo vpisan v poseben seznam Oial-■ °(>> krajevne trgovinske, industrijske li iunetijske zbornice. Obenem so bi-določeni naslednji pogoji za vpis: ■iaii gre za obrtniško proizvodnjo ali . bižnostno dejavnost, da vodi podjetij. niegov lastnik sam z osebnim po-'cnim delom ali vsaj s poklicnim de-lastnih družinskih članov in da lastnik tudi vso odgovornost za . djetje. Poleg teh glavnih pa mora Polniti podjetje tudi še naslednje 'osebne pogoje: n b če gre za serijsko proizvodnjo, srne podjetje zaposlovati (brez va-hcev) več ko pet nameščencev in se . PMzvodnja ne sme vršiti zgolj s strogi?' če podjetje ne izdeluje serijsko. 1 zgolj serijsko, ne sme zaposlovati č ko deset nameščencev; 3. če gre za prevozno podjetje, ne b*6 imeti več ko pet nameščencev; ‘l- ne glede na število zaposlenih arneščencev se sme vpisati v seznam Obrtniško podjetje iz sektorja artistič-b'h del, ali če gre za domačo (folklor-b°) obrt, kakor tudi krojaške delav-b'cP, ki vršijo dela po meri. V število nameščencev se vštejejo bdi člani lastne družine, ki delajo v Podjetju. Podjetja, omenjena pod toč-karna 1. in 2. smejo zaposliti pet, Podjetja pod točko 3. deset, podjetja P°d točko 4. pa največ dvajset vajencev. Podjetja, ki zaposlujejo več 'bdi, se štejejo za industrijska in*se b® morejo vpisati v seznam obrtnikov. OBRTNIŠKI ORGANI 2 OBLASTVENIMI NALOGAMI Seznam obrtnikov vodi Pokrajinska omisija za obrtništvo v sestavu kra- ' vne trgovinske, industrijske in kme-iške zbornice. Komisija odloča o vpi-jb in izbrisu, ima pa tudi druge na-ge v zvezi s pospeševanjem obrtništva. Komisija obstoji iz devetih izvolje 'b članov, iz predstavnika obrtnikov trgovinski zbornici, iz štirih pred-avnikov obrtniških organizacij v pogini, iz štirih obrtniških nameščen-v ter enega predstavnika ENAPI I bte nazionale per Partigianato e le bcole Industrie); poleg njih je v ko-.še nekaj drugih predstavnikov rzavnih oblasti in drugih ustanov, ndar samo s posvetovalnim glasom. Volitve v komisijo so bile v Trstu K-julija t. 1. Pokrajinski komisiji sta nadrejeni .ezelna komisija za obrtništvo s ss-pri trgovinski zbornici v glav-mestu dežele in pa Glavni odbor of 'kžem bem ✓ s stvu obrtništvo s sedežem pri ministr- za trgovino in industrijo. SOCIALNO ZAVAROVANJE OBRTNIKOV Z zakonom z dne 29. decembra 1956 so v Italiji uvedli tudi obvezno socialno zavarovanje obrtnikov, ki obsega samo pomoč v bolnišnicah, pomoč specialistov in babic, ne pa tudi pravice do splošne zdravniške službe in zdravil, ugodnosti zavarovanja so deležni samo obrtniki, ki so vpisani v seznam obrtnikov, in njihovi družinski člani, kolikor jih vzdržujejo. V vsaki pokrajini se mora ustanoviti pokrajinska vzajemna bolniška blagajna za obrtnike (Cassa mutua pro-vinciale per gli artigiani), ki opravlja vse posle v zvezi s socialnim zavarovanjem. Njeni organi so glavna skupščina, upravni svet, predsednik ni nadzorni odbor. Volitve v upravni svet bolniške blagajne so posredne; obrtniki sami izvolijo namreč v krajevnih skupščinah po enega delegata na vsakih 30 vpisanih obrtnikov (ulomki se upoštevajo, kolikor znašajo vsaj 20), nakar se sestanejo delegati na lastni skupščini in izvolijo devet članov upravnega sveta. Poleg teh devetih članov so v upravnem svetu tudi trije imenovani ter ravnatelj pokrajinskega urada za delo. Razume se, da ima upravni svet bolniške blagajne zelo široka pooblastila za poslovanje blagajne; med drugim rešuje tudi pritožbe zoper odloke bolniške blagajne o dajanju ali o odklonitvi pomoči prizadetemu obrtniku ali njegovemu družinskemu članu; pritožba se mora vložiti v 30 dneh po prejemu odločbe, s katero prizadeti ni zadovoljen. Pokrajinske bolniške blagajne so združene v zvezo (Federazione nazionale delle Casse mutue di malatia de-gli artigiani). Bolniške blagajne in njihova zveza se financirajo z državnim prispev- kom, ki znaša za vsakega zavarovanca (tudi družinskega člana) 1.500 lir letno, ter s prispevkom obrtnika, ki znaša po 1.000 lir letno zanj in za vsakega zavarovanega družinskega člana. Ker pa ni izključeno, da bi ti prispevki ne zadoščali, imajo skupščine bolniških blagajn pravico, da z upoštevanjem gmotnih zmožnosti posameznih zavarovancev porazdelijo izpadek med včlanjene obrtnike. OBETAJO SE NOVE PREOBRAZBE Vsebino izdanih obrtnih določb smo podali seveda zelo zgoščeno in bo prav, če se obrtniki seznanijo s podrobnostmi pri svojih strokovnih organizacijah. Obetajo se pa tudi nove preobrazbe obrtništva; tako kaže, da bodo nekatere obrti' podvržene posebnemu dovoljenju (licenci), ki ga bo izdala že zgoraj omenjena Pokrajinska komisija pri trgovinski zbornici. dr. d. s. STAROSTNO ZAVAROVANJE OBRTNIKOV Vlada je te dni predložila poslanski zbornici zakonski osnutek, ki predvideva invalidsko in starostno zavarovanje obrtnikov in njihovih družinskih članov. V ta namen bodo obrtniki prispevali 16.000 lir na leto, oziroma 4% dohodnine, ki služi za davčno osnovo po kategoriji B ali C (1). Država bo letno prispevala v pokojninski sklad vsoto, ki naj bi dosegla 15% nabranih prispevkov. Pravico do invalidske pokojnine bodo imeli zavarovanci, katerih delovna nezmožnost bo dosegla najmanj dve tretjini, ter bodo plačevali najmanj 5 let zadevne prispevke. Zakonski osnutek določa tudi višino pokojnine, ki jo bodo prejemali žena in otroci po smrti družinskega poglavarja. BIVŠI TRŽAŠKI ŠKOF ZLATOMAŠNIK V soboto, 27. julija, je v Rimu v baziliki Sv. Janeza obhajal 50-letnico svojega mašništva bivši tržaški škof Fogar. Slavljenec je po rodu iz Pevme pri Gorici. V Gorici je bil več časa profesor verouka na gimnaziji in pozneje profesor v goriškem bogoslovju ter je leta 1923 postal tržaški škof. Na Tržaškem je odločno branil pravice Slovencev v cerkvi. Leta 1934 ga je Vatikan na Mussolinijevo zahtevo poklical v Rim, ko je prišel v oster spor s fašističnimi poglavarji v Trstu, ker ni hotel blagosloviti novega spomenika Ober-danku; ta je bil obsojen na smrt, ker je pripravljal atentat na cesarja Franca Jožefa. ODSTOP TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA. Sedanji tržaški občinski odbor, v katerem so samo krščanski demokrati in ki ne razpolagajo z večino v občinskem svetu, je odstopil, ker je prišel pri glasovanju o občinskem proračunu v manjšino. Zanj niso hoteli glasovati neofašisti (italijansko socialno gibanje), pa tudi ne srednje in levičarske stranke. Krščanski demokrati trdijo, da so neofašisti za glasovanje za proračun postavili politične zahteve, ki jih vladajoča stranka ni mogla sprejeti. Težko je ugotoviti, kakšni odnosi vladajo med obema strankama. Dosedanji enobarvni odbor je vodil tržaško ob čino pod županom Bartolijem okoli 2 meseca. MATURA NA DRŽAVNI TRGOVSKI AKADEMIJI V TRSTU. K usposoblje-nostnim izpitom v poletnem roku se je prijavilo 21 rednih dijakov in 2 privati-sta. Izpit so naredili naslednji dijaki: Batelli Ivanka, Batista Edvarda, Colja Pavel, Rolli Alvina, Sedmak Karel, Sluga Aleksander, Tence Danijel, Valoppi Silvana, Zupan Ivo, Žerjal Neva in Živec Alojzij. Devet kandidatov ima popravne izpite v jesenskem roku, 2 kandidata sta bila odklonjena za eno leto in en privatist se ni prijavil k izpitu. PREDNOSTNE LESTVICE, šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da so bile objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1957-1958. Prednostne lestvice so na vpogled od 31. julija do vključno 10. avgusta 1957 na Slovenski višji realni gimnaziji v Trstu, ulica Lazzaretto Vecchio št. 9/II, med 10 in 12 uro dopoldne. BREZ DELA. Ravnateljstvo tekstilnega podjetja »Industria triestina libre tessili« je izjavilo, da mora odpustiti 30 delavcev zaradi pomanjkanja