I iS. številka.
Trst, v prt«'k. 12. avgusta 1S9S.
Tečaj XXIII.
„Edinost"
izhaja dvakrat na dan. razrni nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa oh 7. uri, O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop.
Naročnina /naša : Ohe izdanji na leto . . . gld. 21'— /a samo večerno izdanje . n 12'— Za pol leta, Četrt leta in na mesec raznierno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročile hrez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drohno se prodajajo v Trstu zjut-ranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljnke popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Truta po I nvč. več.
(Večerno izdanje)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon 41 v. S70.
4 nvč.
V edinosti je inoŽl
Oglasi
«e računa jo po vrni ah v petit«, /a večkratno naročilo * primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, <!<>-mnei oglasi itd. se računajo po pogodbi.
\'si dopisi nuj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejeinujo. Kokopisi se ne v niča jo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravni*! va. Naročnin«' in oglase je plačevati loeo Trst.
1 rediilštvo in tiskarna sc nahajata v nliei ('arintia Stv. 12. I pravnlsl vo, «d-prav nlštvo in sprejemanje tioerntov
v ulici Molili pieeolo štv. II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran God ni k.
Lastnik ltonsorcij lista „Edinosti*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Novejše vesti.
hlllinj 11. Ministerski predsednik grofTluftf • idpotu je nocoj v I Al. Tjakaj pride tu<li ministerski predsednik Ogerski. ()l>n načelnika vlade predložita vladarju svoje nazore glede na to, kake naj bi se obnovila pogodba med Avstrijo in (>gersko. Znamenja kažejo, da prihodnji dnevi prinesejo odločitev.
Budimpešta 11. »Pester Llovd« piše, da se liližaino otvorjenjn parlamenta. Zato si prizadeva vlada, da pride do jasnosti o položenju. Zakone o napodili predloži vlada že v prvi seji, Gotovo pa je, da vladi nisti prišli do sporuzumljenja.
It II d i II) pest a 11. Ministerski predsednik bar. BanftV odide nocoj v Išl.
London 11. Parlnmontui niži državni tajnik Curzon je imenovan vieekraljem v Indiji.
ltilli 11. •>( >sservatore llomano« pravi, da se je zdravje papežu tako obrnilo na bolje, da hode jutri zopet delil avdijonoije, da-si zdravnik dr. Lapponi svetuje papežu, naj se varuje še nekoliko.
U i III II. Vsi listi trdijo — v nasprotstvu z razširjenimi govoricami — da je indispozieija papeževa le lahke nravi. O tem priča tudi dejstvo, da zdravnik dr. Lapponi ni prebil v Vatikanu mi-nole noči.
Agencija >Steihni« javlja, da je papež ustal dane« oh 5. tiri ;H) m. in da je daroval sv. maso,
Cnrlgrad 11. Turška vlada zahteva, naj se jej dovoli vsaj toliko, da zameni na Kreti vsaj one vojake, ki imajo dohiti odpust. O tej zahtevi Turčije je na vstalo nekoliko navskrižja v menenjih med vlastmi, ki izvršujejo doli nadzorstvo. Angleška in Italija sti za to, da se ugodi tej zahtevi Turčije, dočim je Rusija odločno proti temu.
P O D L T S T p: K,
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Senoa. Pusloveirl F. S, Cvetkov.
■Veselim se celo svoje slabosti,« je odvrnil Rossi, ker v tem slučaju je ona krepost.«
»O, jaz hi Vam mogla odgovoriti,« je začela Marieta z mehkim glasom, da je ta krepost gospej Vašega srca slaba uteha, ker slab do jedne, slab bodete do vseh gospa, a zvestoba — — —.«
V tem trenotku sta vstopila v dvorano senjski škof in njegov sorodnik senator. Vsi gosti so ju pozdravili uljudno, a zlasti poslanec Rossi je stisnil živo škofovo roko.
»Da ste mi zdrav, gospod poslance,« je začel de Dominis poluglasno, »ste se-li potrudil popraviti ono, kar je pokvaril oni neumnež Mendozza. Ti Benečani so jako razsrjeni, kakor se meni dozdeva. < »prozni moramo hiti; jaz se ne mešam v te posle, ali kar seni Vam predložil, odobrava tudi nadvojvoda. Delati moramo za mir in ugled naših vladarjev.'
»Mislim,« je odvrnil Rossi tajinstveno, škilč z jednim očesom v lepo Marieto, »mislim, da se vse posreči. Seveda, razsrjeni so, kakor besni levi.«
»Res ?«
v No, jaz sem fino zaplel ves posel in Grima-niju vse razložil. S početka ni hotel niti slišati, imel je sto in sto prigovorov in pritožeb. A ko sem mu
llerolill 11. \Volllova agencija je dobila iz Madrasa (angleška Indija) sporočilo, da je navstala tam epidemija kolerozne nravi. V jednom tednu^J^ umrlo .'5* useli na koleri.
ZairreU 11. Ozirom na eksplozijo na vseučilišču javljajo, da je bil pedel Duma tako nepreviden, da je preparate, ki jih je izdeluval v svojih svobodnih urah, postavil blizo štedilnega ognjišča. Vročina ognju je vžgala tvarine in tako je prišlo do grozne eksplozijo,
1CI m 12. Brzojavke iz (tenove javljajo, daje došlo do hude nesreče na železnici. Dva vlaka sta trčila jeden oh drugega. T oseb je mrtvih in 20 ranjenih.
ltilli 11. (1uje so, da pričetkom prihodnjega leta pride knežja dvojica Crnogorska v Italijo, kjer ostane nekoliko tednov. Najprej se ustavi v Nea-poljit—/ hčerjo Heleno, princeso Neapeljsko, potem pa se poda v Rim, kjer se udeleži vsprejemov in plesov v Kvirinalu,
Amsterdam 11. Štrajk se razširja vedno bolj. V štrajk so vstopili sedaj še mizarji, stavci, zidarji, slikarji in brusilei dijamantov. Oblasti sc boje, da nastanejo nemiri, kar bi moglo jal- . kaliti slavno-sti kronanja mlado kraljice Nizozemske, Viljclmine. Boje se, da delavska stranka hoče uprizoriti izgredov ravno v tednu kronanja.
Bruselj II. Neki policijski oficijalje aretiral danes anarhista Willemsa. Lc-ta se je zoperstavljal in je tudi ustrelil iz samokresa na policijskega uradnika, ranivši ga nekoliko ua palcu. Na stanovanju \VillcmsQvem so aretovali še druga dva anarhista. Tudi ta dva sta se uprla in sta streljala. Ofieijal, ki je vodil policijske agente, je tudi rabil
razložil točko za točko z ostrimi razlogi, ko sem dokazal iskrenost naše vlade in potrebo složne prijateljske* politik«', omehčal se je (lože, spustil se v potanko razpravo, zlasti glede pomorske trgovine z Reke in Trsta, a svMnik Badoer je zahteval potankoga obvestila o senjskih šumah. Na razstanku mi je še rekel Grimani : lllustrissimo, ko nam tolmači nadvojvoda svoje želje po ustih toli modrega državnika, ni dvoma o srečnem vspehu.«
»To znači po priliki, da ni bilo treba poslati Rabate,« je dodal škof.
