CINKARNAH Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Letnik LXII | junij 2016 | številka 1 | 319 4 Vsebina Bremena preteklosti na ramenih sedanjosti Naslovnica 5 10 let obratovanja Proizvodnje Cegipsa V PE Metalurgija korak 8 bliže svitku predpatinirane pločevine CINKARNAH Časopis Cinkarne Celje, d. d. Letnik: LXII, junij 2016 Številka: 1/319 Glavna in odgovorna urednica: Barbara Rozoničnik Lektor: mag. Zoran Pevec Izdajatelj, naslov uredništva in tisk: Cinkarna Celje, d.d. Kidričeva 26 p. p. 1032, 3001 Celje telefon: +386 (0)3 427 61 01 faks: +386 (0)3 427 61 06 el. pošta: vodstvo.tajnistvo@cinkarna.si Glasilo podjetja Cinkarna Celje, d.d., najdete tudi na spletni povezavi: http://www.cinkarna.si/si/info-center/ publikacije/cinkarnar Oblikovanje: Jure Vrabič Tisk: Cinkarna Celje 13 Strokovna ekskurzija inovatorjev v München Bronasto priznanje za 15 inovacijo prejeli v PE Polimeri Sejmi kot promocija in 18 komunikacija s poslovnimi partnerji 21 24 Simona Bergant, diplomirana inženirka kemijske tehnologije zaljubljena v naravo Izdelki natečaja »Lončki in korita, da bo gredica bolj barvita« polepšali Celje in okolico Uredništvo si pridržuje pravico, da po potrebi skrajša ali slogovno predela članke. Izzivi v letu 2016 Poslovanje podjetja je v prvi polovici leta 2016 potekalo v izrazito neugodnih razmerah, ki pestijo tako industrijo kemikalij, kakor tudi gradbeno industrijo Evrope in Severne Amerike. Brez dvoma gre za izjemno težko obdobje, najtežje po letu 2010. Prodajne cene naših nosilnih izdelkov so v začetku leta 2016 dosegle dno oziroma raven, ki kljub naporom, usmerjenim v zniževanje cen surovin, ni več omogočala pozitivnega poslovanja in tudi ne doseganja poslovnih načrtov za leto 2016. Na srečo so se tržne razmere v nadaljevanju rahlo izboljšale, tudi povpraševanje v tujini se je izboljšalo in podjetje je trudoma, pa vendarle, izplavalo iz področja rdečih številk. Trenutni rezultati kažejo, da bomo z velikim naporom do konca leta vendarle izpolnili načrte in dosegli pozitivne rezultate. Zelo pomembno je izpostaviti, da v količinskem smislu tako na področju proizvodnje kakor tudi prodaje, dosegamo izredno visoke, to je rekordne ravni. Visoki količinski obsegi so tudi osnova, ki je omogočila, da smo učinkovito izkoristili rahlo izboljšanje tržnih razmer. Prva polovica leta 2016 in njegovo nadaljevanje je za podjetje prelomno. V tem letu izvajamo tri kritične in odločilne projekte, ki bodo močno vplivali na našo dolgoročno usodo. Njihova uspešna izvedba in nadaljnji pozitivni razvoj dogodkov bo pomembno vplival na vitalnost, dolgoživost in perspektivnost našega podjetja. Negativni razpleti pa bodo neizogibno povzročili pomembne spremembe v ustroju in vodenju podjetja. Na prvem mestu izpostavljam razvoj projekta sanacije starih okoljskih bremen na področju aktualne proizvodnje ter napravah za odstranjevanje odpadkov Bukovžlak in Za Travnik. Projekt, v sodelovanju z domačimi strokovnjaki, izvaja renomirana mednarodna projektantska hiša iz Nemčije, CDM Smith. Projekt se bo izvajal do konca leta 2016, rezultati pa bodo predvidoma znani konec prvega četrtletja 2017. Ugotovitve in sklepi projekta lahko podjetju naložijo nadsorazmerno visoke stroške sanacije okoljskih bremen, hkrati s tem pa je v tem trenutku enako verjetno, da bodo ti stroški obvladljivi, oziroma celo, da jih sploh ne bo ali pa bodo zanemarljivi. O razvoju projekta notranjo in zunanjo javnost obveščamo sproti preko medijev in naše spletne strani. Na drugem mestu je projekt razvoja predpatinirane titancinkove pločevine, njene uspešne proizvodnje in trženja do konca leta 2016. Projekt je izjemnega pomena za PE Matalurgija in zaradi njene velikosti za celotno podjetje. Pričakovani pozitivni učinki so proizvodnja in prodaja novega izdelka z visoko dodano vrednostjo, preobrnitev negativnih trendov poslovnih rezultatov PE Metalurgija in dobičkonosna produktivna uporaba strojev, naprav, infrastrukture in zgradb opuščene proizvodnje PE Grafika. Negativni razplet zelo verjetno pomeni, da bi razvojna perspektiva PE Metalurgija dokončno ugasnila. Tretji je projekt zapiranja PE Grafika, ki je v tem trenutku že v sklepni fazi. O procesu smo že pisali, omeniti velja, da proces teče skladno z načrti, to je uspešno. Sodelavce smo uspešno prerazporedili na nova delovna mesta z novimi delovnimi obveznostmi, hkrati pa poteka odprodaja zadnjih zalog materialov, surovin in izdelkov, izterjava dolgov naših kupcev in odprodaja nepotrebnih in odvečnih delovnih sredstev. Z uspešnim zaključkom bomo izboljšali rezultate podjetja, sodelavcem zagotovili produktivna delovna mresta, hkrati pa koristno uporabili sredstva PE Grafika. Vnovič poudarjam, da je leto 2016 za podjetje izjemno pomembno, zato je potrebno v izvedbo zgornjih projektov in tekoče poslovanje vložiti vse znanje in izkušnje, ki jih premoremo. Zagotavljam, da bo Uprava storila vse za dosego zastavljenih ciljev in se neumorno borila za preživetje in ohranitev podjetja kot ga imamo danes. Hkrati zato naprošam vse sodelavce za enotnost v delu in ciljih, aktivno in zavzeto sodelovanje ter medsebojno razumevanje. Vsem želim prijeten dopust in sproščujoče dni s čim manj skrbmi ! Tomaž Benčina Predsednik Uprave in generalni direktor 4 Okolje Bremena preteklosti na ramenih sedanjosti Poljsko podjetje Environ je med skrbnim okoljskim pregledom leta 2014 odkrilo onesnaženost tal in podtalnice na lokaciji aktualne proizvodnje v Celju. Onesnaženje ima svoj izvor v odlaganju odpadkov preteklih dejavnosti. Ob odkritju je bila nakazana tudi možnost negativnega vpliva