naročil. Sindikalne organizacije so sklicale sestanek, da bi razpravljali o vprašanju. NOVI OBRATI V INDUSTRIJSKI LUKI. V žaveljskem industrijskem pristanišču nameravajo zgraditi štiri nova obrate: elektrarno, kemično tovarno ter dve tekstilni tovarni. Predsednik italijanskega tekstilnega koncerna »SiNIA VISCOSA« se je mudil te dni v Trstu in se razgovarjal o tem s predstavniki tržaških oblasti. PROTI PRISILNEMU IZGONU. Po novem zakonu o izgonih se bo število teh močno povečalo. Po tem zakonu smejo namreč lastniki stanovanj izgnati najemnika »iz določenih razlogov«. Občinski svetovalci so se sestali z generalnim vladnim komisarjem, da bi dosegli vsaj postopno izvrševanje izgonov. Zaenkrat je njihov nastop ostal brezuspešen. MANJ PROMETA. Po podatkih tržaške Trgovinske zbornice, je bilo gospodarsko stanje v Trstu junija meseca nekoliko slabše kakor junija lani. Pomorski promet je padel za 10,7%, prav tako je padel tudi promet po železnici. Dohodki iz posrednih davkov in taks so vrgli 612 milijonov lir, to je 193 milijonov manj kot v lanskem juniju. LADJEDELNICE CRDA SO izročile plovni družbi »Prora« iz Palerma 32.200-tonsko turbocisterno »Adriana Augusta«. ŽIVAHEN OBMEJNI PROMET. Julija meseca je prešlo mejo med Italijo in Jugoslavijo s prepustnico 31.854 ljudi. NOVA ZNAMKA. Od 7. avgusta je v prometu nova znamka po 25 lir v črni, zeleni in rdeči barvi, ki predstavlja semafor in cestno križišče. Znamka je bila izdana v okviru prireditev za zboljšanje cestnega prometa. POKOJNINA ZA KMETE V ITALIJI Rimska poslanska zbornica je s 427 glasovi (proti 16) prejela zakonski načrt, ki uvaja pokojnino za kmete. Po tem zakonu bo deležno pokojnine okoli 6 milijonov italijanskih kmetov, ki bodo socialno zavarovani. Pravica do pokojnine nastopi za moške pri 65 le- Ko se množice vsujejo na tržaško tržnico Nova tržnica ni pretesna, pač pa le slabo razdeljena no otr°šnikom je dovoljen dostop na v Pokriti trg za zelenjavo in sadje ^‘.Sv. Andreju samo od 10-11 ure zju-hvkar pomeni, da so zapostavljeni ko r°an'*<‘ 'n pridelovalci. Ne vem, ka-^16 ta zadeva danes urejena na Du-do druge svetovne vojne pa je hal ^0s'0P na ogromno dunajsko cen-n° tržišče (Naschmarkt) vsakomur Popolnoma svoboden in proizvajalci so t,.-6!' na razpolago zelo velik del tega b,--]ISC.a' na katerem so trgovali na de-0 ln na drobno. Taka ureditev je se- veda korist ljudstvu, medtem ko je Reditev tržnice pri Sv. Andreju Ijud-u škodljiva. ^Splošno mnenje o novem trgu je, da nri P^fesen. Do tega zaključka mora piltl VcnLra~ 1.: ___x—----- "jav. 'sakdo, ki površno opazuje zmeš- °', ki vlada tam med 7. in 8.30 uro ■v,. raJ- Jaz se pa nc strinjam popolno-s to sodbo, ampak mislim, da pro- Premajhen, pač pa so ga nepra-bg, ” ^koristili. Ako odštejemo odprto > n‘ memajne bj'° Okoristili____________ Sk(0^o lopo za motorna vozila (konj p0,lai ni več), ki stoji ob desni strani ni jri.tega trga in gleda proti levi stra-• ^ e*ezniške postaje, in ako odštejemo l^i Prodeljn° stavbo ravnateljstva, popre'^ .nova tržnica skoraj ves prostor M j?Pte odkrite tržnice. Ta prostor ne hiaii! Za sedanje tržaške prilike pre-■ ■■ Jtlen, ako bi mu ne bili odrezali pri- g0v 0 Polovico širine za bokse veletr-fečpCe' Z južnim sadjem, ki mimogrede m n°> v ogromni večini niso Tržača-Vsa^ boksev je 54, polovica teh na SfL.1 .strani pokrite tržnice, ki je v je «mi; Ysak boks meri 56 kv. m., 4 m sj i;YoR in 14 m globok. Ogledal sem nobpa Vse P° vrsti. Poln blaga ni bil neUtT v nokaterih je nekaj blaga, v V cn.fri^ malo, v drugih skoraj nič. -m sem našel n. pr. celih 10 groz- dov banan, drugega ničesar. Blago, ki ga ponujajo na prodaj je razstavljeno pred boksi, na nekoliko vzvišenem hodniku za pešce, medtem ko so prodane košarice in koški blaga postavljeni spredaj, kar na cesto, ki je določena za vozičke, ki odvažajo prodano blago; to seveda silno ovira tržni promet. V sredini je skozi vso tržnico nekoliko vzvišen 3 in pol metra širok prostor, od katerega je več kot polovica oddana veletrgovcem, ki nimajo zaprtih boksev, ostali del tega prostora, manj kot polovica, pa je prenatrpan z vrtnarji in cvetličarji ter kmeti, ki prodajajo tam svoje pridelke. Zanimivo je opazovati gnečo, trgovanje, šum in zmešnjavo tega oddelka in primerjati vse to s skoraj praznimi in spokojnimi boksi. Prav na podlagi te primerjave sem prišel do zaključka, da nova tržnica pri Sv. ‘Andreju ni pretesna, kakor na splošno domnevajo, marveč je namenoma pogrešno razdeljena. In ako so že hoteli dati prednost veletrgovcem, zakaj niso porabili za novo tržnico še tisti prostor zraven nje, na katerem so zgradili lesene barake za begunce? V tržnici sem našel ročne vozičke, ki so mi bili že znani, ker sem jih večkrat videl pri kovaču; tedaj nisem mogel nikakor razumeti, čemu bodo uporabljali ta čudna vozila. Na enega izmed njih je tržni težak naložil celo goro košaric in koškov, in sicer vse blago enega samega veletrgovca, prodano seveda raznim odjemalcem. Vsak odjemalec, to je trgovec na drobno, pusti namreč kupljeno blago na tleh pred trgovino, kjer ga je kupil, položi v košarico svoje ime in gre naprej nakupovat k drugim trgovcem. Radoveden, kako bo tržni težak opravil svoje delo, sem mu sledil do lope, kjer čakajo tovorni avtomobili. Tu je šel težak s svojim vozičkom od enega do drugega avtomobila in naložil na vsakega, kar je bilo zanj namenjeno. Iz tega sem sklepal, da morajo težaki dobro vedeti, s katerim avtom bo trgovec odpeljal kupljeno blago in kje čaka dotični avto. Ob 8. uri in pol začenjajo avtomobili s kupljenim blagom odhajati, ob 9. uri je že vsa lopa za avtomobile izpraznjena, le redko kakšen avtomobil odhaja po 9. uri. Ob 9. uri je popolnoma izpraznjen tudi ves prostor za proizvajalce. Boksi se začenjajo zapirati, toda ne vsi. Nekateri ostanejo odprti in čakajo. Kaj čakajo, nisem mogel razumeti. Kakor že omenjeno, je tržnica odprta do 10. ure samo za trgovce in pridelovalce; ti morajo imeti za vstop posebno dovoljenje (taka dovoljenja imajo tudi nekatere množične kuhinje, kakor n. pr. Dijaški dom). Od 10. do 11. ure ostane tržnica odprta za vse ljudi brez razlike, da si lahko nakupijo, kar je ostalo neprodanega. Počakal sem do 10. ure, da vidim še zadnje dejanje. Zanimalo me je namreč, kaj bodo ljudje nakupovali, ko je bil prostor za pridelovalce vendar popolnoma prazen in čist. Natančno ob 10. uri me je iznenadi-la poplava. Da prav zares iznenadila, čeprav sem vedel, da bo nastopila, sem sedeč na klopi pri oknu (bife še ni začel poslovati) skoraj zadremal, tako tiho je bilo v tržnici pred 10. uro. Zdelo se je kakor, da je reka podrla nasip in množica, večinoma ženske, se je vsula skozi glavni vhod. Tri ženice so hitro razprodale kar na oko dva jerbasa mmenih sliv in nekaj druge manj vredne zelenjave, ki jo noben trgovec ni maral kupiti. Nekje je ležal na tleh zapuščen kup ovelega petršilja, kjer si ga je vsakdo vzel, kolikor se mu je zdelo potrebno. V glavnem pa so tekli vsi k tistim trgovcem z južnim sadjem, ki so nanje čakali, kjer so poceni kupili po košek breskev, drugega sadja skoraj ni bilo. Moški so odnašali koške na rokah, ženske pa na glavi. In s tem se je končalo tržno jutro. Drago Godina 1 -v priStarusču Invalidi čakajo Jugoslavija podpira pp vojni tudi invalide in sirote padlih v osvobodilnih bojih, ki žive izven svojih meja. Tako je deležno jugoslovanske invalidnine tudi okoli 700 italijanskih državljanov. Med njimi so tudi popolni invalidi, kakor slepi in hudo bolni, ki nimajo drugega dohodka. Do meseca maja so vsi ti prejemali invalidnino po posredovanju podružnice neke jugoslovanske banke v Trstu. Italijanski