>Mislim, . je pomežiknil Rossi zvito z očmi.
»In ni ga bilo treba. Rabata jo dober kri-stijan, junak na glasu, strog upravitelj, ali državnik nikdar! Njemu bi so moralo poveriti kakšno važno poveljništvo, kjer treba stroge roke, železnega biča, a ne ga poslati v beneške mreže, katerim je kos samo Vaša modrost. Delajte samo tako naprej, a jaz preskrbim, da Rabato, morda Vašega nasprotnika, odstranimo — — daleč!«
Rossi se je poklonil globoko in odšel k lepi Marieti.
Po tem razgovoru je prijavil mal, v črno svilo odet zamorec prihod dveh gostov, plemenitega barona Josipa Rabate, namestnika Kranjske ter poslanca Njegove cesarske Svetosti, in Antonija Capo-grossija, poročnika prejasne republike na galiji *) gospoda Soredana.
Društvo se je dvignilo začudeno. Čez trenotek sta vstopila gosta. Rabata je bil visok človek, poln, jak, rekel hi, debel. Na kratkem vratu mu je stala
*) Velika Indija, tudi vojna ladiju.
orožje in je ranil jednoga anarhistov v grlo, tako, da ranjeni težko preživi.
Itcliurad 11. Kralj Srbski odpotuje dno H>. t. in. na Dunaj. Tam ostane nekoliko dni in potem odide v Karlove vari.
Madrid II. Več ministrov jo izjavilo, da amerikanski odgovor še ni došel, toda prijavljen je že po španskem poslaniku v Parizu. Agenzia Kalmi < javlja, da so bitstvene točke tega odgovora že znane vladi in da se zdi, kakor da bi bile zadovoljive.
Madl'td II. Besedilo odgovora Amerike ne bode znano pred zaključkom današnjega ininister-skega sveta. V olieijelnih krogih zagotovljajo, da j e odgovor zadovoljiv.
Pariz 11. »Temps« javlja iz Madrida: Od mnogih strani zagotovljajo, da bodo bivši minister za kolonije, Morre, predsedoval španski komisiji za sestavo mirovne pogodbo.*-
Madrid 11. »Ageuzia Fabra« potrja, da je vlada dobila brzojavko od Leona Častila, v kateri se jej prijavljajo glavne točke določenega zapisnika. Zapisnik pride jutri. Ministri so tega menenja, da je mir zagitovljon. Po odobrenju zapisnika sc* pooblasti francozki poslanik v \Vushingtonu, Cam-bon, da podpise istega.
Wusliiim;ton 11. General Shafter poroča, da je bilo dno t. m. v Santiago d«; Cuba njegovih bolnikov 2H;10, mod temi 20510 na mrzlici. Za mrzlico jo obolelo na novo 2.5.'» oseh. linrlo jih je 10 oseh.
Na n liano de Cuba 11. Vodja ustašev, Gar-eia, je zašel Isbara. Spanci so ostavili mesto ostavivši tisoč bolnikov in ranjenih,
debela glava. Na okroglem, debelem licu si videl nizko nazaj potisnjeno čelo, gosto nabrane obrvi nad hledomodrimi očmi, ki so drzovito gledale predse; pod ogromnim nosom so se čvrsto stiskale debele ustnice, nad belim ovratnikom si videl debel podbradek. Dolgi plavi lasje so mu padali na ramena, o bradi in brkah ni bilo ni sledu. Človek bi rekel, da ima Rabata žensko lice, ali nepomič-nost njegovega očesa in dve potezi, idoči od nosnic do kraj ustnic, sta svedočilo, da se v tem človeku ne skriva ženska narava. Poslance je imel na sebi oprsnik od črnega baržuna, rumene svilene rokave, kratek plašč, visoke rumene čižme in širok klobuk z črnini in rumenim perom, a oh boku dolg nemški meč. Poročnik Autonio, mal človek, se je poklonil precej škofu, s katerim se jo bil povrnil iz Senja pod krinko fratra.
(iospodje iu gospe!1* je začel Sahicna, ko je bil pristopil k Rabati iu mu podal desnico, zelo me veseli, da moreni pozdraviti pod svojo streho dičnoga gospoda barona Rabato, cesarskega poslanca in desnega prijatelja mojega dragega sorodnika, prečastnega škofa senjskoga. Radi tega prijateljstva sem pozval tega slavnega gosta v svojo hišo, da mu prikratimo čas po našom običaju. Predajem ga Vam gospo, saj, kje naj iščemo zabave, kje mineva sladkejše in hitrejše čas, nego pri krasnih damah ?«
Rabata sc je poklonil silovito, da so mu ze-žvenketale ostroge.	(Dalje pride).
„Pri starem"!
Pri starem na) ostane! Ne, drugače je mc-nila Istri;i v svojem zadnjem i/<lanju: povrnili naj l»i se k starim <Kln<»šajem! Pa bi liilo zadovoljno vse in vse Iti Kilo zopet v najlepiem tiru in v najboljšem redil! Seveda treba razumeti stvar: zadovoljna l>i bila prav za prav 1«' poznana klika ali načela in nazori te klike ko tako liberalni«, demokratični , humanni in moderni«, da j«1 klika neporušno zvesta zdravemu načelu : zadovoljni mi morajo hiti zadovoljni vsi!
Na tako stališče se postavljajo laska gospoda tudi ozirom na jezikovno vprašanje. < >h sladkem spominu, dn je bilo vendar-le najbolje tako, kakor je bilo nekdaj, najbolje za kliko, vsklika rečeno glasilo klike: Ne moremo 11 meti, kakovo jezikovno vprašanje naj hi se rešilo tu. Najbolj logična, praktična in izdatna rešitev hi hila ta, da se - povrnemo k staremu. In nikdo ne I>i tožil, o tem smo gotovi, izvzemši seveda tiste pol dvannjstorico o <1 v e t n i k o v -1 u j e e v ! Ali ono, kar hi se umelo samo po sehi po vseli drugih delili sveta, se kaže nemožno v Avstriji!