na zdravje ljudi in okolje. Zato se je Uprava podjetja odločila, da naroči izdelavo ocene tveganja. Za izdelavo ocene je bilo izbrano nemško podjetje CDM Smith s številnimi referencami na tem področju. Pod njihovim vodstvom so jeseni 2015 izvajali nadaljnje raziskave ZRMK Ljubljana, Nacionalni laboratorijza zdravje, okolje in hrano, dr. Ana Petkovšek iz UL FGG in dr. Mihael Brenčič iz UL FNT. Pridelki 20. aprila letos je v večnamenskem prostoru potekala javna razgrnitev vmesnih rezultatov dela na Oceni tveganja za zdravje ljudi in okolje zaradi starih bremen na lokacijah aktualne proizvodnje podjetja. Kdaj sploh govorimo o tveganju? Ponazorimo ga lahko z naslednjo enačbo: TVEGANJE = škodljivost snovi + pot prenosa + prejemnik Človekovo zdravje OO Pot prenosa 7 Pot prenosa v Podtalnica Pot prenosa Odnos med škodljivo snovjo, potjo prenosa in prejemnikom V osnovi imamo torej možne poti prenosa do treh prejemnikov: tla - človek tla - pridelki tla - podtalnica Vmesni rezultati so kratko rečeno pokazali: - da tveganja za zdravje zaposlenih po katerikoli poti prenosa ni oziroma je zanemarljivo majhno, - da je podtalnica onesnažena, - da je vpliv podtalnice, kot vira za prenos onesnažil izven območja podjetja, potrebno opredeliti z nadaljnjimi Lokacija stare struge Voglajne raziskavami, - da je v neposredni bližini naših lokacij precej evidentirano onesnaženih območij, - da so največje globine umetnih nasutij na območju, kjer je nekoč potekala struga Voglajne. Trenutno tako že poteka definiranje lokacij za mesta vzorčenja izven ograje. Končno oceno tveganja pričakujemo spomladi 2017. Nikolaja Podgoršek Selič 10 let obratovanja Proizvodnje Cegipsa Letos bo minilo 10 let od vgradnje prve centrifuge in s tem izdelave prvih ton stranskega produkta z blagovno znamko CEGIPS. S tem so bile uresničene dolgoletne želje in prizadevanja za koriščenje tega materiala. Začetki Prizadevanja za koriščenja sadre segajo v sam začetek proizvodnje titanovega dioksida. Po kar nekaj letih poizkušanj se je v PE Kemija Celje zasnovala naloga razvoja alfa-mavca (proizvodnja hitroveznih tekočih estrihov). Testiranja so bilo uspešna, kakovost proizvedenega mavca odlična in uporabnost naše sadre potrjena, vendar pa je projekt kljub uspešnemu testiranju zamrl. Ideja je ponovno oživela leta 2004, ko je bil zasnovan projekt Koristna uporaba mavca iz kislih odplak proizvodnje titanovega dioksida. V sklopu projekta so bile raziskane potrebe trga in smotrnost produktov iz bele sadre. Pričeli so se navezovati stiki s potencialnimi uporabniki sadre, predvsem s cementarnami. Proizvodnja teh je bila močno vezana na naravno sadro, katere oblika je zahtevala večje energetske vložke za predelavo kakor z našo sadro. Potencialni uporabniki so za industrijske poskuse potrebovali ogromne količine testnega materiala, ki pa bi jih s takratno malo pilotno napravo proizvajali neprekinjeno 550 dni. Očitno je bilo, da potrebujemo napravo v industrijskem merilu. Od bližnjih cementarn smo po dolgih pogajanjih prejeli pisma o nameri o bil močan temelj za investicijo, ki jo je novo vodstvo Cinkarne Celje tudi potrdilo. Od zasnove projekta do investicije Investicijski projekt se je poimenoval Proizvodnja Cegipsa. Zasnova je bila modularna, kar pomeni, da se je širila po fazah in centrifuge so se vgrajevale postopoma g ledena povpraševanje na trgu. Prva faza je bila zasnova, prav tako tudi izgradnja betonsko kovinske zgradbe z možnostjo vgradnje dveh centrifug. Sprva smo vgradili eno centrifugo s pripadajočimi tehnološkimi povezavami, mešalno posodo za filtrat in vso logistiko za naklad tako na vagone kot na kamione. Produkt naj bi se skladiščil le v začasnih zalogovnikih pod centrifugo. Jeseni leta 2006 je pričela obratovati prva centrifuga (56.30 A) z letno kapaciteto 30 000 t. S tem je bil opravljen prvi korak približevanja kupcem in plasma prvih količin CEGIPSA potencialnim porabnikom. Zaradi uspešnega prodiranja novega produkta na trg in vedno večjega povpraševanja, se je že v naslednjem letu odobril nakup druge centrifuge. Centrifugo 56.30 B smo zagnali že konec leta 2007 in letna kapaciteta Proizvodnje Cegipsa se je povečala na 60 000 t. Širitev Proizvodnje Cegipsa Po nekajletnem zatišju je bil zasnovan projekt Dograditev Nevtralizacije za separacijo sadre, ki je predstavljal dograditev obstoječe Proizvodnje Cegipsa z dodatno betonsko-jekleno konstrukcijo (z možnostjo vgradnje dveh centrifug) in vgradnjo tretje centrifuge 56.30 C. V sklopu projekta so bili nameščeni tudi dodatni povezovalni transportni trakovi. Produktna s tem ni bilo več potrebno dešaržirati v začasne zalogovnike, ampak preko transportnih trakov neposredno v skladišče (bivši Rudni dvor). Zagon centrifuge 56.30 C je bil izveden konec marca 2013. V juniju istega leta je bila že podpisana pogodba za nakup četrte centrifuge (56.30 D) in z vgradnjo le-te je bila v celoti zasedena tudi druga betonsko-jeklena konstrukcija. Zagon četrte centrifuge je sledil v sredini marca 2014 in letna zmogljivost Proizvodnje Cegipsa je narastla že na 120 000 t. Priprave za postavitev že pete centrifuge v polnem razmahu Leta 2015 je bila pripravljena idejna zasnova postavitve tretje betonsko-jeklene konstrukcije za vgraditev pete in šeste centrifuge. Postavljena bo na jugovzhodni del stavbe Nevtralizacije, nasproti obstoječe Proizvodnje Cegipsa. Trenutno je investicija že v polnem razmahu. Pridobiva se že gradbeno dovoljenje in potencialni izvajalci. Peta centrifuga bo prispela Proizvodnja Cegipsa v Cinkarno Celje sredi avgusta 2016. Njen zagon bo potekal v sredini