devizni urad se je uprl takšnemu načinu izplačevanja in menda zahteva, da bi vršila izplačevanje italijanska banka. Tako so nesrečni ljudje, ki so v zadnji vojni zgubili svoje zdravje ali svoje sinove, že tri mesece ostali brez podpore, ki je za mnoge edini vir življenjskih dohodkov. Prepričani smo, da bo tudi to vprašanje, ki je prav življenjskega pomena za mnogo ljudi, čimprej našlo ugodno rešitev, kakor so bila ugodno rešena mnogo bolj zapletena vprašanja med Italijo in Jugoslavijo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiinii KRŠČANSKA DEMOKRACIJA PROTI MAJHNIM STRANKAM. Pan-filo Gentile polemizira v uvodnem članku »Corriere della Sera« z glasilom civilnih komitejev »Katoliške akcije«, ki poziva svoje pristaše, naj gredo v'bodoči volilni boj z vso vnemo, da bo krščanska demokracija lahko dosegla v parlamentu absolutno večino. To bo mogoče doseči edino, ako bodo poražene manjše stranke. Gen-tileja je takšno pisanje zadelo, ker gre za manjše italijanske stranke kakor je liberalna, republikanska in socialdemokratska, ki so doslej sodelovale v vladi s krščansko demokracijo in ki so s svojo vlogo vzdrževale ravnovesje v italijanskem političnem življenju. FRANCOSKA VOJSKA V ALŽIRU šteje danes okoli 400.000 mož. Poleg tega vodi boj z uporniki še 200.000 policijskih stražnikov. Uporniki kljub temu ne odnehajo in žrtve naraščajo na obeh straneh iz dneva v dan. tih, za ženske pri 60 letu. V pokojnino bo vključena tudi 13. plača. RAVNATEUSTVO ČISTILNICE Es-so Standard pri Sv. Soboti v Trstu je sklenilo zapreti bar in jedilnico podjetja ter odpustiti čistilke. Zato bo o-stalo brez zaslužka sedem ljudi. ZOPET PODRAŽITEV PLINA, ELEKTRIKE IN VODE? Upravni svet mestnega podjetja ACEGAT bo baje predložil v kratkem občinskemu svetu sklep o ponovnem povišanju cene plina, vode in električnega toka. STAVKE. V ladjedelnicah CRDA v Trstu in v Miljah, v Cantiere Navale Giuliano ter v Tržaškem arzenalu so delavci stavkali nekaj dni, da bi dosegli skrčenje delovnega urnika. PRISTANIŠČE V KOPRU. Dela na poglabljanju koprskega pristanišča so se pričela nedavno. Hkrati gradijo pred Stanjolskim zalivom dolg nasip, ki bo zaprl močvirje in omogočil izsušitev. Doslej so nasuli že okoli 130 m nasipa, po katerem bo peljala cesta v Ankaran; skrajšana bo za 12 km proti sedanji. ISTRSKI BEGUNCI NA OPČINAH. V begunskem taborišču na Opčinah so zgradili veliko učilnico. V tem taborišču živi 160 istrskih družin. Poleg naselja pri električni centrali so zgradili ob policijskem poslopju v Kraški ulici 22 dvonadstropnih hiš, ki so že zasede-nc. Prostore demokrščanske stranke na Opčinah so v zadnjem času popolnoma Obnovili. Tuii&Cfn TRŽAČANI ODHAJAJO NA ODDIH Zadnje dni je postalo v Trstu zopet bolj vroče. Zato zapušča mesto čedalje več meščanov, ki si lahko privoščijo vsaj kratek oddih v zelenju ali ob morju. Mnogo trgovin in kinematografov je zaradi poletnih počitnic tudi zaprtih. Hkrati naznanjajo napisi po nekaterih trgovinah, da dovoljujejo te posebne popuste (tudi do 20%) zaradi konca poletne sezone. Na oddih odhajajo Tržačani v neposredno okolico ali dalje v Karnijske Alpe in Dolomite, pa tudi v slovenske planine, v Bohinj, na Bled, Kranjsko goro itd. Mnogi iščejo zdravja v Radencih, Rogaški slatini in Dobrni, živo je prav tako na bloku v Škofijah, čez katerega hodijo Tržačani na kopanje v Ankaran ali na zabavo v Portorož. Za tržaške turiste ni več Avstrija tako privlačna država kakor nekdaj, ker se je življenje v Avstriji precej podražilo. V JUNIJU SO V TRSTU ZABELEŽILI 49.976 nočitev turistov; od teh je odpadlo 33.152 na italijanske turiste in 16.824 na tuje turiste. TUJI TURISTI V TRSTU. V Trstu je letos vse polno turistov, toda večina tujcev je samo na prehodu skozi mesto. Nemci in Avstrijci tudi taborijo v okolici (na Opčinah in v Seslja-nu). Lastniki velikih hotelov se pritožujejo, da niso ti dovolj zasedeni. Cene teh hotelov so pač previsoke; saj stane v nekaterih spalna soba z dvema posteljama celo 6000 lir na noč. Večina turistov je iz manj premožnih slojev in išče cenejše lokale. Nekemu Nemcu se je n. pr. zdela draga večerja za 400 lir, češ da bi za ustrezajočo vsoto (okoli 3 marke) bolje jedel v Zahodni Nemčiji. VEČJE INVESTICIJE V GOSTINSTVO V JUGOSLAVIJI. »Privrednl pregled« (Beograd) je mnenja, da bi bilo treba za pospešitev turizma v Jugoslaviji vložiti mnogo več denarja, kakor so ga vložili doslej. Potrebno bi bilo zboljšati prometne zveze, modernizirati hotele in zgraditi nove turistične objekte, v zadnjih letih vlaga Jugoslavija približno 3,3 milijarde dinarjev v gostinstvo na leto. Potrebne bi bile večje investicije. NOVA DIREKTNA PROGA NEW YORK — RIM. Letalska družba »Pan American World Airlines« bo vpeljala novo direktno letalsko progo Nevv York-Rim. Letala na tej progi bodo prispela z vmesnim pristajanjem iz New Yorka do Rima v 13 urah in 15 minutah. Progo bodo odprli 27. oktobra tega leta. VEČ DEVIZ ZA JUGOSLOVANSKE TURISTE. Jugoslovanska vlada je določila, da si odslej lahko jugoslovanski turisti pred odhodom v tujino nabavijo za znesek 12.000 din tujih deviz. Doslej je bil dovoljen znesek 6000 dinarjev. NAPOVEDANE LADJE Proga JADRANSKO MORJE, SICILIJA, MALTA, TIREINSKO MORJE, ŠPANIJA. Marechiaro prihod 9., odhod 10. avgusta. Citta di Messina prihod 13., odhod 16. Maria Carla prihod 23., odhod 24. Celio prihod 27., odhod 30. Proga GRČIJA, TURČIJA, SIRIJA, LIBANON, IZRAEL, EGIPT. Soča odhod 9. avgusta. Plotarkis Blessas prihod 9. avgusta, odhod 14. Vicenza odhod 10. Kozani odhod 10. Annamina odhod 10. Barletta prihod 12., odhod 14. Otranto prihod 12., od-odhod 14. Milvia plihod 12., odhod 14. Christina odhod 13. Enotria prihod 14. odhod 16. Enri prihod 14., odhod 18. Ege prihod 15., odhod 16. Chioggia prihod 17., odhod 20. Nikos prihod 17. Taide prihod 17., odhod 20. S. Marco prihod 19., odhod 22. Campidoglio prihod 20., odhod 22. Nakhshon prihod 20., odhod 23. Anastasia prihod 21. Irma prihod 21., odhod 23. Aristodimos prihod 24., odhod 28. Messapia prihod 25., odhod 28. Nikos odhod 25. Barletta prihod 26., odhod 28. Kozani prihod 26., odhod 30. Enotria prihod 28., odhod 30. Annamina prihod 28., odhod 30. Loredan prihod 29., odhod 31. Proga AFRIKA-RDECE MORJE. Sava prihod 9. avgusta, odhod 15. Lorenzo Onorato odhod 10. Africa prihod 13., odhod 19. Astra prihod 19., odhod 30. Teresa Cosulich prihod 20., odhod 22. Gavilan prihod 20., odhod 24. Gorensa prihod 25., odhod 30. Vit-toria S. prihod 28., odhod 30. Proga PERZIJSKI ZALIV, INDIJA, PAKISTAN, DALJNI VZHOD. Marzuk odhod 15. avgusta. Sudan! odhod 15. Fangturm prihod 20., odhod 25. Alga prihod 25. Al Kuwait odhod 25. vagusta. Proga ZAHODNA IN SEVERNA EVROPA. Malmo prihod 12., odhod 12. avgusta. Ilias prihod 17., odhod 17. Leo prihod 23., odhod 23. Proga SEVERNA AMERIKA. Exchester prihod lil., odhod 11. avgusta. saturnia odhod 13. avgusta. Vulcania prihod 22., odhod 28. Exilo-na prihod 23., odhod 23. Exford prihod 25., odhod 25. avgusta. Proga SREDNJA AMERIKA-SEVER-NI PACIFIK. Barre Victory prihod 16., odhod 17. avg. Alessandro Volta odhod 15. Mon-doro prihod 20., odhod 20. Stromboll prihod 21. Progi JUŽNA AMERIKA. Ada Gorthon prihod 16., odhod 17. avg. Nereide prihod 18. Athinai prihod 21., odhod 21. Rio Belgrano prihod 25., odhod 28. Rio Quinto prihod 29. avgusta. NAPOVEDANE LADJE »JUGOLINIJEk Proga JADRAN-LEVANT. Užice odpluje iz Trsta 17. avgusta, Titograd 18., Šibenik 20., Velebit 20., Skopje 25., Sarajevo 28. avgusta. Proga J ADR AN-INDIJ A-PAKIST AN. Šibenik odhod z Trsta 20. avgusta, Velebit 20., Avala 25., Dinara 10. septembra. Proga JADRAN-INDONEZIJA-DALJ-NI