Ali ste jo čuli ? ! Pri starem naj ostane torej ! Kaj de to, ako se je, ko je hilo pri starem «, godila kriviea večini prebivalstva, tisočem in tisočem zvestih državljanov, lojalnih ljudij in davkoplačevalcev! Kaj de to, da avstrijski zakoni, da duh časa, da moderno naziranje o jednakosti vseh ljudij in pisano in božje pravo ne dopuščajo, da bi se povračnli k staremu , ker to .staro« je bilo po Istri le nepretržna vrsta udarcev svohodi, pravičnosti in človekoljubju v obraz! Kaj de to, da svohodostno mišljenje — n ves svet teži po svobodi! — ne dopušča nikakor, da hi se mase delujočega, trpečega in svoje dolžbosti točno vršečega ljudstva izročale na milost in nemilost tolpi brezsrčnih oligarliov! Kaj rib to za take bagatele se ne menijo ljudje tiste vrste, ki pišejo v »Jstrio«. Taki pomisleki, ki so zavladali suvrenno oblastjo povsod i tam, kjer beseda o svobodi in pravici ni le prazna fraza, s katero avtokratienc klike sleparijo javnost taki pomisleki ne bi smeli veljati
v	Istri. Tu naj bi za večno vladala stara krivica, i tu naj bi bili zadovoljni vsi — tudi če jih tišče duševne in materijalne spone na vseh udih —, ako so zadovoljni signori! Tej gospodi noče v glavo, da bi bilo tudi tu vprašanj, katera treba rešiti. Za njih obstoji le jedno vprašanje: kako bodi, da bode zadovoljna — signoria ? ! (iospoda pa so toli dobri in usmiljeni, da nočejo, da bi si ljudje ubi-vali glavo s tem vprašanjem, marveč dajejo hitro odgovor sami: »k »staremu« se povrnemo!«
O, da, mi vas umemo, gospoda, mi vam verujemo, da je bilo »po starem t dobro za vas, ali vemo tudi, da je »po starem« dežela istrska postala to, kar je na žalost vseh poštenih ljudij: žalostna pustinja v gospodarskem in duševnem pogledu, turobno, veliko grobišče javne blaginje in človeškega duha!
V i hi hoteli nazaj, v dobo vašega krutega gospodarstva in v dobo — ljudskega suženjstva! Prazna vam želja ta, kajti, vedite, kolo časa se obrača naprej in ne nazaj, duh človeški sili v jasne, svitle sfere, in ne- v globino teme, kjer so mu nekdaj despoti nadevali okove!
Vi nočete vedeti o kakem jezikovnem vprašanju ! Vi nočete vedeti, ali smer napredujočih in razvijajočih se narodov in mi smo tak narod — prestopi brezobzirno preko vaše krute volje! Le tiščite si oči, da ne bi videli raznih »vprašanj«, ki so že in ostanejo na dnevnem redu, dokler 110 bodo rešena; le zanikajte svojim soriežclanom pravo do obstanka in do življenja, le zanikajte — kolo se vendar zavrti preko vas! Le zahtevajte, da mora biti helotov, ker hočete biti vi gospodje — le kličite »po starem« ! Ali ti vskliki zvene v sedanji dobi kakor nnahronizem ! Ne, dragi gospodje: velika je vaša moč v teli deželah, mogočni so gospodje, ki vas ščitijo, nečuvenu je protekcija, ki jo uživate ua vseli straneh : ali tega ne dosežete vendar, ne
vi	in ne vaši prijatelji, da bi se kazalci na uri človeškega razvoja pomikali nazaj in ne naprej, da bi studence človeškega duha le radi vas dobil drugo, nasprotno smer, nazaj v - goro!
Vaša zahteva po »ritornare aH' antico nam zveni torej kakor iz. groba, v kateri legajo ravno-
kar samovolja in despotizem in nasilstvo — oligarhije istrske.
(i ori nad grobom pa, kjer klije življenje, kjer bijejo blaga, svobodomiselna, poštena in človekoljubna srca, tu gori se razlegajo vskliki: Ne nazaj, ampak — naprej!!
Slioit slovenskih visoRnšolcev in abiln-rijentov v Ljubljani.
V Ljubljani, 10. avguntn 1H98.
I.
Prvi vselovenski dijaški shod se bode vršil J dne lit., 20. in 21. avgusta v Ljubljani, torej takoj po shodu županov. Nameravani shod je bil že dolgo želja vseh slovenskih akademikov. Še le letos bode pa mogoče uresničiti lepo idejo. Y prvi vrsti je bil v inicijativo za ta shod sklep deželnega zbora kranjskega za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Kodo je radostnejše pozdravil imenovani sklep, nego ravno mi akademiki, ki nam je znana trnjevn pot šolanja po tujih mestih ?! Slovenske občine in okrajni zastopi so jeli sklepati resolucije za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Vendar vlada še velika zaspanost v tem oziru, ker veliko je še slovenskih občin, katerim bi morala biti narodna dolžnost, da bi i one 'vspre-jele resolucijo za vseučilišče in jo odposlale na pristojno mesto, — toda one se niti ne ganejo!
Y prvi vrsti bila pa je dolžnost na« akademikov, katerih se imenovani sklep tiče neposredno, da se pridružimo peticijam z sijajno manifestacijo v prid ustanovitve slovenskega vseučilišča. In zato smo skenili, da se bode načelno shod vršil letos, kjer bode ravno najlepša prilika, ko se zberemo akademiki in abiturijentje iz vseh kraj«?v slovenskih pokrajin —, da manifestiramo z resolucijo, vsprejeto in podpisano od vseh slovenskih visokosolcev za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Zunanja inicijativa za shod je bil torej imenovani sklep deželnega zbora kranjskega. Pozabiti pa ne smem o tej priliki moža, ki se je v prvi vrsti zanimal za naš shod že nekaj let sem in kateremu gre tudi velika zasluga, da se bode shod letos vršil, to je : gospoda župana Iva n a H r i-bar ja. Možje bodril pripravljavni odbor, ker mar-sikedo izmed nas je že sam obupal, da bi se mogel vršiti shod in to vsled uebrižnosti precejšnjega števila dijaštva samega. Zato naj iskrene jšu mu zahvala; a dijaštvo bode vedelo tudi na shodu izkazati svojo zahvalo!
Toda glavni namen shoda vendar ne bode vsprejem resolucije za vseučilišče, temveč organizacija slovenskega dijaštva med počitnicami. Znano je pred vsem nam samim in tudi drugim, ki se zanimajo za napredek slovenskega dijaštva, kako žalostne razmere vladajo v tem oziru med nami. Pred loti se je ustanovilo dijaško ferijalno društvo »Sava«, katero je imelo najlepši namen, da bi združevalo dijaštvo o počitnicah, poučevalo in bodrilo narod v različnih, torej ravno aktuvalnih vprašanjih, kateri namen je pa »Sava« popolnoma zgrešila vsled lahknmišljenosti — da ne rabim hujšega izraza — nekaterih njenih členov! Imenovani so si mislili namreč, da je namen društva že dosežen s pohajanjem v kulerju po ulicah in tako je pal na društvo »Savo« odij, da mu drugače misleči dijaki niso hoteli več pristopati. Pripravljavni odbor na Dunaju je izdal poziv do slovenskega dijaštva, v katerem je rečeno med drugim : »Slovensko dijaštvo si' pred vsem organizuj ! Le »»rganizovauo dijaštvo more vspešno delovati za narod. Organizacija se more izvršiti še predtio nastopimo v javnosti. Le tedaj, če smo se zjedinili o programu, če smo določili, kako se ima ta faktično izvajati, če ve že vsaki dijak, kedaj, kje in kako mora nastopati kakor izvrševalec, volje in teženj vsega dijaštva, lahko stopimo pred slov. narod in mu povemo, da hočemo delati tudi mi. Naj nam ne zadostuje, da sprejmemo v največi navdušenosti resolucije, pripravimo se tudi že sedaj toliko, da nam bo mogočo v istem hipu, ko porečemo: tukaj so naše norme, še pristaviti: tako je naše delo!«
Politični pregled.