septembra. Z dodatno centrifugo bo kapaciteta celotne Proizvodnje Cegipsa dosegala že 150 000 t/leto. Z dodatnimi povpraševanji se bo verjetno v naslednjih letih vgradila še šesta centrifuga, s katero bomo teoretično izkoristili vso možno belo sadro, ki nastaja kot stranski produkt pri Proizvodnji titanovega dioksida. V desetih letih izdelali skoraj 600,000 t Cegipsa Cegips je produkt, ki ga v Cinkarni Celje količinsko prodamo največ. Od začetka obratovanja smo ga prodali že skoraj 600 000 t. Trend naraščanja prodaje od leta 2006 do leta 2015 prikazuje spodnji graf. Letna prodaja Cegipsa 7 2006 2007 2000 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Leto Prikaz naraščanja letne prodaje Cegipsa Od skromnih začetkov Proizvodnje Cegipsa, ko se je Cegips prodajal le v cementno industrijo, so bile izkoriščene tudi druge pozitivne lastnosti materiala in produkt je pričel prodirati tudi v industrijo izdelovanja mavčnih plošč. Za ta segment namenimo 73 % prodaje. Z leti smo pridobivali vedno več odjemalcev in trenutni trend kaže v nadaljnje naraščanje. Razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo Razvili smo tudi izdelke za kmetijstvo z večjo dodano vrednostjo. Prvi izmed tovrstnih izdelkov je bil Calcin S, v naslednjih letih pa je na trg prodrl tudi Calcin b, ki smo ga v letu 2015 pričeli polniti tudi v 25 kg vreče (slika 3). Te produkte široke potrošnje najdete v industrijski prodajalni Cinkarne Celje in v boljše založenih marketih. Razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo še vedno ni končan. Raziskujejo se področja pigmentne in oplaščene sadre, granuliranje in možnosti oziroma uspešnost vezave dušika. Naš cilj ni le popolnoma izločiti in prodati vso razpoložljivo belo sadro po prvi stopnji Izdelki iz Cegipsa: Calcin S, Calcin b in Knauf mavčne plošče nevtralizacije, temveč ji postopoma večati dodano vrednost. Več proizvedenega Cegipsa pomeni manj rdeče sadre Na koncu ne smemo pozabiti na najpomembnejše: z večanjem kapacitete Proizvodnje Cegipsa se manjša količina proizvedene rdeče sadre, ki se zapolnjuje Za Travnikom. V prvih desetih letih smo pridobili približno dve dodatni leti razpoložljivosti na napravi za odstranjevanje odpakov Za Travnik. V naslednjih desetih letih bo ta številka presegla 6 let. Uspešnost zgodbe Cegipsa se ne meri le v stabilni kakovosti, temveč v fleksibilnosti proizvodnje, ažurnosti odprem in prilagodljivosti kupcem. Ob jubileju se želimo zahvaliti vsem sodelujočim pri projektih, še posebej pa se zahvaljujemo zaposlenim, ki dnevno skrbijo, da Proizvodnja Cegipsa nemoteno obratuje in lahko odjemalcem ponujamo kakovosten material, ki zadovoljuje vse njihove želje in potrebe. Viri: Gominšek, T. Proizvodnja Cegipsa. Cinkarnar, 2006, št. 1/303, str. 10. Gominšek, T. Začetek prodaje Cegipsa. Cinkarnar, 2006, št. 2/304, str. 8. Gominšek, T. Cegips-sadra v Cinkarni. Modra stran, 2007, št. 79, str. 8-11. Pfeifer, A. Dograditev Proizvodnje Cegipsa. Cinkarnar, 2013, št. 2/316, str. 6-8. Anja Pfeifer 8 ™*0, y Razvoj in raziskave V PE Metalurgija korak bliže svitku predpatinirane pločevine Titancinkova pločevina je zaradi svoje naravne odpornosti proti koroziji priljubljen material v gradbeništvu in arhitekturi. Estetskemu videzu pripomore naravna siva patina na površini. Kako nastane patina? Patina se ustvari pod vplivom atmosfere, ko cink reagira z zrakom, kar povzroči nastanek tankega oksidnega filma (ZnO). S časom ta reagira z vlago in tvori cinkov hidroksid (Zn(OH)2). Ta spojina reagira z ogljikovim dioksidom v atmosferi in tvori netopen, tanek kompakten sloj cinkovega karbonata oz. tako imenovane patine, ki predstavlja zaščitni sloj in vzdržuje zelo nizko stopnjo korozije (1 mikron na leto). Tvorjenje patine traja od šestih mesecev do dveh let, odvisno od vremenskih pogojev, izpostavljenosti na zraku in kemijske sestave atmosfere. Na postopek patiniranja vpliva več spremenljivk, kar lahko povzroči neenakomerno patiniraje površine in negativno vpliva na estetski videz pločevine. Pri montaži pločevine imajo izvajalci težave pri pokrivanju streh, saj morajo uporabljati kot podlago prezračevalno folijo, da ne pride do zadrževanja vode pod pločevino, kar privede do nastanka bele korozije in razjedanja pločevine. Kako poteka postopek predpatiniranja? Proizvajalci pločevine smo za to težavo našli rešitev v postopku predpatiniranja že v proizvodnem procesu. Gre za kemijski postopek, ko se na površini ustvari trd in električno neprevoden površinski film netopnega fosfata, kot produkt reakcije med kemikalijami in osnovnim materialom oz. cinkom (topokemijska reakcija). Postopek je bil narejen za predobdelavo jekla, pocinkanega jekla in aluminija z namenom izboljšanja korozijskih lastnosti oz. kot podlaga za boljši oprijem barve. Celoten proces je sestavljen iz štirih faz: razmaščevanje, aktivacija, fosfatiranje in pasivacija ali nanos zaščitne folije. Izdelava ne bo preprosta, a pločevini obeta prihodnost Ker je postopek predpatiniranja podoben postopku oslojevanja aluminijeve pločevine, smo se v Cinkarni v poslovni enoti Metalurgija odločili, da na opuščeni strojni opremi v nedavno zaprti poslovni enoti Grafika, pričnemo s predpatiniranjem titancinkove pločevine. Zaradi boljših korozijskih je na trgu vedno večje predpatinirani pločevini, višjo dodano vrednost in estetskih lastnosti povpraševanje po ki ima bistveno kot svetla, tako imenovana »blank«, pločevina. Ideja je rezultat povpraševanja s trga, kakor tudi plod predhodnih projektov pri katerih smo se dobro spoznali z lastnostmi običajne »blank« pločevine in predpatinirane