VZHOD. Šibenik odhod iz Trsta 20. avgusta, Velebit 20. avgusta, Dinara 10. septembra. Proga JADRAN-VIET NAM-SEVER-NA KITAJSKA. Šibenik odhod 20. avgusta, Radnik 15. septembra. Proga JADRAN-SEVERNA EVROPA. Zadar odhod iz Trsta 30. avgusta. JADRANSKA LINIJSKA P LOV ID B A Proga JADRAN (DALMACIJA) —-GRČIJA (redna tedenska proga). »Lastovo« odhod iz Trsta 13. avgusta. ZVIŠANJE BRODARIN MED VEL. BRITANIJO IN FORT SAIDOM-SUE-ZOM. »Fort Said Outward Freight Com-mittee« je v Londonu objavil, da so se brodarine za prevoz blaga iz angleških pristanišč v Fort Said in Suez zvišale za 10%. Nove brodarine prično veljati takoj. Kot razlog za to povišanje navajajo višje stroške za vzdrževanje prog. ZELENJAVA IN SADJE NA TRŽAŠKEM TRGU Sadja in zelenjave je na tržaškem ze-lenjadnem trgu v zadnjem času obilo. V preteklem tednu so cene precej padle, tako n. pr. posebno breskvam. Sc vedno pa se tržaške gospodinje pritožujejo, čaš da so cene previsoke. Navajamo cene na debelo (v oklepaju cene na drobno), po katerih prodajajo sadje in zelenjavo na trgu. Breskve prvovrstne 100-120 (150-190) lir za kg, dobre 30-70 ( 50-100); hruške vrste »coscia« 120-140 (160-180), ostale vrste 50-80 (80-120); slive 90-110 (120-160); smokve 120 (160); jabolka prvovrstna 110-160 (160-220), dobra 60-90 (100 do 120); pomaranče 240 (340); limone 260 na drobno; lubenice 55 (75) lir kg, dinje istrske 70-90 (100-120), iz Južne Italije 35 (60) lir za kg. Na trgu je precej grozdja iz Južne Italije, in sicer ga prodajajo po 160-180 lir kg na drobno. Radič prvi rez 150-250 ( 300-360) lir kg, drugi rez 50-120 (100-200); solata go-štanska 150-220 ( 200-280); blede 60-90 (100-140); špinača 70-90 (100-140); fižol v stročju 180-240 ( 240-300); kumarice 30 do 60 ( 60-100); melancane 40-70 ( 70-120); paprika 45-60 ( 80-100); paradižniki 30-50 (60-80); zelje 30-40 ( 50-70); krompir goriški 25-28 (4045); italijanski 28-33 (4050), bučke 4060 (60-80) lir za kg. NOVO POSLOPJE NARODNE BANKE V NOVI GORICI. Dvonadstropno poslopje, v katerem bo poslovala okrajna podružnica Narodne banke FLRJ v Novi Gorici, je pod streho. V njem bo uradovalo okoli 50 uslužbencev. Okrajni podružnici so podrejene podružnice v Idriji, Ajdovščini in Tolminu. Delo teh bodo v kratkem prevzele komunalne banke. Podjetje G. Vatovec Succ. TRST via Torrebianca 19-21 TRIESTE Telefon: 23-587, 37-561, priv. 26-736 Telegram: Giacomo Vatovec - Trieste Uvaža in izvaža kolonialno blago in prehranjevalne artikle. Podjetje je specializirano za izvoz vseh vrst darilnih pošiljk IM P E X P O RT TRST, ul. Cicerone 8 - Tel.: 38-136 37-725 Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE UVAŽA: IZVAŽA: vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje Operira po tržaškem in goriškem sporazumu SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE Elehllo - instalacijsko podjetje AMBROŽIČ MILAN TRST, Mirainarski drevored 29 Telefon št. 29-3-22 je odprlo lastno trgovino električnih predmetov Obiščite nas Cene ugodne Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Sedež v Trstu. Ulica Foscolo št 1 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 — Milje, Ul- Roma 1 IVndimo Vam vse potrebščine za vinogradništva, poljedelstvo ln živinoreja! TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB Zslogs prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica ■ Ul. Croce 4 Telefon pisarna 34-97 „ dom 20-78 IavtomotorI IMPORT . EXPORT PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumne, injektorje ter traktorje IRIESTE-IRST, Via Udine 1 TELEFON 30-1957 -30-198 G. M. COLOMBIN G FIGLIO UVOZ - IZVOZ JPLiUTOVINE in IZ DELKOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 04-670 Tlgr. C0L1NTER - THIESTE Urama in zlatarna JLciii'tciiti TRST LARG0 SANT0RI0 4 STO LET OSNOVNE ŠOLE V SOLKANU V Solkanu, ki je bil nekdaj predmestje Gorice zdaj pa je mestna četrt Nove Gorice, so nedavno praznovali 100-letnico ustanovitve osnovne šole. V njej so začeli poučevati v našem jeziku sicer že leta 1843, toda šola je dobila uraden značaj šele leta 1857. V solkanski osnovni šoli je dobilo prvo znanje nekaj otrok, ki so nekateri postali zaslužni slovenski možje; med njimi pok dr. Klement Jug, slovenski filozof in ideolog modernega alpinizma, dalje pok. akademski slikar in pionir slovenskega lutkarstva Milan Klemenčič, pok. Rihard Jug, znani zdravnik in prvi slovenski urolog, priznani kemik in izumitelj prof. Josip Makuc, ki je pred leti iznašel postopek za domače pridobivanje joda, znana slovenska kiparja brata Boris in Zdenko Kalin in drugi; iz Solkana je bil tudi znani politični borec Jože Srebrnič. — mar — AGENZIA GIULIA - Infor-mazioni politiche je naslov novega biltena, ki je pričel izhajati v Trstu. Odgovorni urednik je Mario Giacomini. Bilten izhaja iz krogov blizu demokrščanske stranke. ,,Oenttal lat OPČINE AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST • ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo veakavratna prevaža za tu in inozemstva. — Postrežba hitra. Cena ugodno PRE,VOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA Giorgio Vitturelli GORICA DL ALFIEItl, 17/A Tulili. S0U4/54U4 TRST DL LAD1ITUIU 2 Tnluiim, 24 - ODI ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati če Vam sve t uriš tičke 1 saobračaj-ne informacije za putovanja po Jugoslaviji. Želite-11 upoznati Jugoslaviju? Za Vas priredjujemo velika kružna putovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko kr-starenje duž Dalmacije! JUGOLINIJA RIJEKA - Poštni predal 379 Telegrami i Telefoni JUGOLINIJA - RIJEKA 26-51, 2G-52, 2B 98 Teleprinter i JUGOLINE G252B VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN —SEV. EVROPA v.akih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec URClJA in TURČIJA vsakih 13 DNI Zastopstvo v Trstu: "N 0 R D-A D R I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA" Trieste - Tal.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št.l „Gondrand“ TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTč PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali TA&HS&diia*. IMPORT - EXPORT Vseh vrat lesa, trdih goriv in strojev za lesno Industrijo TRST - Sede* : ul. Cieerone B/II - Telefon: ni. Cicerone 80014 - Scalo Legnami 06716 Stran 4 TRŽNI PREGLED Tržaški trgr KAVA TRST. Na mednarodnem tržišču s kavo vlada veliko zanimanje za indonezijske in afriške vrste Robusta. Povpraševanje po brazilski kavi je v rahlem padanju zaradi visoke cene novega pridelka. Nekoliko bolje so kvotirane vrste Santos, ki so se ohranile na prejšnji višini. Cene srednjeameriške kave so nekoliko zdrknile navzdol. Število kupčij je nizko zaradi špekulacije prekupčevalcev. Trg je neugoden tudi za indijske in finejše afriške vrste, katerih cene so previsoke za italijanski in srednjeevropski trg. Italijanski uvozniki se zelo zanimajo za ekvadorsko vrsto Robusta. Avstrijsko povpraševanje je zelo nizko in promet čez Trst je zaradi tega neznaten. Cene v Trstu so naslednje: Brazilska kava, za 1 kg fob: Rio 5 565-595 lir, Rio 3 595-620; Santos E.P. good to lar-ge bean 800; Victoria 5 good to large bean 545; Srednjeameriška kava, za 50 kg fob, v dolarjih: Ecuador extra Su-perior 46,50-48; Haiti naravna XXX 62-62,50; San Salvador naravna 65-66,50; Costarica 73,75; Arabska kava za 50 kg cif, v šilingih: Gimma 345-355; Moka Hodeidah 1 465470; Uganda za cwt. cif. 270-275; Malesia AP-1 za cwt. cif. 273-278, AP-2 232-238; Indonezijska kava za 100 kg cif, v holandskih florintih: Bali Robusta 10-12% nečistoče ponovno pretehtana 260-265. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče za kg netto ponovno pretehtana: Rio N.Y. 5 1430, Rio N.Y. 3 1460, Santos E. P. good to large bean 1640, Victoria 5 good to large bean 1400, Ecuador extra su-perior naravna 1510, Haiti naravna XXX 1630, San Salvador 1730, Costarica 1840, Gimma 1450, Moka Hodeidah 1 1670, Uganda oprana in očiščena 1300, Malesia AP-1 1290, Malesia AP-2 1220, Bali Robusta 10-12% nečistoče 1250. Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je bilo v zadnjem tednu povpraševanje po mehki pšenici neznatno. Čeprav je tudi trda pšenica občutila poletni padec, je vendar ohranila dober položaj na trgu. Povpraševanje s strani mlinov je nekoliko upadlo. Na trgu z vinom so zabeležili le malo kupčij in cene so ostale v ravnovesju. Zaenkrat prekupčevalci še čakajo na novo trgatev. Na trgu z živino so se cene prašičem nekoliko opomogle in tako tudi cene konj za zakol. Na nekaterih tržiščih so se nekoliko dvignile tudi cene govedu za zakol. Na trgu z maslom in sirom je mimo razen za sir vrste grana, ki se dobro prodaja. Na splošno je trg malo razgiban zaradi začetka poletnih počitnic. Na trgu z oljem vlada mrtvilo. Prekupčevalci operirajo z izredno previdnostjo. (Cene, ki jih navajamo, veljajo v trgovini na debelo), ŽITARICE ASTI. Mehka pšenica 6900-7000 lir stot, dobra 6700-6900; navadna koruza 4500-5000, hibridna koruza 4800-5200; pšenična moka tipa »00« 9400-10.000 lir stot, tipa »0« 9000-9400, tipa »1« 8200 do 8700; pšenični otrobi 3500-3600. VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 5700-6000; Arborio 6700-7300. — Oluščeni riž: navaden 9800-10.100; R.B. 14.300 do 14.800; Arborio 14.200-14.800. ŽIVINA MANTOVA. Voli I. za zakol 290-320 lir kg, II. 250-280; krave I. za zakol 250-280, II. 220-250; junci 300-320; junice 300-320; teleta težka 50-70 kg 500-580, težka čez 90 kg 500-530; govedo za rejo: teleta težka 50-70 kg 550-620; voli za vprego 300-350; krave mlekarice 150 do 200 tisoč lir glava. PIACENZA. Prašiči živi težki čez 150 kg 320-340 lir kg; prašiči težki do 100 kg 340-360; težki 20-50 kg 380-420; mladiči 430470. Konji za pleme 130-250 tisoč lir glava; mezgi 130-270.000; osli 20 do 30.000 lir, konji za zakol 200-270 lir kg; mezgi in osli za zakol 120-150 lir kg. KRMA PIACENZA. Letošnje seno I. košnje 2400-2500 lir stot, II. košnje 2000-2200; zeliščno seno I. košnje 2100-2300, II. košnje 1850-1950; pšenična slama '450-550 lir stot. OLJE SIENA. Olivno olje extra do največ 1,20% kisline 650-700, do največ 2,5% kisline 600-650, do največ 4% kisline 570-600. Dvakrat rafinirano olivno olje tipa »A« 600, tipa »B« 470 lir. MLEČNI IZDELKI VARESE. Maslo iz smetane 690-700; tip extra 750-760; sir grana iz leta 1955 670-730, iz leta 1956 500-650, do trideset dni izven soli 380420; en mesec star sbrinz 470490, tri mesece star 530-570; provolone 420440; emmenthal 480-515; VALUTE V MILANU 25-7-57 7-8-57 Dinar (100) 95,— 95,— Funt šter. 6250,— 6275,— Napoleon 4850,— 4825,— Dolar 624.75 623 7/8 Franc. fr. (100) 148.50 136,— Švic. fr. 145 7/8 145 1/2 Funt. šter. papir 1738,— 1685,— Avstrijski šil. 23 7/8 23 7/8 Zlato (gram) 708,— 708,— BANKOVCI V CURIHU 7. avgusta 1957 ZDA (1 dol.) 4,28 Anglija (1 f. šter.) 11,60 Francija (100 fr.) 0,97 Italija (100 lir) 0,68 Avstrija (100 šil.) 16,49 Cehoslovaška (100 kr.) 12,50 Nemčija (100 DM) 101,75 Belgija (100 fr.) 8,50 Holandija (100 fl.) 101,75 Švedska (100 kr.) 81,75 Izrael If. šter.) 1,70 Španija (100 pezet) 8,29 Argentina (100 pezov) 9,85 Egipt (1 f. šter.) 7,50 gorgonzola star osem dni 250-280; ita-lico 3704400; taleggio svež 390410. KONSERVIRANA ŽIVILA GENOVA. Dvakrat koncentr. paradižnikova mezga v škatlah po 5-10 kg 200-210 lir, v škatlah po 1 kg 230-240, v škatlah po % kg 250-260, v tubah po 200 g od 68-70 lir. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5-10 kg 220-230 lir, v škatlah po 1 kg 240-250, v škatlah po % kg 260-270, v tubah po 200 g 70-74 lir tuba. Olupljeni paradižniki v škatlah po 1,20 kg 115-125 lir, v škatlah po 0,50 kg 73-75 lir, v škatlah po 0,30 kg 4548 lir. Oljke, zelene iz Sicilije 180420 lir kg, čme iz Sicilije 220-290, črne iz Grčije 300-500 po velikosti. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 150-180; korenje 57-75; ohrovt 95-115; kumare 55-70; čebula 18-20; rožmarin 200-250; žajbelj 150 do 200; fižol tipa Vigevano 110-130; fižol v stročju tipa Bobi 115-190; solata endivija 57-75; melancane 46-60; krompir Bologna 28-32; krompir Tonda Ber-lino 26-28; zelena paprika 40-50, rume-ha 400-460; paradižniki Riviera 46-100, navadni 40-90; peteršilj 60-90; bučice 40 do 50; kumarice 30-60; hruške navadne 70-95 ,tipa Coscia L 160-210, II. 85-115, VVilliam I. 140-170; breskve extra 130-185, navadne 45-70; slive I. 92-100, II. 38-70; belo namizno grozdje 150-170, Pan-se 140-170; pomaranče 270-300; limone 210-230 lir kg. VINO CASALE MONFERRATO. črno namizno vino novega pridelka 9-10 stop. 43604560 lir hi, starega pridelka 4650 do 4980; belo vino 10-11 stop. starega pri- Na mednarodnih trgih s surovinami ni bilo pretekli teden posebnih sprememb. Cena pšenici je dosegla izredno visoko raven. Cena kave je zopet čvrstejša, medtem ko sladkor še vedno popušča.* Baker je nazadoval. ŽITARICE V Chicagu se je cena pšenici v tednu do 2. avgusta dvignila od 214 1/2 stotinke dolarja za bušel na 216. Temu nasprotno je cena koruzi popustila od 133 1/4 na 130 5/8 stotinke dolarja za bušel. Po uradnih cenitvah bo letošnji pridelek koruze v Ameriki obilnejši kakor lansko leto. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Yorku v tednu do 2. avgusta zopet popustila, in sicer od 4,50 na 4,20 stotinke dolarja za funt. Povpraševanje po sladkorju je majhno. Kava se je v New Yorku v pogodbi M dvignila od 64,80 na 65,25 stotinke dolarja za funt. Kavo so pričeli kupovati zlasti ameriški uvozniki. Ka-kao je v New Yorku napredoval od 28,20 na 28,75 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Po prvih cenitvah bo letošnji pridelek bombaža v Združenih ameriških državah manjši kakor lansko leto;*dosegel bo 11,810.000 bal, medtem ko je lansko leto znašal 13,310.000 bal. Kljub tej neugodni cenitvi je ostala cena v bistvu neizpremenjena .oziroma je za malenkost celo nazadovala in sicer od 35,40 na 35,30 stotinke dolarja za funt. V Liverpoolu je cena ameriškega middlin-ga padla od 26,88 na 26,09 penija za funt. V New Yorku se je cena volni dvignila od 163,5 na 164,5 stotinke dolarja za funt. V Antwerpnu je ostala neizpremenjena pri 138 penija za funt, medtem ko je v Londonu česana volna 64’s B napredovala od 140 1/2 na 142 penijev za funt. Računajo, da bodo avstralske zaloge v kratkem dosegle 4 milijone 400.000 bal, to je 72.700 bal ve. kakor lansko leto. KAVČUK V Londonu je ostala cena neizpremenjena pri 27 penijev za funt, medtem ko je v New Yorku napredovala od 32,60 na 32,80 stotinke dolarja za funt. Cena juti je v Londonu za vrsto Mili first padla od 114 na 109 funtov šterlin-gov za tono, v Kalkuti pa od 200 na 195 indijskih rupij za maund (82 funtov). KOVINE Cena bakru je v New Yorku v tednu do 2. avgusta nazadovala od 27,42 na 26,90 stotinke dolarja za funt. Povpraševanje po elektrolitičnem bakru je zelo majhno. Ameriška poslanska zbornica proučuje vprašanje carine na cink in svinec. Cena svincu je v New Yorku ostala neizpremenjena pri 14 stotinkah dolarja za funt; prav tako cena cinka Saint Louis pri 10. Cin je v New Torku popustil od 95,62 na 95,25 stotinke dolarja za funt. Antimon Laredo je o-stal neizpremenjen pri 33 stotinkah dolarja za funt, lito železo je napredovalo od 67 na 68,50 dolarjev za tono. Barvaste kovine v Zah. Nemčiji 2. avgusta: cin v Duisburgu 886895 nemških mark za 100 kg, svinec osnova