K položaju. < >ba ministerska predsednika sta odšla danes v Išl na cesarski dvor. V tem dejstvu se izraža kritičnost sedanjih trenotkov in je v soglasju s poročili i/ Budimpešte, da je za prihodnje dni pričakovati važnih ukrepov krone.
V nasprotju z dosedanjimi poročili, da je bilo na dunajskih posvetovanjih razmerje med grofom Thunoni in baronom Itantlv-jem celo neuljudno, ve poročati dunajski dopisnik * Agramer Taghlatta«, da sta se oba ministerska predsednika kazala jako koneilijantna in sta oba kazala voljo v to, da bi se doseglo meritorno sporazumljenje. Rečeni razgovori da so pokazali tudi, da grof Tinin ne misli i na kako rešitev, ki bi bila le podobna državnemu prevratu.
O odzivu čeških listov na Ferj&nči-Č6V govor piše »Obzor«: Odgovor čeških pa-trijotiških novin je tak, da more pomiriti Slovane in jim more hiti v zagotovilo, da Cehi ne puste na cedilu Hrvatov in Slovencev, niti da se ne zadovolje s takim rešenjem, ki bi le njim samim pri-v	, a južne brate bi prepustilo na mi-
lost in nemilost nemškutarski in poitalijančeni birokraciji. Odgovor čeških novin, osobito oh sedanjih razmerah, je naraven in pravičen. Podpora Cehov, teh zastavonoscev slovanske vzajemnosti, je danes najtrdniše obzidje in varstvo vsein Slovanom ; a na drugi strani je zopet resnica, da so bili Jugoslovani vedno z brati Cehi ter da bi vsaki vspeh Cehov v zmislu pravice slonel na slabem temelju, ako ne bi imel v podporo zloge vseh Slovanov ;.
Tako je; to je isto, kar smo rekli mi te dni na adreso Poljakov: vzajemnost med nami avstrijskimi Slovani nt le politika idejalov, ampak je tudi oportunim, strogo praktična, aktuvelna in neobhodno potrebna politika.
Taka je resnica o Bismarcku! Neki dunajski list piše med drugim :
Mi menimo, da ima Avstrija še več razloga nego pa katoliška cerkev, da se ob mrtvaškem odru Hismnrekovcm drži dostojanstveno rezervirano, v zmislu besede: Odpuščeno bodi, ali pozabljeno ne! Vse javno življenje in stremljenje Bismarckovo je bilo p r o t i a v s t r i j-sko v vzrokih in namenih. Ako je tudi Uismarck sklenil zvezo z Avstrijo, ni storil tega poslednji na ljubo, ampak slede le potrebi in ne lastnemu nagibu. In od kje izvira vsa beda v politiki države ob Donavi — ravno v tem preža-lostncm tako imenovanem jubilejskem letu? Tam v saksonskem gozdu, v bronasti k r s t i leži nje p ro v z roči to lj. To naj bi pomislili i n naj hi ne izzivali z a s m e h a sveta!
Vojna med Špansko in Zjedinjenimi drŽavami se bliža hkraju. Vso praske na Porto-ricu, na Kubi in pri Manili so praktične brez pomena. Usoda Španske je zaključena.
Amerika je stavila svoje pogoje in Španska jih je vsprejela in je tudi že odgovorila v pritrje-valncm zmislu. Danes je menda že riošel v Madrid odgovor Amerike na španski odgovor. — Le pročitajte današnje vesti! Ali ni to pravo zvonenje k miru in spravi po gromenju topov in prelivanju krvi?! Iz Madrida javljajo, da se jim zdi, da bode odgovor Amerike z a d o v o 1 j i v. Ni se čuditi temu, kajti tudi Amerika ima vzrokov dovolj, da si želi, da nastopijo čim prej normalni odnošnji. Ne le da je škoda, ki jo trpi Amerika na trgovini, ogromna, ampak jelo se je uresničevati, kar so že s prvega začetka prorokovali poznavalci razmer in krajev: česar ni zmogla španska vojska, dosežu v polni meri drugi grozni gost: nezdravi klima okolo Santiago. Velika večina amerikanskih vojakov je nezmožnih za boj, ker so — bolni. Sedaj še le naa» stopa živo pred oči, koliko groznih zamud ima Španska na svoji vesti, kako grozne so posledice, ker se ni pripravila zadostno. Da je imela Španska le toliko odporne sile, da je ostala neporažena vsaj do tega hipa, IJog ve kako vse drugačen bi bil konečni izid vojni! Pripravljenost Amerike za sklep miru nam pripoveduje mnogo v tem pogledu.
Domače vesti.
Važno imenovanje. Naša Sloga« je izvedela, da je <1 v o r n i m svetni k o m n a n a-m e s t ni S t v u v T r s t u i m e n o v a n neki Nemoe, čegar ime pa še ni znano.
10023380
[stotako jo izvedel rečeni list i/ zanesljivega vira, da lxxle dvorni svetnik pl. Krekich nuirai pretrgati svoj dopust ter prevzeti vodstvo naniestništva za čas odsotnosti Njeg. prevzvišenosti gosp. namestnika.
Danes zjutraj je priplul v naše pristanišče parnik »Stephanie« s princem Ferdinandom 1 »oltarskim in spremstvom na krovu.
C. iII kl\ lliornaniiea je ostavila naše pristanišče sinoči po 7. uri. Temu prizoru je prisustvovalo mnogo ljudi j.
Shod vseli slovenskih visokošoloev in ahltlirijentov v Ljubljani. Krajevni priprav-Ijavni odhor hode dne 1*. t. m. ves dan in 1'.». t. m. dopohidne vsprejciual došlece v Narodnem domu ter jim odkazoval stanovanja.
Zborovanje se bo vršilo v veliki dvorani Narodnega doma«, iu sicer dne 1 0. pop. o točki: »Slovensko vseučilišče v Ljubljani«, dne 20. dop. pa o točki: »Obča dijaška organizacija«.
V soboto bode skupni banket, zvečer na vrtu »Narodnega doma« pa velik komora. V nedeljo bode izlet v Kranj, kjer na kolodvoru vsprejme dijaštvo -Gorenjski Sokol«. Na vrtu gosp. Petra Maverja ml. bode zabava, taiuburanje in petje. Vmes izlet na n/t ure oddaljeno Smarjctno goro.
Izjava. Prejeli smo in objavljamo: (»lede članka Pozor«, tiskanega v št. 142 cenjenega lista »Edinosti« od dne 5. avgusta t. 1., izjavlja vodstvo kršč. soe. zveze v Trstu, da ne more prevzeti nikako odgovornosti za osebno naziranjc enega ali druzega členov iste zveze, katero morda izraža v zasebnih pogovorih zunaj društva. Zatorej, če se je ona stvar v »Caffr Tcdeseo« res tako vrnila, kakor jo opisuje oenj. list »Edinost«, vodstvo kršč. soe. zveze ne more druzega storiti, nego obžalovati neprevidnost onega člena kršč. soe. zveze.