pločevine. Kot primer je bilo na projektu nanosa ultra finega titanovega dioksida na površino titancinkove pločevine ugotovljeno, da le-tega ni moč nanašati na površino brez predhodnega predpatiniranja. Res pa je, da tako hitro nismo mogli osvojiti tehnologije predpatiniranja, ki nam je bila še pred meseci relativno daleč oz. smo se z njo na grobo spoznali. S podjetjem Surtec Adria in njihovimi izkušnjami na področju kemije, smo pričeli s poskusi v laboratoriju Službe za raziskave in razvoj. Že po prvih rezultatih smo ugotovili, da ta metalurško-kemični projekt ne bo preprost. Vzorci predpatinirane pločevine Razvoj in raziskave y^I 9 Na pilotni liniji že poteka simulacija predpatiniranja V prostorih opuščene ključavničarske delavnice smo pričeli z izdelavo pilotne linije, ki bi simulirala industrijski proces. Nastajanje linije predstavlja velik izziv in z vsakim nadaljnjim korakom je naš cilj bližje -izdelati svitek patinirane pločevine. Seveda še nismo na cilju, smo pa iz laboratorijskih poskusov prešli na poskuse s pilotno linijo, kjer poteka simulacija predpatiniranja. Zadovoljni smo z rezultati in dejstvom, da smo uspeli razviti in osvojiti svetel pigment, za katerega je glede na tržne raziskave tudi največje povpraševanje. Vsem, ki s svojim delom in znanjem pomagate pri izvedbi projekta, se iskreno zahvaljujem. Boris Borota Pilotna linija za predpatiniranje pločevine Vgrajen nov glavni transformator V Cinkarni se lahko pohvalimo z novo pomembno pridobitvijo, z novim glavnim energetskim transformatorjem. Z njegovo vgradnjo se je podvojila zanesljivost napajanja Cinkarne z električno energijo. Do sedaj je v glavni transformatorski postaji obratoval le en glavni transformator moči 20 MVA, ki je sicer omogočal oskrbo celotnega podjetja z električno energijo. Bil pa je tudi šibka točka elektroenergetskega sistema, saj bi ob okvari morali vklopiti dva stara rezervna transformatorja, vendar bi takrat vsi porabniki za nekaj časa ostali brez električne energije. Starih transformatorjev namreč ni bilo moč vklopiti, ne da bi prej vzpostavili breznapetostno stanje. Tako bi prekinitev električne energije povzročila precejšnjo motnjo v proizvodnji in s tem gospodarsko škodo. 22. 4. 2016 lahko smatramo kot pomemben dan za Cinkarno, saj lahko od tega dne naredimo preklop med dvema glavnima transformatorjema brez prekinitve za uporabnike. Pri izvajanju projekta je bilo potrebno veliko usklajevanja z različnimi izvajalci.Polegtegapajebilopotrebno precejšnjo pozornost nameniti tudi varnosti pri delu, saj je bila oprema v transformatorski postaji pod napetostjo in v obratovanju. Pri izvedbi potrebnih stikalnih manipulacij so se izkazali naši sodelavci iz elektroenergetike, ki so z znanjem in izkušnjami pripomogli, da porabniki tudi med projektom vgradnje novega transformatorja niso ostali brez električne energije. Alojz Ulaga Vstavljanje novega transformatorja v trafo boks 10 Investicijsko vzdrževanje Nova pakirna tehtnica v Površinski dodelavi 2 V PE Titanov dioksid smo v letošnjem aprilu delno posodobili pakirno linijo v Pakirnici 2 v obratu Površinske dodelave 2. Po zamenjavi celotne linije pakiranja v Pakirnici 1 v letu 2012 je bila nujno potrebna vsaj delna rekonstrukcija pakirne linije tudi v obratu Površinske dodelave 2. Zaradi sistema varjenja ventilov papirnih vreč, se je namreč embalaža zapakiranega pigmenta v obeh pakirnicah razlikovala: vreče iz Pakirnice 1 so bile nepredušno zavarjene, v Pakirnici 2 pa smo še uporabljali star sistem ventilov z zavihkom. V tem primeru je lahko prišlo do raztrosa pigmenta iz papirne vreče na paleti. Stara pakirna tehtnica proizvajalca Behn + Bates je delovala od zagona Površinske dodelava 2 v letu 1995. V zadnjih letih so se pojavile težave z dobavljivostjo mehanskih rezervnih delov, kot tudi komponent sistema vodenja. Zaradi dobrih izkušenj s pakirno tehniko iz Pakirnice 1 ter kompatibilnostjo rezervnih delov iz Pakirnice 1, smo za izvajalca del izbrali Libelo ELSI iz Celja. Hitro in zanesljivo polnjenje vreč s titanovim dioksidom Namesto uporabe velike količine komprimiranega zraka za polnjenje titanovega dioksida v papirne vreče se sedaj uporablja horizontalna polnilna turbina, ki zniža emisijo prahu pri postopku pakiranja. Nova avtomatska polnilna enota s kapaciteto do 4,5 t/h je opremljena s samo eno polnilno enoto, ki pa zadošča za kapaciteto proizvodnje v Površinski dodelavi 2. Za primerjavo, v Pakirnici 1 so zaradi višje kapacitete nameščene tri podobne polnilne enote. Pakirna tehtnica je zdaj opremljena z novo avtomatsko strego za dodajanje papirnih vreč in ultrazvočno varilno enoto za varjenje ventilov papirnih vreč. Tak postopek zapiranja vreč je hiter in zanesljiv, vendar zahteva nekoliko spremenjene vreče, ki morajo imeti na ventilu dodan poseben polimer. Celotna pakirna tehtnica je zaprta v aspiracijsko komoro, priključeno na odpraševalni filter, kar občutno zmanjša emisijo prahu na delovnem mestu v primerjavi s staro pakirno tehtnico. Posodobljen tudi sistem vodenja linije Poleg nove pakirne tehtnice je posodobljen tudi sistem vodenja na liniji za papirne vreče in pakirni liniji za tekstilne kontejnerje, kjer je nov tudi nadzorni sistem v komandni kabini. Dodatno je na liniji za tekstilne kontejnerje posodobljena tudi polnilna cev, ki je zdaj opremljena s tesnilnim napihovalnim obročem, ki dobro zatesni polnilno cev in vrat tekstilnega kontejnerja pri polnjenju. Za zagotavljanje natančnosti pakiranja in ustrezne mase pigmenta v papirnih vrečah je vgrajena še nova elektronska kontrolna tehtnica s transportnim trakom. V