New York 120,82, osnova London 104,94 do 105,23 DM, elektrolitični baker 253-256,50, svinec 110-112 DM za 100 kg. NOVA PROGA NA BLIŽNJI VZHOD. Tržaška družba »Audoly« bo odprla novo redno progo med Trstom in Jordanijo. Na progi bosta vozili ladji »Ve-rax« in »Gaviland« z odhodom vsake tri mesece. delka 6320-6560; Barberato 11-12 stop. 5760-6540; Barbera 12-13 stop. 7650 do 8120; Barbera extra 8000-9000; Freisa sladko 7360-8450; Moškato belo 10.650-11.100; Grignolino 10.760-11.650; Nebiolo 11.430-11.650; Barolo 22.760-24.670; Malvazija rdeče 9760-10.000; Cortese 6870-7540. PADOVA. Rdeče furlansko 420480; Merlot 450-480; Raboso 420-470; Clinton 430450; belo Piave 460-520; belo Colli Euganei 6500-7500 za stot; belo Soave 440470; Valpolicella navadno 440-460; Valpolicella extra 470-510. PERUTNINA MILAN. Živi piščanci extra 820; živi piščanci I. 700-720, II. 650; zmrznjeni inozemski piščanci iz Danske 623-630, iz Madžarske 570, žive kokoši 600, zmrznjene inozemske kokoši 420430, inozemske kokoši zaklane v Italiji 650-670; inozemske zmrznjene kokoši 450-500; mladi zaklani golobi 650-680; živi golobi 600, zaklani 650; žive pure 650, zmrznjene inozemske pure 500-530, živi purani 600-620, zmrznjeni inozemski purani 400 do 490; žive race 500-530, zaklane 500-530, race za rejo 300-350 glava; gosi za rejo 700-1500 glava; živi zajci 380, zaklani s kožo 470-500, zaklani brez kože 440-500. Sveža jajca I. 28-29,50, navadna 27,50-28,50; inozemska sveža jajca z datumom 29-30 po teži. CVETJE SANREMO. Vrtnice: Gloria di Roma 80-120 ducat, Dame Hedit Helen 50-80, Večna Mladost 50-100, Rouge Meilland 150-300, President H. Hoover 50-80. Nageljni: Anita rosa in Fanny 250-500 sto, rdeči navadni 150-250, beli navadni 500 do 600, Sim beli 500-800, Sim rdeči 300 do 800 lir. KEMIKALIJE na italijanskem trgu MILAN. Na tukajšnjem tržišču s kemikalijami ni prevelike živahnosti, vendar lahko zabeležimo, da je precej povpraševanja po topilih, kalijevih spojinah, rastlinskih izločinah, strojilih in petrolejskih proizvodih. Glede topil in mehčal naj poudarimo, da so bili meseca julija posli na tem področju precej živahni, česar vsekakor nismo opazili v februarju, marcu in aprilu. Zanimivo je, da se kupci ne omejujejo le na takojšnje potrebe, temveč si ustvarjajo zaloge topil tudi za obdobje, ki sledi poletnim počitnicam v avgustu (»ferragosto«). Cena čutilnega alkohola se je dvignila za 10 lir in znaša 290-300 lir za kg. Nadalje se je podražil butil ftalat, ki je dosegel ceno 320-330 lir kg. Tudi tehnični benzol 90 odst., ki je šel pred dvema tednoma za 80-85 lir, se je malenkostno podražil. Njegova cena se sedaj suka med 85-87 lirami za kg. Večje povpraševanje po kalijevih spojinah je povzročilo, da so se dvignile cene kalijevega karbonata, kalijevega metabilsulfita, kalijevega nitrata ter rumene in rdeče krvolužne soli. Te snovi, katerih cena se suče med 110 in 550 lirami, so se v enem tednu podražile za 5 lir pri kg. Na ceni so pridobili tudi destilirani živalski olein (od 200-210 na 205-215 lir za kg), kokosovo olje Ceylon (od 202-204 na 208-210 lir za kg) in kokosovo olje Straits rinf. (od 189-191 na 195-200 lir za kg). Nazadovala je cena alkohola 2. kat. (vinski in sadni alkohol), domačega in tujega kazeina, glicerina, ekstrakcijske kostne masti, lanenega olja ter loja. CENE MAŠČOB Kupci so pokazali le skromno zanimanje za to blago. Po industrijskih maščobah segajo le tisti, ki so jim pošle zaloge in si morajo zagotoviti nepretrganost proizvodnje. V splošnem pa vsi čakajo, ker se je kupcev polastilo mnenje, da bodo cene industrijskih maščob padle. Lastniki tega blaga skušajo z znižanjem cen poživiti trgovanje, vendar je odziv na te njihove poteze le skromen. Na izvoru je kokosovemu o-Iju narastla cena za približno 5 funtov šterlingov pri toni. Laneno olje, ki se je v prvi polovici julija podražilo od 250 na 290 lir, kvotira sedaj 280 lir za kg. Isti pojav opažamo tudi pri ricinusovem olju. S sulfurnim oljem skoraj ni bilo poslov. Ameriški loj je kljub lahnemu znižanju oene še vedno drag. Naslednje cene maščob veljajo za 1 kg blaga, franko skladišče prodajalca, najmanjša količina en sod: kostna mast, ekstrakcijska 115-117 lir, vodna 122-125 lir. Loj, ameriški Fancy 140-143 lir, domači kisi. 128-130 lir, taljeni 142 do 147 lir. Kokosovo olje Ceylon 208 do 210 lir, Straits rinf. 195-200 lir. Lesno olje, kitajsko 460480 lir. Laneno olje 270-280 lir, mandljevo F.U. 1500-1600 lir, palmovo Nigeria kisi. 14/15 ne kvotira, palmovo Sumatra, kisi. 4/5 170-175 lir. Ricinusovo olje, industr. prvoprešano 420 do 430 lir; ricinusovo olje, industr. dru-goprešano 400410 lir; ricinusovo olje medicinsko 480-490 lir. Ribje olje vet. v orig. sodih 240-245 lir. Sojino olje surovo 290-295 lir, rafinirano 340-350 lir. Olein kokosov 145-150 lir, mešani rastlinski 135-150 lir, živalski destiliran 205 do 215 lir. Stearin saponifikacijski dvakrat prešan 190-195 lir, trikrat prešan 205-210 lir. V ■v V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 10. 7. 24.7. 7.8 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 214 215‘/s 214- Koruza (stot. dol. za bušel) • • 130 V, 1323/4 131.74 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 27.S0 28.25 27.25 Cin (stot. dol. za funt) . . 96.87 96.12 94.87 Svinec (stot. dol. za funt) . . 14. 14,— 14,— Cink (stot. dol. za funt) . . 12.25 11.75 11.75 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 27.10 27.10 28.10 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74.- 74 — 74,- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 35 50 35.50 35.23 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 257,- 257,— 253.— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . — -. 55,— LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 219- 217.74 2103/4 Cin (funt šter. za d. tono) . . 755 749 — 740- Cink (funt šter. za d. tono) . . 7B.t/s 74 7» 73. V8 Svinec (funt šter. za d. tono) . . 91.- 90.74 92,- SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . . . . . 493.90 485.90 487.90 GOSPODARSTVO Petek, 9. avgusta^ (j tStnlk KMECKT ZVEZE It doli Ho je poMina dolin kio Je pač tako, da zadeve, ki so za nas življenjsko pomembne, vedno načenjamo in o njih razpravljamo. Takšna važna zadeva je naša živinoreja. Ne moremo trditi, da bi se naše podeželje za živinorejo ne zanimalo, saj je ta napredek viden. A to velja le glede na primerjavo s prejšnjim položajem, ne pa z naprednimi se vse premalo zanimamo prav za njen prvi pogoj: za hrano — krmo. Ta je v mnogih hlevih malone enaka nekdanji, to je slabi, na redilnosti revni krmi. Kot se je spremenila naša hrana — in to večkrat celo na škodo našega gospodarstva in zdravja —, tako moramo skrbeti za ta stroj, ki pretvarja rastlinske snovi v našo glavno hrano in kmeta ali deloma . vzdr- prahom. S tem prahom se bolezen naglo razširja. Take rastline moramo odstraniti oziroma bolne dele odrezati in sežgati. koruzo,- ki bo obrodila zelo bogato. drevesa. Rak je uničil % drugih predelih v italij‘ Sloveniji mnogo dreves, 1 da postaja kostanj če® bol redko drevo. Ker ni ga zdravila proti tej bole‘ ne preostaja drugo, kako( napadena drevesa posečd1. Kmet in vrtnar v avgustu živinorejskimi kraji. Zaradi tega je ta napredek še vedno popolnoma skromen. Nočemo navajati žuje. ustreznih vzrokov, ugotovimo Narava ne pozna čudežev, naj le, da se za to vprašanje ampak le svojo zakonitost. premalo zanimamo in da ga še nismo začeli reševati bolj gospodarsko, umno in smotrno. živinoreja je pri nas stara, kolikor je staro tukajšnje kmetstvo. Po kraški gmajni se je paslo pretežno sivo ali pšenično govedo, velike