Nadalje izjavlja isto vodstvo, da kršč. soe. zveza jo načelno nasprotna vsakemu izzivanju radi razliko narodnosti.
Namen zvezi je združiti vse dobromisleče krščanske sloje brez ozira na narodnost v boj proti židovskemu kapitalizmu in proti brezverskim in neslanim težnjam socijalne demokracije.
Kršč. soe. zveza želi*združiti pod kršč. načelom delavce obojne narodnosti, ker spoznava, da v Trstu ni mogoče priti do zaželjenih vspehov proti židovskemu kapitalizmu iu socijalni demokraciji, ako obe narodnosti ne delujeti sporazumno. To spoznanje je vodilo kršč. soe. zvezo, da ni priredila shodov le z italijanskimi govori, ampak tudi .s slovenskimi govori. Kazim slovenskega shoda kršč. zveze v Dolini — kjer seveda ni mogoče govoriti drugače, nego slovenski — je zvez a ž o v mestu s a m e m p r i r o d i 1 a shod i z k 1 j u č no si o-venskimi govori iti sicer, kar'jo značilno za njeno delovanje, priredila ga je na svoje ime.
Ta shod so je vršil — kakor je mnogim že znano — v nedeljo dne .'II. julija t. 1. v ulici Madonina — gostilna »Al Minintnrc«, in to na izrecno željo slovenskih delavcev, da so jim v slovenščini razloži kršč. soe. načrt. Na tem shodu je govornik dr. Pavlica izjavil slov. delavcem, da v »Lega eristiano soeiale« sedaj ne veje Slovencem nasproten duh, zato smejo brez skrbi se vpisati; a to jo slovesno povdarjal, da če hi kedaj italijanski sobratje začeli prezirati svoje slov. sobrate radi njihovo narodnosti, naj se krepko u p roj o, in, če treba, tudi izstopijo. Mislimo, da dr. Pavlica ni mogel bolj odločno govoriti. In z njegovimi besedami soglaša popolnoma kršč. s o-c i j a I n a z v e z a.
Kes je, da do sedaj je bil in je še poslovni jezik v društvu le italijanski, toda le zato, ker začasno ni možno drugače urediti radi pomanjkanja prostorov in radi ne velikega števila udov slovenske narodnosti.
To pa izjavlja vodstvo kršč. soo. zveze, da, brž ko se število slovenskih udov zdatno pomnoži, tedaj ukrene, da se za Slovence napravi poseben odsek, ki bode posloval edino le v slovenskem jeziku. Dotlej pa bode vsaki četrtek zvečer poučno predavanje v slovenskem jeziku za slovenske člene in sicer v sobi »kršč. soe. zveze«, Via Madonna dol Mare št. (i.
Nadejamo se, da s to izjavo bodo poravnane vse nevšečnosti; nadejamo se, da radi malih ne-prilik ne bode preveč trpelo kršč. soe. gibanje, kateremu smo se posvetili z najboljšimi nameni. Toliko v pojasnilo, in pa kaj knialo na svidenje na
kršč. soe. shodih, da se l*olje upoznamo in sporazumom« >.
V Trstu, dne I?0. avgusta 1H!»H.
Anton Vogrich. predsednik.
Križajte na. ker — vrši svojo dolžnost ! Kaj takega zna in sme zahtevati le »Pieeolo«, ki je pisal v včerajšnji številki, da je bil neki finančni stražnik toli drzen, da je zelo natanjko preiskal tramvajski voz, ki vozi iz svobodne luke v mesto in da je celo zahteval od nekaterih gospodov, da morajo iti na finančno ekspozituro v namen nadalj-nega preiskovanja.
Toda prosimo, mi nočemo, da bi se nas smatralo ni kakor zagovornike često res pretirane strogosti finančnih organov, niti nočemo, da bi se videlo v nas podajače državnega fiskuša, najmanje pa kake oglednim! Mi si tudi nočemo ubijati glave vprašanjem, je-li imel dotični finančni stražnik, ki je postal predmetom »Pieeolove< nevolje, res zadostno povoda za svoje postopanje, ampak govorimo le zato, ker poznamo našega Piceola in njegovo družbo širom vse Primorske, ker vemo, kako hoče ta gospoda stati izven zakona, v kolikor ta zakon obsega neprijetnih stvari, a zahteva za-se zajedno stroge aplikacije zakona tam, kjer isti določa dobrote za državljana - ako ne bi vedeli, da po menenju te gospode bi se moralo vse, kar je neprijetnega v zakonu, izvrševati le glede kakega »ščava , a komoditete laške gospode ne bi smel noben državni organ motiti kakimi sitnostimi . Tako si tolmačijo gospoda rek, da zakon mora biti jednako veljaven za vse! In zato beležimo tu gorenji slučaj, ker vemo, da v Picoolu« ne bi bilo niti sledu kake nevoljo, ako bi bili na dotičnom tramvajskem vozu sedeli kaki — ščavi!
Siromaki so res ti naši Italijani.
Vse jih nadleguje, vsaka stvar jim je odveč, vse jim je na kljubaj in kmalu bodo zahtevali — če poj de tako dalje —, da država niti davkov ne bode smela tirjati od njih! In morda bodo zahtevali še kaj druzega. Vse to zato, — kakor rečeno — ker oni so od — laško kulture! »Pieeolo« ve povedati tudi, da so gospodje zasmehovali dotični finančni organ. Tu jih imate. Oni že zasmehujejo državno organe, kadar isti vrše svojo dolžnost. Kaj naj rečemo mi na tako početje? In skoro skoro moramo reči, da imajo prav, popolnoma prav! Vsaj figura kaže, da dosezajo s tem vse, kar žele.
Cim bolj so protivni državnim oblastim (in bile to tudi visoke), tembolj se jim ustreza. Oni ne uvažujejo niti ministerskih ukazov in državne organe žalijo zasmehovanjem, kadar so poslednji v službi. Mi pa, ki smo ovce, stojimo v kotu, — pa stojte, morda smo v kotu ravno zato — ker smo —ovce!!