zadnjih letih smo namreč zaznali kar nekaj pripomb kupcev zaradi prelahkih ali pretežkih vreč iz Pakirnice 2. Natančnost pakiranja je zdaj v okviru zakonsko predpisanih zahtev, neskladnih pa je samo nekaj vreč na izmeno, ki se vrnejo v proizvodnjo. Odstavna linija potrebna zamenjave Ostaja pa še stara odstavna linija s paletirno napravo za zlaganje vreč, ki bo kmalu potrebna zamenjave, saj je vedno več težav z rezervnimi deli. Zdajso na trgu tudi manjše paletirne naprave, ki bi jih lahko umestili v precej omejen prostor. Postopek foliranja palete še vedno poteka ročno, manjka pa tudi avtomatska etiketirna naprava. Zastarelo termokrčljivo folijo, ki jo zdaj uporabljamo le še v Pakirnici 2, bo potrebno zamenjati z raztegljivo (stretch-hood) folijo. Prednost takšne folije je v večji mehanski odpornosti, nižji specifični porabi in v cenejšem, enostavnejšem ter hitrejšem postopku foliranja. Igor Kolenc I k H -n ^ 3B iii ■ Ire JJ1? IfgjjN Nova pakirna tehtnica za papirne vreče Investicijsko vzdrževanje 11 Nadomestili dotrajano tovorno dvigalo V Glavnem laboratoriju Službe kakovosti smo v začetku leta 2016 staro tovorno dvigalo zamenjali z novim. Dvigalo je bilo v uporabi vse od izgradnje stavbe Glavnega laboratorija leta 1972 in ni več ustrezalo zakonodajnim predpisom Pravilnika o varnosti strojev. Vgrajenih ni bilo varnostnih mehanizmov, ki bi zagotavljali varnost pri vstopanju v kabino v 1. nadstropju. Zaradi prepovedi vstopa smo morali spremeniti način natovarjanja oz. raztovarjanja blaga, tako da smo pri premikanju vozičkov uporabili posebno ročico. Zaradi vseh omejitev pri uporabi, ki so med transportom težjih tovorov pomenili resno težavo, smo naše aktivnosti usmerili k iskanju trajnostne rešitve, zamenjavi starega dvigala z novim. Po odobritvi investicije samo najprej pričeli z razgradnjo starega dvigala, temu pa so sledila gradbena dela v jašku. Podjetje Dvigala Bartol je dobavilo in namestilo novo tovorno dvigalo ter ga, po uspešno opravljenem prevzemnem pregledu, v mesecu marcu 2016 predalo v uporabo osebju Službe kakovosti. Novo dvigalo sodi v razred hidravličnih dvižnih ploščadi in ustreza vsem zahtevam Pravilnika o varnosti strojev. Prevoz oseb v njem je prepovedan, nosilnost pa je 1.000 kg. Nameščeno ima mehansko zavoro in protilomni ventil, ki ob okvari na sistemu preprečujeta spust kabine v vertikalni smeri po jašku. Prav tako ima nameščen samodejni sistem izravnavanja nivoja dvigala, ko se to nahaja v coni etaže. Novo dvigalo smo pričeli uporabljati po uspešno opravljenem prevzemnem pregledu in od takrat zelo dobro služi svojemu namenu. Želimo si le, da bo do upokojitve opravilo enako dolgo delovno dobo, kot jo je njegov predhodnik. Domen Lapornik Dvigalo, ki je bilo v Službi kakovosti v uporabi od leta 1972, nadomestili z novim 12 Investicijsko vzdrževanje 12 Posodobitev zunanje razsvetljave v Cinkarni Celje Konec lanskega leta smo v Cinkarni opravili še zadnja dela pri menjavi (prilagoditvi) svetilk zunanje razsvetljave. Leta 2007 je namreč začela veljati Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, ki predpisuje karakteristike svetil in reklamnih napisov ter način osvetlitve površin na prostem. Uredba prepoveduje uporabo svetilk starejšega tipa, omejuje njihovo moč in način uporabe. Rok za prilagoditev razsvetljave tejuredbi se je iztekel 31.12.2015. Stanje naše zunanje razsvetljave je bilo slabo, saj je bila zastarela in dotrajana. V podjetju smo se zato odločili za zamenjavo skoraj celotne zunanje razsvetljave. Del sredstev za posodobitev smo pridobili iz evropskega razpisa za povečanje učinkovite rabe električne energije v gospodarstvu. Po zahtevi Uredbe smo morali najprej izdelati načrt razsvetljave, ki je na začetku vseboval 640 svetilk različnih tipov in moči s skupno instalirano močjo 167,2kW. To je pomenilo 675,6MWh letne porabe električne energije. Trenutno načrt vsebuje 480 svetilk s skupno instalirano močjo 57,10kW, kar znese 231MWh letne porabe. Iz podatkov je razvidno, da smo porabo električne energije za osvetlitev zunanjih površin več kot prepolovili. Načrt razsvetljave se nahaja v Službi za varstvo okolja, v okrnjeni obliki pa je objavljen tudi na naši spletni strani. Za zunanjo razsvetljavo smo uporabili svetilke LED svetilke ob »glavni cesti« v podjetju priznanih proizvajalcev kot so PHILIPS, SITECO, uporabili pa smo tudi zelo kvalitetne LED svetilke slovenskega proizvajalca GRAH Lighting. Nekatere svetilke so opremljene z visokotlačnimi natrijevimi sijalkami in jih prepoznamo po oddajanju rumene svetlobe. Svetilke, ki vsebujejo LED module, pa prepoznamo po svetlobi bele barve. Mitja Lamper Natrijeve svetilke na bistrilnikih Inovacijska dejavnost 13 Strokovna ekskurzija inovatorjev v München To, da so inovatorji zvedavi in ustvarjalni ljudje, si je lahko predstavljati. In da imajo v industriji večinoma občutek in zanimanje za tehniko, verjetno tudi. Ker naši inovatorji prav nič ne odstopajo od takšnih predstav, smo spomladi zanje, kot nagrado za njihovo ustvarjalnost v preteklem letu, organizirali strokovno ekskurzijo v Tehniški muzej v Munchnu. Ta muzej je eden najbogatejših in največjih tovrstnih muzejev na svetu. Ustanovljen je bil leta 1903 in danes obsega kar 66.000 kvadratnih metrov razstavnih površin. Na ogled so bogate zbirke z različnih področij tehnike, znanosti in zgodovine proizvodnje. Sončen dan, ki nam je polepšal pot, nas je napolnil z energijo za oglede. Ob razlagah našega vodiča smo si ogledali velik del različnih zbirk. Posebej smo se navdušili nad čisto pravim in delujočim simulatorjem letenja, kjer