kope ob gospodarstvih pa so skrbele za zimsko krmljenje. Živina je bila kljub ne posebno dobri krmi, slabim hlevom in slabi vodi (kalnici) razmeroma lepa in zdrava. Utrjalo jo je gibanje na dobrem zraku. Reja je bila usmerjena v pitano in vprežno živino. Krave — mle- Njeno sicer zapleteno snovanje je, praktično vzeto, dokaj enostavno in se v gospodarstvu izoži v dva pojma: daj — dam. Treba je torej z naravo pravilno sodelovati in ji dati, kar zahteva, da more uspešno streči naši vedno večji zahtevi. In ta je v tem primeru: čimveč na redilnosti bogate krme. Prav v tem se ne moremo pohvaliti. O tem je naš tisk že večkrat razpravljal in popolnoma utemeljeno postavljal to zadevo na prvo mesto v kmetijskem gospodarstvu. Napredni živinorejci in polje- karice so služile pretežno hiš- ^elci trdijo, da se kmečka hl-ni potrebi in šele kasneje sa zida na hlevu, oziroma da (pred okrog 80 leti) vnovčenju moramo na njivo zreti čez mlečnega proizvoda. Kraška travnik. Mar ni to živa živina je bila čislana za me- resnica in ali ni res, da sta so in vprego. Furlani in Ita- hiev (živina) in zemlja v lijani so prihajali na redni najtesnejših odnosih in se-sežanski sejem (vsakega 12. v mesecu) in pokupili veliko živine. Rekli so, da so z našo živino za rejo najbolj zadovoljni, ke,- je zdrava, čvrsta, ješča in odporna. Te prednosti naše živine so in tudi bodo še upoštevane. Ali bi jih naši živinorejci ne mogli bolje izkoristiti? Danes je naša živina v neprimerno boljših pogojih od nekdanjih; na boljšem je prfedvsem glede hlevov, vode in dela (vpreg), a tudi, čeprav razmeroma najmanj, glede krme. Reja je usmerjena pretežno na mleko. Tako narekujejo tržne razmere. Mogli pa bi rediti tudi plemensko živino, za katero bi se, kot kaže, Furlani zanimali, v več primerih bi kazalo rediti tudi živino za mesč. sicer pa je ne glede na to za nas gospodarsko tako pomembna, da zavzema v primeri z drugimi kmetijskimi vejami prvo mesto. Saj je vendar glavni steber vsake kmečke hiše, večje stavi j ata v modernem kmetovanju neločljivo celoto? Mislimo, da se naši kmetje, okoli-čanski in kraški, tega dobro in menda tudi vedno bolj zavedajo. Ta resnica velja toliko bolj za naše kraje. S tem ne mislimo na sušo in skopost kmetijske zemlje — saj imajo tudi drugod svoje, mogoče še večje težave (potresi poplave) — kolikor na pojav, ki ga Na njivi: Dokončati moramo strniščno setev. Zapleve-Ijene njive moramo počistiti, še preden gre plevel v seme, da se le ta ne ponovno zaseje. V tem mesecu bomo posejali rdečo deteljo. Krompirjevo cimo izrijemo, še preden se popolnoma posuši in izkopljemo krompir. Izkopan krompir moramo spraviti v tankih plasteh, ker sicer prične gniti. Na travnikih: sedaj, je čas za košnjo otave, v tem mesecu preorjemo novine in pustimo zemljo v grudah. Poletno sonce deluje na zemljo ugodno kot zmrzal. V vinogradu: Ker je trta zaključila svojo rast, je škropljenje nepotrebno. Okopljemo vinograd in vršičkamo trto ter odstranjujemo zalistnike. Paziti moramo le, da se ne pojavi oidij. To plesen zatiramo z žveplenim cvetom ali z drugimi žveplenimi pripravki, že sedaj se bomo pripravljali za trgatev in pregledali, ali je vse orodje v redu in če posoda ustreza vsem zahtevam. Na sadnem drevju: Oljke bomo škropili z bordoško brozgo. Okoli sadnih dreves okopljemo kolobarje. Zrigolamo zemljišče, na katerem nameravamo postaviti sadovnjak. Opravljamo očeslanje na speče oko. Pri tem pazimo, da lub rado odstopa od lesa. Nadaljujemo z zeleno rezjo. Zrelo sadje pobiramo najrajši zjutraj in hranimo v hladnem prostoru. Na vrtu: sejemo zelenjavo, ki zapusti njivo še pred zimo ali pa tako, ki bo prezimila na prostem in bo zapustila njivo preveč lahkomiselno prizira- šele prihodnje spomladi. Sejemo in manjše. To najbolj nazor- skih no pove kmetija, ki ima iz enega ali drugega razloga pičlo število glav ali celo pra- poznojesenski zen hlev. Taksna kmetija životari, oziroma je že propad- kako-boste v teh mesecih boljšali travni svet! Vsak le količkaj napreden To naj bi bila prva postav-kmet se zaveda, da si z zbolj- ka v gospodarskem načrtu šanjem pogojev v živinoreji po- vsakega naprednega kmetij-stavlja trdne temelje svojemu skega obrata! gospodarstvu. Na splošno pa j f mo: mislimo na pomanjkanje rastlinskih in živalskih ostankov (rečemo jim organske snovi) v zemlji. To pa pomeni rodno onemoglost in za tem rodno odpoved. že samo s tem je izražen velik pomen, ki ga ima živinoreja glede na zalaganje zemlje z organskimi snovmi, ki dajajo potrebno hrano in jo fizikalno in kemijsko obnavljajo. Ostane nam torej že znan opomin; Ce hočete, kmetovalci, doseči večjo donosnost v živinoreji in ostalih kmetij-vejah, skrbite predvsem za pridelek dobre krme. Za to opravilo je najbolj primeren in zimski čas. že sedaj preudarite, kje in iz- motovilček, ki nam bo okusno dopolnilo k hrani v zimskem času, sadimo zeleno, endivijo, karfiolo in por. Zalivamo najrajši zvečer da voda ne izhlapi prehitro. Tudi koruzo moramo negovati PRIDELEK BRESKEV V BRDIH Letošnji pridelek breskev je 'v števerjanu zelo dober* pa tudi cene na trgu na debelo niso slabe. Vrtijo se od 80 do 160 lir za kg. Goriške breskve so boljše kot italijanske, ki so bolj vodene, ker rastejo v nižini; bolj so mesnate, sočne in sladke. Zato je povpraševanje po goriških breskvah na trgu zelo veliko. Lepo debele in okrogle breskve so najbolje plačane. Letos so bila drevesa zelo dobro obložena s sadežem, zaradi tega je sadež bolj droben. Kmetje, ki so razredčili zarodke, so pa dosegli lepe in dobele breskve in pri njihovi prodaji večji izkupiček. Števerjanske trte v večini primerov niso bile poškodovane po pozebi; zaradi tega bi pridelek grozdja moral biti Cas cvetenja koruze običajen, vendar temu ne bo je tu jalovim rastlinam ter rastli- tako. V dobi cvetenja trt je m s tem tudi skrb, kako bomo nam s slabo razvitimi storži in bilo zelo slabo vreme, ki je pridelali zdravo in dobro zr- takšnim, ki iz spodnjega kolen- preprečilo, da bi bili cveti nje za setev. — Ko začnejo ko- ca poganjajo več stebel. Takšne normalno oprašeni. Vsled te- ruzne rastline cveteti, mora- rastline navadno nimajo štor- ga imajo grozdi zelo redke ja- mo pregledati koruzne nasade žev in stranska stebla rastli-in polomiti metlice vsem onim no samo slabijo. Ce slabim rastlinam, ki so s svojim cvet- rastlinam ne pustimo cveteti, jem zakasnele ali so kakor onemogočimo tvorbo dedno koli zaostale za zdravimi rast- manjvrednega cvetnega prahu. Jajčne celice pa se bodo oplo- Kmečke zveze dile le s cvetnim prahom dobrih, zdravih in normalno razvitih rastlin. gode. Predvidevamo, da bo letos za 25% manj vina kakor lani. linami. To moramo storiti, še preden so te slabotne rastline začele prašiti. S tem bomo preprečili, da bi se oplojevali ženski cvetovi, ki so na storžih, s cvetnim prahom slabih dednih lastnosti. Cvetni prah, ki se pri koruzi tvori v prašnih metlicah na vrhu rastline, nam predstavlja očeta pri rastlinah, dočim se jajčne celice, ki nam predstavljajo mater, tvorijo na storžih, skrbno zakrite z ličjem. Za vsako bodoče zrno je na storžu ob času cvetenja že pripravljena jajčna celica; a da bi se mogli oploditi s cvetnim prahom, poženejo ženski cvetovi dolge dlakaste pestiče — brado ali lase. Ce raztrgamo ličje na storžu, pri katerem so se lasje komaj prikazali iz ličja, bomo videli, da prvi pestiči prihajajo iz sredine storža. Ti se najprej oplodijo s cvetnim prahom, ki se vlovi med dlačacami pestičev. Brž ko zrnce cvetnega prahu pade na pestič, izkali in požene izrastek skozi kanalček pestiča do jajčne celice in se spoji z njo. Iz tako oplojene jajčne celica