Pozor pred sleparji! Od sv. Lucije pri O prt l j u nam pišejo: Kazalo je slabo vreme, malo da se ni usula ploha. Bilo je okoli jodne ure popoluduo, ko je prihajal eleganten svečenik v gostilno pri Sv. Luciji. To je bilo dne i), avgusta t. 1. Govoril je italijanski in je povedal takoj, da je misijonar iz — Italije. (Da, Italije. Toliko avstrijska, kolikor prekomorska Italija sti res bogati na takih »misijonarjih«!) Na zahtevo mu je dal krčmar jesti in piti. Poslednji je počel opazovati misijonarja, kajti zdelo sc mu je, da isti bi moral biti malo drugačnega vedenja; ali vsaj malo menj parfumiran naj bi bil. Na opazko krčmarjevo, da on (krčmar) ne govori italijansko, začel jo misijonar po nemško, ter je pristavil, da zna skoraj vso jezike: francosko, angleško, grško in, če treba, tudi turško itd., samo slovensko da mu ne gre dobro. No, pa dajva po nemško! Misijonar, nadejajo se, da dobi tudi tukaj polog kosila gohlinarček, je počel razlagati o svojih misijonih. Pravil je, da je Salezijance iz Italije in da je en del njih prišel v Trst, med njimi tudi direktor. V Trstu da hočejo napraviti svoj sedež iu sicer zato, ker hočejo biti popolnoma »indipendenti« od države. Zidati hočejo velika samostana v Trstu in v Ljubljani. V teh samostanih hočejo ustanoviti šol, sprejemati dijake brezplačno in jih seveda tudi vzgajati po — svoje. »Imate-li novcev za vse te res hvalevredne (!!) namene ?« jo vprašal krčmar. Kavno to je moja naloga, jo odgovoril »misijonar«, da nabiram milodare v to svrlio. Sprejmem vsako svoto in svotico. Kdor da eno krono, darovale se bodo za njega tri slovesno sv. maše; kdor da 1 gld., pa sest maš, tri za živega, tri za mrtvega itd. — A krčmar, ta neverni Tomaž, pa si je mislil o vsem tem le svojo! Sporočil je takoj v Oprtalj gosp. kapelanu
Aničiču, a ta zadnji žendartnona, ki so bili slučajni* v Oprtlju. Med tem se je bil podal misijonar na pot, rekši, da gre naravnost v Bilje. Kmalo nat<» sta dospela žendarina, a doznavsa smer ^misijonarje ve« poti, sta hitela za njim. Našla sta ga v sosednji hiši in ga privela nazaj k Sv. Luciji. Milijonar , zavživši se jedno botiljo piva, se je oprostil, da gre na na stranišče. Potem pa je šel z žendarmi v Oprtalj, kjer ga je okušal gosji, kapelan. Tu ni hotel priznali, da nabira kake milodare; rekel je, da potuje proti Puljii, ada je bil na vojaški viziti itd. Znnl je govoriti tako prefrigano, da bi mu bili skoraj verjeli, da je res, kar predstavlja, ker mu je tudi teologija precej znana. Pa, oh smola! Prišel jo neki kmet in jo povedal, da je »misijonar« v bližnji vasi nabral tri krone za sv. maše, po načinu, kakor omenjeno zgorej. Potem seveda je moral z žendarmi v .Motovun, kjer premišlja sedaj svoj misijoii .
Potoval je z domovnico, glaseči* se na ime Svja Vilhehn. Previden je bil z dekretom, katerim da mu je bil podeljen ordines , brez vsaeega označenja, s podpisom predstojnika in pečatom, gla-sečim se: Seminarima Afrieanum Komac St. Ka-phnelis . Da je vse to ponarejeno, ni dvoma, kajti krčmar pri Sv. Luciji mu eelo tega ni hotel verovati, da jo bil na stranišču za resnično potrebo. Preiskal je stranišče in nnjdcl je globoko v jami neko knjižico. Zapisanih jo v tej knjižnici mnogo zneskov z lastnoročnimi podpisi, in po njem podpisanih, vsega skup do (»00 gld. Tako na pr. je podpisana lastnoročno neka Zuppelli Giuscppiua l'1 gld., Franz Bizjak 5 gld., Baronin Maric Miineh i) gld., Baronin Anv Miineh ."> gld., Kranz Bizjak ."> ghl., 1'rban Pozzole f> gld., Matilde \Vidmar .'» gld., Antonia Bencina gld., Marija Marašie .'J gl., Vittorio Grimdueh • > gl., Jakob Bittons ."» gl., Mariu Gruber gl., Giovana Mahnie 'J gl., in še 0 drugih po 'J gl. Navesti hočem samo še nekatera imena, o katerih se mi zdi, da so iz tržaške okolice. Ti so: Piščane Kat., Piščanc Jožefa iu Marija, Terezija Piščane, Jakob in Antonija Piščanc, Vič Marija, Legiša Valentine, Vouk Ana, Kilipič, Kattčič, Bolle Marija Bojano, Marija Ferluga itd.
Naj še opomnim, da misijonar ima v svoji sveti knjižici mnogo nemških podpisov, najbrže iz Maribora, ker od tam je poslal na ime nekaj denarja pod naslovom: Sponui, Trst, datum l>/i>., a iz Postojne dno 5/8. t. 1. 7 gl. I>0 nvč. na ime: Pichler, Trst. Brez dvoma ta mož ni osamljen se svojim »inisijonom«. Morda je ravno tisti, o katerem sto že enkrat poročali v Kdinosti , da slo-pari okoli Kopra. Tudi na najdeni knjižici sc nahaja štampilja: »Sem i nar i um Afrieanum UomaoSt. Raphaclis«. A to knjižico je vrgel v stranišče zato, da bi zamogol tajiti, da je nabiral milodare.
Konečno naj še omenim, da je delil tudi papežev blagoslov s petsto dni odpustka; tako n. pr. jim jo podelil papežev blagoslov v vasi Škofi blizo Oprtlja, ker so ga pogostili. Zanimivo je čuti, kako ponižno so klečali preti njim in ga prosili, da naj blagoslovi tudi njihova polja, da pošlje Bog dežja, ker je bila že huda suša.
Dr. Anton Zaliorskv, zdravnik za ženske in porodničar, ne bode bival v Trstu v dobi od 14. avgusta do 1. septembra.
Pevsko društvo »Slava pri sv. M. .Magdaleni spodnji, združeno z »Bralnim, sadjarskim in vinogradarskim društvom v Krepljah, priredi v nedeljo dne 21. avgusta skupno veselico v Dutov-ljali. Program priobčimo pravočasno.