v živo prikazujejo, kako piloti vadijo letenje v spremenljivih pogojih, in nad najnovejšo razstavo posvečeno nanotehnologiji. Vsakega od nas je bolj pritegnila kakšna druga zbirka, kljub utrujenosti pa smo bili prav vsi navdušeni nad muzejem. Kratek sprehod do središča mesta in kosilo v stari bavarski pivnici sta bila bolj sproščujoč del ekskurzije in prijeten zaključek napornega dneva. Na poti domov smo si čas popestrili tudi s tradicionalnim žrebanjem nagrad za vse predlagatelje v preteklem letu. Žreb je nagrade razdelil med naslednje sodelavce: 3. nagrado (vikend paket v Logarski dolini) so dobili Jože Malgaj (PE Metalurgija), Dušan Belak, (Služba za varstvo in zdravje pri delu) in Aleksander Štor (PE Kemija Mozirje); 2. nagrado (tedenski paket v počitniških kapacitetah Cinkarna Celje) sta dobila Branko Sluga in Alojz Škafar (oba PE Kemija Celje); 1. nagrado (tablični računalnik) pa je dobil Aleš Feldin (PE Kemija Mozirje). Vladimir Vrečko Inovatorji pred Tehniškem muzejem v Munchnu 14 Inovacijska dejavnost 14 Sprejem inovatorjev pri vodstvu podjetja Tudi letos so bili najboljši inovatorji preteklega leta povabljeni na sprej*em pri vodstvu podj*etja. Generalni direktor Tomaž Benčina in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič sta pozdravila navzoče in pohvalila njihovo ustvarjalno razmišljanje ter poudarila pomen le tega za uspeh podjetja. V nadaljevanju je generalni direktor najprej podelil priznanja tistim, ki so lani prijavili največ koristnih predlogov. Zlato priznanje za največje število predlogov si je zaslužil Branko Sluga (PE Kemija Celje), srebrno priznanje sta prejela Han Lukačevič (PE Kemija Celje) in Franc Brglez (PE Vzdrževanje in energetika), bronasto pa Suad Dučanovič in Boris Borota (PE Metalurgija), Bogomir Božič in Jakob Jakop (PE Kemija Celje) ter Anton Kočar (PE Polimeri). Na koncu so bila podeljena še najpomembnejša priznanja, in sicer inovatorjem, katerih predlogi so bili za podjetje najkoristnejši. Bronasto priznanje za najkoristnejše predloge so dobili: Ivan Zabreznik (PE Kemija Mozirje) za nov način izdelave mlevnih kladiv mlina ACM25, Branko Jelovšek (PE Vzdrževanje in energetika) za drugačen način menjave drsnih letev na stiskalnicah in Alojz Škafar (PE Kemija Celje) za izboljšanje delovanja paletizerja rastnih substratov. Srebrno priznanje za najkoristnejše predloge so prejeli: Vincenc Počivalšek in Ilija Kelavič (PE Vzdrževanje in energetika) za razvojin izdelavo nove potopne črpalke in Beno Mesarec (PE Grafika) za uvedbo pnevmatsko regulirane podpore ravnalnih valjev razrezne linije. Zlato priznanje za predloga, ki sta podjetju prinesla največ koristi, pa so prejeli: Vincenc Počivalšek in Janko Majer (PE Vzdrževanje in energetika), ki sta v sodelovanju s PE Polimeri razvila in izdelala novo loputo DN 800, ki je boljša in ima daljšo življenjsko dobo od loput, ki smo jih kupovali pri zunanjih dobaviteljih. Janez Planinšek, Zlatko Šelih (PE Titanov dioksid) in Peter Mravlak (PE Vzdrževanje in energetika) pa so predlagali in izvedli projekt izrabe nizkoenergijske hladilne vode iz proizvodnje žveplove kisline za predgrevanje napajalne vode za parni kotel in za delno ogrevanje stavb. Prvi del, uporaba za predgrevanje, je že izveden, prihranki na letnem nivoju pa so zelo veliki. Avtorji upajo, da bo projekt uporaben kot vzgled, da je mnogokrat za uspešne projekte in velike prihranke potrebna predvsem volja in pripravljenost, da se ideje upoštevajo in tudi izvedejo. Vladimir Vrečko Generalni direktor Tomaž Benčina in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek-Selič sta inovaterjem podelila priznanja za koristne predloge Inovacijska dejavnost 15 Bronasto priznanje za inovacijo prejeli v PE Polimeri V začetku junija je Regionalna gospodarska zbornica Celje v kongresnem centru Thermana Laško slovesno podelila priznanja in diplome inovatorjem celjske regije za leto 2016. Cinkarnarja Darko Košak in Roman Deželak sta za svojo inovacijo PTFE krogelni ventil TIP 04 prejela bronasto priznanje. Krogelni ventili za pretok agresivnih medijev so v splošnem izdelani z litojekleno konstrukcijo in notranjo fluoropolimerno oblogo. V proizvodnem programu Cinkarne smo že imeli trodelne krogelne ventile varjene izvedbe, ki pa imajo v primerjavi s konkurenčnimi določene pomanjkljivosti. Najpomembnejša je slabša sposobnost izenačevanja potencialov na različnih delih cevovodov v eksplozijsko nevarnih okoljih. S predlagano rešitvijo dvodelne varjene izvedbe smo izdelali krogelni ventil, ki je zasnovan tako, da so spoji med zunanjimi deli ventila zelo dobri in s tem tudi zmožnost izenačevanja potencialov. Poleg tega lahko v največji možni meri uporabimo sestavne dele obstoječega trodelnega krogelnega ventila. S tem smo dosegli optimizacijo proizvodnih stroškov. Izvedba z varjenjem pa nam omogoča veliko fleksibilnost in zanesljivost proizvodnje ter možnost uporabe več različnih materialov za različne zahteve. Z novo rešitvijo smo uresničili naslednje bistvene lastnosti dvodelnega ventila: - možnost popolne izenačitve potencialov na vseh zunanjih kovinskih elementih; - večja zanesljivost delovanja v primerjavi s trodelnimi ventili (manj spojnih mest); - privlačnejši videz izdelka; - manjši strošek izdelave ventila; - bolj prilagodljiv in zanesljiv postopek izdelave. Vladimir Vrečko Roman Deželak in Darko Košak (v sredini) sta za inovacijo PTFE krogelni ventil TIP 04 prejela bronasto priznanje PTFE krogelni ventil TIP 04 16 Kontrola kakovosti Pridobili smo certifikata SIST EN 1090-1 in EN ISO 3834 V PE Vzdrževanje in energetika smo jeseni 