se razvije kalček, ki ga lahko pozneje opazimo na spodnjem delu zrna. Iz kalčka se naslednje leto razvija OBVESTILO Koruza lahko cvete pozno dveh razlogov: in Zveze malih posestnikov. Obveščamo vse dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem ozemlju v letu 1958, da bodo zadevne prošnje sprejemali na revirnih 1. Zaostala je v rasti zaradi vodstvih ves mesec avgust bolezni. Oboleli rastlinski deli so jo oslabili, zaostala je pravilna prehrana rastline pa se ni mogla normalno razviti; ali pa je bil, kot n. pr. po koruzni gnilobi, okužen že kalček na zrnu, ki smo ga posadili. Ta je pognal slabe korenine, ki niso mogle pribaviti rastlini dovolj hrane iz zemlje pa je rastlina zaradi tega zaostala v rasti in cvetni dobi. 2. Lahko imamo v posevku pozne zvrsti koruze to je take, ki rabijo za svoj razvoj daljšo dobo kot ostale, bolj 1957. Vabimo vse prizadete, da se javijo na sedežu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Trstu, Ulica Geppa 9, do 24. avgusta t. 1. za vsa potrebna pojasnila. Kmečka zveza Zveza malih posestnikov GROZDJE na Tržaškem bregu se splošno lepo razvija. »ŽIVINOREJEC« Ljubljani (Miklošičeva zgodnje rastline. Te spoznamo cesta) izhaja kot mesečnik že po bujnejši vasti (razen ob- tretje leto »živinorejec«, gla-robnih ali osamljenih rastlin, silo živinorejcev-zavarovancev ki bujno rastejo, ker imajo Državnega zavarovalnega za-več prostora in več svetlobe), voda. Naklada doseže okoli storž stoji više na steblu kot 40.000. List prinaša poljudne pri drugih rastlinah zgodnjih članke iz živinoreje, poljedel-sort, a tudi storži so mnogo stva, zavarovanja in o vsem, večji. Take pozne sorte so kar je v zvezi z naprednim n. pr. razne sorte konjskega kmetijstvom, zoba ali pa križanci z njim. Te sorte niso primerne za na- ZA VRTNARJE. Fr. Var- nova rastlina, ako to zrno no- še kraie in naše podnebje. Last- dijan je napisal knjigo »Za ze- sadimo. Zrno združuje v sebi lastnosti očeta in matere. Zdaj razumemo, da morata že jajčna celica in cvetni prah vsebovati vse tiste dedne lastnosti, ki se naj pojavijo na bodoči rastlini. Ce slabe lastnosti 'izvirajo od matere, t. j. iz jajčne celice, tako zrnje prav lahko izločimo. Zrnje nost zgodnjega ali poznega dozorevanja pa prenaša cvetni prah na ženske cvetove na storžih pri oploditvi, kajti ta lastnost je dedna. Zato moramo biti zelo strogi in natančni, ko pregledujemo koruzno polje in odstranjujemo metlice. lenjadarstvo« (288 strani), ki je namenjena slovenskim vrtnarjem. Knjiga je opremljena s slikami. Dodan ji je tudi abecedni spisek vseh rastlin, ki so popisane v njej. Odlomiti pa je treba samo storžev od slabo razvitih, bol- metlice, dočim vse liste pusti-nih in pozno dozorelih rast- lin uporabimo za krmo ali hrano, a nikakor ne za setev. Ako slabotnim, bolnim, jalovim rastlinam pustimo metlice in dovolimo, da brez ovire razširjajo svoj cvetni prah z nezaželenimi očetovimi last- mo na rastlini. Ce bi obenem z metlico odstranili tudi listje — morda celo ves vrh do storža z listjem vred, bi s tem oropali rastlino prehranjevalca storžev in zrnja; kajti hrane ne dobavljajo nine, temveč tudi vec trde pšenice V ITALIJI Po dosedanjih cenitvah bo Italija letos pridelala okoli 17 milijonov trde pšenice, to je okoli 3 milijone več kakor lani. Pridelek mehke pšenice ne bo dosegel lanske ravni. NA BENEŠKEM SO VIHARJI IN TOČA dvakrat za-samo kore- poredoma napravili veliko listi. Ti so škodo. Cenijo jo na okoli 2 nostmi, tedaj bodo, kamor ko- za tvorbo zrnja, kolikor ga pač milijardi lir. Okoli Vidma bo li bo padel njihov prah, povzročile tvorbo cvetni manj- moramo nah še na zaostalih rastli- pridelek približno takšen ka-pridelati, prav tako kor lansko leto. V pokrajini vrednega semena. Cvetni prah važni kakor korenine. Zato pa- Treviso bo nekoliko boljši ka- je izredno lahek in veter ga nosi tudi 500 in še več metrov daleč. Zato je' zelo važno, da pravočasno, to je še pred cvetjem, odlomimo metlice prav vsem zakasnelim, kržl javim zimo na liste in jih ohranimo, kor lani; na Goriškem so oko-kadar lomimo metlice. li Tržiča dosegli približno 40 Pri pregledu koruze je tre- stotov pšenice na hektar, na ba paziti tudi na koruzno nekaterih mestih celo 50 sto-snet, to je na bule, ki se tov. Na poljih okoli Tržiča so kasneje napolnijo s črnim letos sejali ameriško hibridno VLADA PROTI POVIŠANJU CENE KRUHU Vlada je prefektom razposlala okrožnico, v kateri jih opozarja, naj samo v izrednih primerih dovolijo povišanje cene kruhu. Ker je že prišlo do tega poviška (v Milanu so povišali ceno za 5 lir pri kg), je treba razloge še enkrat proučiti. Povišanje cene kruhu je tudi v nasprotju z namero vlade, da bi znižala ceno za odkup žita. T RAK TUDI NA NAŠEM KOSTANJU Na posestvu nekega našega kmeta, ki se razteza ob cesti od škorklje proti Konkonelu, se je na kostanjih pojavil rak. Ta je napadel samo nekatera SONČARICA NEVARN*4 TUDI KONJEM Pri letošnji vročini je , poročljivo, da ne uporablj*1 konj v vroči dneh nepre,r j ma, ker lahko tudi konj®,1 ^ pade sončarica. Poskrbi® da se konj med težkim d®* lahko v senci odpočije. jih peljemo zopet na delc% nje poprej napojimo. ^ komati vplivajo škodljivo-sončarici se konj prične ^ potiti in omahovati. Vse vrhne žile se močno napt®; žival je po vsem telesu ib® vroča. Pojavi se hud nav®1 vi v možgane. Konja 1®* zadene možganska kap-opazimo podobne znake živali, jo razprežemo ter Pfl mo v senco in polivamo ^ s hladno vodo. frotob Jv o GORICA - Trg E DE AMICIS1 Telefon 21.38 Prodaja in izVaža nado' mestne dele in pritiklin* za avtomobile, motorje ifl kolesa SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran Predmet poslovanja: pomorski prevozi do!fjfi in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 97,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telex: 03183 Brzojavi PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljan6 A ii v PO' iar 20» da' Pij bla '2(1 zrn Ve( sp5 je de; j sto sm in A GORIZIA.1VA G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 • TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAS* Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslaviji TRANS - TRIESTE' S. a r. TRIESTE-TRST V, Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-88° UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdu6 industrije IZVAŽA : vsa proizvode FIATOVE avtomobilske in' dustrije in. rezervne dele. — Vse vrst6 gum tvornice CEAT in vse produkte rtfi' važnejših italijanskih industrij. Tuldlia Po c ske «it£ Par ia. Da bo liji •ta; fes, v k Pii V0j tih de, ‘Pfl s: hr to -iejc Pst! Poli s« gOS] le SIEA JOŽEF uvoz IZ voj Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les. jamski les in za kurjavo TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-8^ Pia] dan mn D Poč ki j bpo Sod ko v d •lac fajc kov •em Sod korr Pen O Jv n sP°i [Pa j Istro ca , | 'bbs Pje Prn, Min ■ h j st Po ugodnih cenah lahko nabavite sy[ je ;■ Kmetovalci in vrtnarji! \ menski grah »Holandski« ge domače in uvožene vrste. in vse dr® fotr "I br. Vseh vrst uvožena in doma pridela’1'1 semena, trte, sadna drevesa, razne c'V tlične sadike, vrtnice itd. — Poljedd ske stroje in druge potrebščine. ______________________S MannacVladimir I"«™""" ^ n"* Pfei šali *• 1! Prec •dni POp] žila lom 2: Pje >|Pe 100 Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 780, T5’ 780, •zde Sino dižn 245 ' t Gl •tali Ce •tali ja , ie ž vanj bilo Pred •jen; J višji 1956 MEHANIČNA DELAVNICA Simič Marij in Bernarda „ATALA" predstavništvo motociklov „CIMATTI“, ..NASSETtl in dvokoles. Ti motocikli nimajo evidenčnih tablic OPČINE, NARODNA 46 Telefon 21-322