Prva veselica bralnega in pevskega društva v Lonjcni se bode vršila (kakor smo že objavili) v nedeljo dne 14. t. m. na dvorišču gostilne tamošnjega konsumnegu društva. Ker je polovica čistega dokodka namenjena v blag, človekoljuben namen — za ubožuo družine radi volilnih zaprtih okoličanov — in ker se v tamošnjih gostilnah toči izborna, edino domača kapljica, nadejamo se obilne udeležbe od strani našega občinstva. Posebno opozarjamo one rodoljube, ki se ob enakih prilikah zabavajo po raznih družili izletih, mesto bi zahajali in se veselili svoji mod svojimi ter ob enem podpirali našo narodno stvar v mestu iu v okolici. Ostanimo rajo ob takih prilikah v domačem krogu! Saj imamo vsi dovolj dola doma, čemu zahajati tja, kjer nas treba ni?! Rodoljubi, uvažite ta opomin!	1 le ros
> podporo po potr«'Mi prizadetim Hal-Hiatillccill I Povodom oOletne jubilojske slavnosti Nj. c. in kr. apostol. Veličanstvu cesarja priredi dobrotvorni odsek nl> prijaznem sodelovanju tržaškega pevskega društva Kolo in glasbenega društva Kojanski tamburaški zbor« v nedeljo dne "14. avgusta l8!>8„ v gostilni Pri zlati kroni« v Hojami koncert s nastopnim v spo redom: 1. Slavnostni govor;	: Lepa naša domovina .udara tamburaški zbor; I. ('arli : Ptiei . poje mešani zbor; 4. Vogrie: Kviškosrca , udara ta ml), zbor; .». Laharnar: (i orska cvetlica , poje mešani zbor so samospevom baritona; <5.	Pozdrav z Bleda , ma/urka, udara tamb. zbor; 7. Leban: Vesela tovaršija , poje mešani zbor; S. Vogrič: »Moji spomini , vence narodnih pesmi, udara tamburaški
zbor; Volaru"': »Lahki.....č«, poje mešani zbor;
10. Jubilejska deklamacija Nj. Vel. cesarju Franu dosipu; 11. 1 lavi In: Cesarska himna«, udara tamb. zbor; ll\ rmeteljni ognji; lil. >,laz in ti«, polka tranc. udara tamb. zbor: 11. »Križaei na morju«, poje mešani zbor ; lf>. Na planine , valjček, udara tamburaški zbor; 1)5. Šaljiva tombola; 17. Svobodna zabava. Začetek ob f>. uri popoludne. Vstopnina na veselico za osebo 20 nvč., otroci 10 nvč. Ker je čisti dohodek namenjen po potresu poškodovanim v občini Sinj v Dalmaciji, kjer je vsled te katastole okoli illi.OOO prebivalcev zapadlo največji bedi in siromaštvu, obrača se podpisani odsek do dobrosrčnosti in milodarnosti človekoljubov Trsta in okolice, da se odzovejo temu vabilu s kar naj innogobrojnejšim obiskom. — Vsaki najmanjši dar in preplačila sprejme hvaležno odsek (v Rojutiu štv. b) in ga objavi v časopisih.
Delniško podporno društvo" bode pro-znovalo dne 21. avgusta svojo običajno obletnico blagoslovljenja društvene zastave z jutranjo in po-poludansko slavnostjo.
I.	Zjutraj ob 7*/., uri zbero se udje in odborniki v prostorih društva, Via Molin pieeolo štv. L Od tod odidejo z godbo, društveno zastavo in odborom na čelu v cerkev sv. Antona novega, kjer jih pričakujejo v svečanih oblekah udinjo in nadzornice. Točno ob S. uri začne sveta maša, na kateri bode pelo < Slovansko pevsk društvo«. Po sv. maši vrnejo se udje in odbor, spremljevani z godbo, istim potom v društvene prostore, kjer polt ranijo zastavo, potem se razidejo.
II.	Popoludne hode v odičenem vrtu šole družbe »sv. Cirila in Metoda« pri sv. Jakobu (ulica friuliani št. 28) veselica, ki se začne oh 5. uri. Na veselici bode sodelovalo Slovansko pevsko društvo in godba ; poskrbelo se je tudi za ume-teljne ognje. Vstopnina za odrasle 20 nvč., otroci plačajo II) nvč.
Podpisani odbor se nadeja, da se družabniki družabniee, kakor tudi drugi prijatelji društva, mnogoštevilno udeleže te slavnosti.
Odbor „Delalskega podp. društva". On Italijan, ona Francozinja, vendar sta m- razumela prav dobro in sta pohajala po mestu v bicikliški obleki — a brez bieikljev — noe in dan. On se zove Kraneesco Benetti, ona Albina Armand. Ker sta se zdela policijskim organom nekoliko sumljiva, odveli so ju sinoči iz gostilne : Ali' Accpiedotto« pred inšpektorju v ulici Chiozza. Ker sta se pa tu zamotala v protislovja, so ju odveli v ulico Tigor pred oficijala Kraincrja. Ali ni šlo gladko. Benedetti se je uprl tako odločno, da je trebalo štirih stražarjev. Oficijal Krainer ju je vzel na zapisnik. Italijana so obdržali v zaporih, Francozinjo pa so izpustili na svobodo včeraj o po-ludnc. Bog ve, da-li se kedaj zopet obnovi ta italijansko-franeozka alijanea !
l/pred sodišča. 24-letni Josip F. jo bil obsojen včeraj na f> mesecev ječe radi težkega telesnega poškodovanja. Radi istega zločina je bil obtožen iJl-letni Ivan Mare iz Trsta. Dobil pa je le jeden mesec ječe. 2ii-letni Ribaril Valle je povodom tiste znamenite seje, ko je šlo za prekr-ščenje »Corsa« na ime cesarjevo, gori na galeriji in na trgu kričal razno in se pregrešil po $ iJOiJ k. z. Včeraj so mu prisodili mesec zapora.
Policijske vesti. 34-delavka Ivana M. iz Trsta je bila aretirana od pol. agenta Titza (sina) včeraj ob 4. uri popoludne radi tatvine in goljufije.
41-letni dninar Josip P. je bil aretiran včeraj pop. oh 7. uri in pol od stražarjev v ulici Moli no Oranile, ker je pretepal svojo gospodinjo in jej žugal smrtjo.
Koledar.
D*a*fl v petek 12. avgusta: Klara, «1.; Hilarija. ni. Jutri v soboto 1.1. avgusta : + Hipolit in Kasijan, ni.
Solnčni:	Lunin:
labod oh t. »ri .19 min.	Izhod oh 12. uri — min.
Zahod „ 7. » 29 „	Zahod M 4. . 6.1 ..
Ta je 13. teden. Danes je 221. dan teg;i leta, imamo torej Se 142 dni.
Zadnje vesti.
Tr*t 12. Nj. Velie. ji* imenovalo voditelja okr, glavarstva v (ioriei Vekoslava viteza Bozi z i o, ki je imel že dosedaj naslov in značaj ilvornega svetnika, dvoraim svetnikom. I>ti ostane na svojem službenem me tu. Nadalje namesiništve-nega svetnika v Inomostu Teodorja Schvvarza dvornim svetnikom na namestništvu v Trstu.
Volosko ?L\ (Opoludno.) Na občinskih volitvah je volilo dosodaj 2<>1 naših. Protivnikov ni bilo še videti.
Dunaj 12. Vsa pozornost politiških krogov je obrtiena v I Al. (tovori se o odstopu barona Banttvja, kar bi še bolj zamotalo itak že zamotano vprašanje obnovljenja pogodbe. Vsi napori mero-dajnili krogov pa so naperjeni sedaj v ta namen, da se najde sredstvo v preprečenje ločenja obeh držav v carinskih stvareh.
Dllliaj llf. S !. novembrom ne bode več vojaških godeb v sedanji obliki. Potem bodo le štacijske godbe, ki bodo služilo izključno vojaškim namenom. Le ob izrednih prilikah bodo mogle sodelovati na slavnostih, toda le z dovoljenjem vojnega niinisterstva.
Dunaj 12. Grof Tliun se je posvetoval danes, pred svojim odhodom z Dunaja, z ministrom za vnanje stvari, grofom (»olucho\vskim. Posvetovanja se je udeležil tudi minister dr. Kaizl,
Dllliaj \'J. \rse kaže, da smo na predvečeru odločilnih sklepov ter da potovanje obeh minister-skih predsednikov v Išl mora prinesti pojašnjenje položen ju.