2015 pridobili certifikata SIST EN 1090-1 in EN ISO 3834, da bi prispevali dodano vrednost našim storitvam z vidika preverjenega, standardom skladnega zagotavljanja kakovosti naših storitev in izdelkov. V bistvu gre za nadgradnjo certificiranja po standardu ISO 9001 za področje zagotavljanja kakovosti varilskih del in področje zahtev gradbene direktive za jeklene konstrukcije. Spremembe v tehnoloških procesih so v našem podjetju stalnica. Da bi jim uspešno sledili, je potrebno konstruirati in rekonstruirati jeklene konstrukcije ter druge strojne elemente. Pri tem je potrebno slediti zahtevam za zagotavljanje sledljivosti, kar je pogoj, da konstrukcije na osnovi pridobljenega certifikata SIST EN 1090-1 označimo z oznako CE. zakonodajnim kakovosti in lahko jeklene S pridobljenim znanjem in uvedbo nadzora nad izvajanjem, predvsem varilskih del, dokazujemo sledljivost vgrajenih materialov in izvajalcev del. Zahvaljujem se sodelavcem, ki so prispevali k dvigu kakovosti naših storitev, kar potrjujejo tudi pridobljeni certifikati. ISO 9001 Sistem vodenja kakovosti Jože Gajšek * > Direktive EU EN ISO 3834 SIST EN 1090-1,2 ^ W Vodenje varilnih del Zahteve za gradbene proizvode Oskrba Cinkarne z žveplom Žveplo je pomembna strateška surovina, lepe rumene barve v obliki zrnc, potrebna za proizvodnjo žveplove kisline. O žveplu je bilo napisanega več po tehnološki plati, jaz pa bom tokrat razščlenila nabavno plat. Nabavljamo ga v tekoči in trdni obliki. Tekoče žveplo prihaja v Cinkarno dnevno v avtocisternah, prejšnja leta pa je prihajalo tudi v železniških cisternah. Občasno, na dve ali tri leta, nabavimo tudi 4000-5000 t trdnega žvepla, ki se naloži na ladjo in pripelje do luke Koper. Kraj vkrcanja je lahko Sicilija, Nemčija, odvisno od odločitve vodstva podjetja glede na razpoložljivost žvepla, ceno in druge nabavne pogoje. Žveplo je namreč borzno blago in temu ustrezno se oblikuje tudi njegova cena, ki lahko skoči v vrtoglave višine in povzroči pravi kaos na tržišču, tako kot se je to zgodilo leta 2008. Skrb za nemoteno oskrbo s tekočim žveplom Tekoče žveplo se prevaža v posebnih izoliranih avtocisternah. Polnijo ga pri 140 °C. V zimskem času se lahko žveplo v avtocisternah strdi, če cisterne predolgo potujejo. V tem primeru je potrebno žveplo taliti s pomočjo pare. Naši dobavitelji za to surovino so rafinerije MOL Madžarska, Ina Rijeka, Slovnaft Slovaška, Optima iz Bosne ter NlS iz Srbije. Nemotena oskrba s tekočim žveplom zahteva veliko komunikacije in sodelovanja na relaciji dobavitelj, nabavna služba Cinkarne, proizvodnja in transport. Kljub temu lahko pride do zamujanja, nekontinuiranih dobav, pomanjkanja žvepla ipd. Vzroki so različni, nepričakovani remonti ali okvare v rafinerijah, zastoji na mejah. Da voznikom avtocistern iz Bosne in Srbije skrajšamo vmesni čas, nam pa prihranimo špediterske stroške, se v uvozu poslužujemo hišnega carinjenja. To pomeni, da se voznikom ni potrebno javiti na špediciji, ampak v uvozni službi blago sami carinimo. Imamo poseben računalniški program, preko katerega pošljemo vse podatke na carino in sami izdelamo carinsko deklaracijo. Voznik avtocisterne se ob vstopu v Cinkarno javi vratarju, nato cisterno stehtajo na cestni tehtnici in jo pripeljejo do zgradbe Marketinga. Tu voznik preda potrebne dokumente uvoznemu referentu. Ko uvozni referent obdela carinske podatke, dobi voznik zeleno luč, da lahko žveplo odpelje do rezervoarja in ga iztoči. Če pride avtocisterna zvečer ali ponoči, voznik dokumente pusti pri vratarju in referent lahko zjutraj izvede vse potrebne aktivnosti za carinjenje. Trdno žveplo nabavimo le občasno in služi kot rezerva Kot že omenjeno, se trdno žveplo nabavlja občasno in služi kot rezerva, kadar ni na razpolago dovolj tekočega. Trdno žveplo potuje s tovorno ladjo v luko Koper. V času nakladanja ladje in v času plovbe se izvaja krogotok dokumentacije in plačil, kar predstavlja kar zajetne postavke. Poleg nabavne cene in stroškov za ladjo nastanejo v luki Koper še stroški prekladanja, tehtanja in železniški stroški. Razkladanje trdnega žvepla poteka delno neposredno na vagone, nekaj pa na skladišče v luki. Iz luke se potem v dogovorjenem času žveplo z železniškimi vagoni pripelje v Cinkarno. Če pride do težav pri pomanjkanju železniških vagonov ali pri razliki v teži blaga med dobaviteljevimi in našimi podatki, stopi v ospredje spretnost pogajanja in dogovarjanja med partnerji o delitvi nastalih stroškov. Ko je ladja raztovorjena, se obračunajo tudi stroški demurrage (zamuda luke pri raztovarjanju) ali despatch (ladja je razložena prej kot je normativ za postanek - »laytime«). Kdo komu plača, je določeno s pomorskimi uzancami oz. v pogodbi med kupcem in dobaviteljem. Ko železniški vagoni prispejo v Cinkarno, se tovor izprazni neposredno v skladišče trdnega žvepla. Jelka Šeruga Voznik v Cinkarni priklopi avtocisterno na rezervoar in pretoči žveplo Skladišče trdnega žvepla 18 Sodelovanje na sejmih Sejmi kot promocija in komunikacija s poslovnimi partnerji Cinkarna se je letos s svojimi proizvodi predstavila na sejmih Flora Celje, Dom Ljubljana, Paint expo Karlsruhe, MECS Dubaj, Tehnika Beograd in Plastpol Kielce. V drugi polovici leta se bomo udeležili še sejma AGRA Gornja Radgona in Valve World Duesseldorf. PaintExpo Karlsruhe V mestu Karlsruhe v Nemčiji smo se že četrtič udeležili specializiranega sejma PaintExpo, namenjenega podjetjem in posameznikom, ki se ukvarjajo z zaščito materialov vseh vrst. Sejem je potekal sredi aprila, EKOLAK pa smo predstavljali zaposleni v prodaji in razvoju. Obisk je bil odličen, rezultati