Dllliaj 12. Baron BanlVv bode jutri vsprejet od cesarja. Ako ne bodo odobreni njegovi predlogi, odstopi. Njegov naslednik utegne postati, ali minister ukupnih financ Kallav, ali pa avstrijski poslanik v Berolinu Szbgvonv-Marich.
Peking 11. Cesarskim ediktom se jo dovolilo belgijsko posojilo za gradnjo železnice Peking-Čin-Kiang, in to vzlio prigovorom angleškega poslanika.
.Madrid 12. Vlada je že prejela zapisnik o preliminarijah za mir. Ministri so izjavili, da je ininisterski svet popolnoma odobril ta zapisnik. Vlada odpošlje takoj odgovor v NVashington in pooblasti francoskega poslanika Cambona, da podpiše preliminarije. Mirovna pogajanja se bodo vršila v Parizu.
Trgovinske vesti.
UiidiinpeSta. Pšenica za marec 8-.1.1 do 8-34. Pšenica za september 8'2u do 8-27. Rž za september <>-.r>7 do <>T»8. Koruza za maj 1899. 4-14 do 4-Hi. Koruza za avgust 1808. 4-90 do -1U2. Oves za spomlad —. Oves za september JV.19 do iV41. Koruza: Jr— do frlO.
Pšenica: ponudbe srednje. Povpraševanja dobra, — Prodaja 20001) met. stot. Vreme: lepo.
lliinibiirsr. S;mtos good average za september 30'5flT za december 5)1"—, za maro !H '60 za maj 32'—.
H a vre. Kava Santos good average za avgust 37'—, za december 37-60 frankov za f>0 klg.
Pragu. Surovi sladkor I. produkt, 88"/0 Hendement
franco Aassig. Mirno. Takoj —*--- do —•—. Oktober-
decemher —*— do —■—.
Dunajska borza 12. avgusta 1898.
v će raj	ilanru
I »Travni dolg v papirju......lOl-SO	lOI SO
- v srebru......lOl-liO	10166
Avstrijska renta v zlatu......121<>f>	121H5
..v kronah.....101'«)	10120
Kreditne akcije.........3i»2'H6	1<mo
London 10 l.sr.........120'—	12<Hto
m,,rk.......... . 1175	1175
Napoleoni........... <>.;,;>	f)*52l
100 i tal. lir.......... 44-20	44-25
Najnoveja trgovinska vest.
N<'N-York 11. :ivgusfa.(Izvirni brzojav.) Pšenica /,;> september 71, za december l!!»Vs. Koruza z:t september	z;i deeeniber .'IT1/.'.
Mast "><!">.
Prihodi in odhodi vlakov.
rrnlk. Iti je v veljavi od 1. maja IStIH. naprej.
Južna železnica.
Odhodi i k Trsta.
<>.20 zj. oso!), v Nabrežino, Cervinjan, (torico, Henetkc.
8.— zj. nagi. na 1 >unaj se zvezo na lieko.
8.25 zj. nagi. v Nabrežlno, Benetke, Kim.
!>.— zj. osob. v Nabrežino, Videm, Dcnetke in Verono.
i».55 zj. poštni vi. na Dunaj sc zvezo v lludimpcšto in Zagreb.
12.50 pop. osob. v Kormin.
4.35 pop, osob. v Nabrežino, Viuem in Kim.
5.35 via Bivij z direktno zvezo v Benetke, Kim.
li.10 pop. ekspresni vlak do Ostcnde (vsako sredo).
(1.25 pop. pošt. na Dunaj se zvezo na Keko.
8.15 |top. nagi. v Kormin.
8.15 pop. nagi. na Dunaj st> zvezo v Budimpešto in Reko.
8.45 pop. incS. v Nabrežino, Videm in Benetke. ~
!>.45 pop. mešan, do Miirzu-schlaga.
Bolmi]i v Trst.
().;"> zj. meš. iz Milrzuschlaga, Beljaka itd.
7.33 zj. meš. i/, Milana, Vidma, in Nnhrežine.
8.45	zj. nagi. iz Korniiua.
!).28 zj. nagi. iz Dunaja.
10.25 zj. post. iz Dunaja sf>
zvezo iz Reke.
10.37zj. nagi. iz Kima, Benetk.
10.58 zj. ekspresni vlak iz. Ostende (vsako sredo).
11.20 zj. osob. iz Kima, Benetk, Nabrežine.
5.40 pop. pošt. iz Dunaja in (torice.
7.46	pop. osob. iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.30 pop. nagi. iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine. — pop. nagi. iz Dunaja s& zvezo iz Reke.
11.10 pop. nagi. iz Benetk, Corvinjana, Kormina.
Zabavni vlaki.
Odhodi.
2.— pop. v Kormin, 4.20 pop. v Nabrežino, 2.15, 4.—, 5.20, (i.35, 8.35 pop. v Miramar in Grinjan.
Dohodi.
2.52, 4.31, 5.52, 7.1!>, 9.03 pop. iz Miramara in Clriujana.
10.60 pop. iz Nabrežine, 11.20 pop. iz Kormina.
Državna železnica.
Odhodi iz Trstu.
<>.30 zj. v Herpelje, Ljubljano,
Dunaj, Beljak. 8.46 zj. v Herpelje, Rovinj, Pulj.
4.50 pop. v Herpelje, Divačo,
Rovinj, Pulj. .v.n5 pop. nagi. v Pulj, l)i-7čo, Beljak, Dunaj.
Boliodi v Trst.
8.05 zj. iz Herpelja. 9.35 zj. iz Pnlja, Rovinja. 11.16 zj. meš. iz Herpelja, Ljubljane, Dunaja. 7.15 pop. iz Pulja, Rovinja,
Dunaja, Ljubljane. 9.50 pop. nagi. iz Pulja, Rovinja.
TEODOR SLABANJA
srebrar
ulio« Norelli 12 y ftOBICI ulio* »orelll 12
priporoča proCastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico zu izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v Ognju po najnižji coni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa p reč. p. n. gospod naročevaleo sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
>
„EDINOST«
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trsta dvakrat na dan ra/.nn nedelj in praznikov.
Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje oh 1. uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdnnji gld. 21*—; Hamo večerno izdanje gld. 12'—, (pOBlednje zadostuje za naročnike popolnoma). PoHiiiiiezne Številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr.
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih:
Piazza CnHermu 5t. 2. — Via Molin pieeolo fit. 8. — Via H. Michele St. 7. — Ponte della Fahra. — Vin Rivo »t. .'M). — Campo Mar/Jo. — Via delle Poste uuove St. 1. — Via Caserma St. 153. — Via Belvedere fit. 21. — Via Ghega št. 2. — Volti di Chiozza st. 1. — Via Stadion St. 1. — Via Acipiedotto. — Via Istituto St. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na Greti pri gonp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi GnšperSič. — Izven Trata prodaje ne „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Scliwarz v šolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramba nam po zakonu zajamčenih pravic.
Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti jo moč !"	*
i