sejma pa bodo vidni po vseh posejemskih aktivnostih, za katere smo se dogovorili s potencialnimi strankami. MECS 2016 Dubaj Sejem Dom Ljubljana Andrej Čuček Preko podjetja Lukem, dolgoletnega partnerja za trženje titanovega dioksida v državah Bližnjega vzhoda (Združeni arabski emirati, Saudska Arabija, Oman, Iran), se je na sejmu MECS 2016 v Dubaju s svojim najpomembnejšim proizvodom predstavila tudi Cinkarna. Barbara Rozoničnik Cinkarna se je tudi letos udeležila sejma Dom. Največji specializirani mednarodni sejem s področja graditeljstva v Sloveniji in okolici se je tokrat odvijal že 55. Sejem je še vedno najboljša priložnost za neposredno promocijo in predstavitev novosti. Je odličen prostor za navezovanje osebnih stikov in ponuja možnost strokovnega svetovanja. Letošnji poudarek naše predstavitve so bile adaptacije, sanacije in reševanje kapilarne vlage. Prejeli smo veliko vprašanj glede sanacije vodnjakov in zbiralnikov deževnice, kjer je možna uporaba naših vodotesnih mas. Obiskovalci, predvsem mladi, so iskali rešitve za adaptacijo mansardnih stanovanj ali prenovo starejših hiš. Predvsem pri slednjih prihaja do težav s kapilarno vlago in naš sistem sušilnih ometov je primerna in trajna rešitev. Od naših blagovnih znamk je še vedno najbolj prepoznaven Nivedur, ki je postal sinonim za lepilo za ploščice. Udeležbo na sejmu ocenjujemo kot uspešno, pridobili smo nove kontakte - predvsem obrtnikov, pogrešali pa smo obisk tujih poslovnih partnerjev, saj je sejem vendarle mednaroden. Skrbi tudi dejstvo, da potencialnih novograditeljev praktično ni in posledično ni povpraševanja po maltah in ometih. Mitja Sitar Sodelovanje na sejmih Sejem Flora Celje Sejma Flora 2016 v Celju smo se udeležili kot eden večjih razstavljavcev. Glavni predstavitveni produkt so bili substrati blagovne znamke Humovit. Hkrati smo promovirali našo Industrijsko prodajalno, kjer je možno kupiti izdelke Cinkarne. Zanimanje za naše proizvode je bilo veliko, predvsem je obiskovalce zanimalo, kje v bližini njihovega doma je možno kupiti substrate Humovit. Luka Nareks Plastpol Kielce Sodelavci prodajnega programa masterbatch smo v maju zastopali Cinkarno na sejmu Plastpol, ki se vsako leto odvija v poljskem mestu Kielce. Proizvodnja plastičnih mas in gume se je v zadnjih 15 letih na Poljskem povečala za trikrat, kar postavlja Poljsko v sam evropski vrh razvijajočih se držav. Sejem, ki je letos praznoval že svojo dvajseto 19 obletnico, skozi leta pridobiva na kakovosti in razpoznavnosti ter velja za enega pomembnejših mednarodnih sejmov na področju predelave plastike in gume. Letos se je tako predstavilo več kot 770 razstavljavcev iz 32 držav. Tudi mi smo uspešno predstavljali masterbatche preko našega poljskega zastopnika, podjetja GM Color. Obisk je bil izjemno dober, saj smo se uspeli sestati z večjimi porabniki belih masterbatchev. Valerij Strmčnik Mednarodni sejem tehnike Beograd V Beogradu se je prav tako v maju odvijal 60. sejem tehnike. Kot razstavljavec se ga je udeležila tudi Cinkarna, in sicer predstavniki Pe Kemija Mozirje in PE Polimeri. Razstavljali smo pod okriljem agencije SPIRIT Slovenija, ki združuje Slovenska proizvodno usmerjena podjetja. Na sejmu so se predstavili različni proizvajalci in trgovci na področju industrijske avtomatizacije, robotov, elektronike, razsvetljave, merilne opreme, ogrevanja, varjenja ipd. PE Kemija Mozirje je predstavila program prašnih barv EKOLAK, ki je primeren za antikorozivno zaščito in se uporablja pri ohišjih gospodinjskih aparatov, v avtomobilski industriji, kovinski galanteriji... Razstavljali smo tudi sisteme za agresivne medije PE Polimeri - izdelava tefloniziranih elementov cevovoda, ventilov, proizvodnja PTFE, gumiranje in tefloniziranje. Na razstavnem prostoru nas je obiskalo veliko predstavnikov podjetij, s katerimi že sodelujemo, pa tudi več potencialnih poslovnih partnerjev. Sebastjan Stanič 20 Varnost in zdravje pri delu Promocija zdravja zaposlenih Od uvedbe novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki kot novost uvaja promocijo zdravja, je le-ta v podjetju dobro zaživela in se vključila v preventivno zdravstveno dejavnost zaposlenih. V vidu preprečevanja kardiovaskularnih bolezni mesečno izvajamo kontrole maščob in sladkorja v krvi ter svetujemo glede pravilne prehrane. Mesečno se promocije udeleži 15-20 zaposlenih. Pri tem se moramo zavedati, da samo kontrola maščob v krvi ni dovolj, ampak je potrebno narediti korak naprej. Zdrav način življenja, pravilna prehrana in gibanje so poglavitni dejavniki pri zmanjševanju bolezni srca in ožilja. Kontrole maščob in sladkorja v krvi izvajamo vsako prvo sredo v mesecu po predhodni prijavi. Odvzem krvi za preiskave Zaradi velikega interesa smo ponovili delavnico protibolečinske terapije. Dinamična elektronevro stimulacija je ena od najbolj učinkovitih sodobnih metod ali terapij, ki se uporablja tako za zdravljenje kot tudi za preventivo in rehabilitacijo. Tudi tokrat so protibolečinsko terapijo izvajali terapevti podjetja Zdravi in pika. Delavnice se je udeležilo 30 zaposlenih. V sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Zdravstvenim domom Celje - center za krepitev zdravja smo organizirali delavnico tehnike sproščanja. Strokovnjaki različnih področij že vrsto let ugotavljajo, da je sprostitev zelo pomemben del našega življenja. Sprostitev pa ni zgoljležanje na plaži, pred televizorjem, brezskrbno kramljanje s prijatelji ali ukvarjanje s športom, temveč je veščina, ki jo je dobro osvojiti in jo lahko uporabljamo pri vsakodnevnih dejavnostih. S pomočjo sproščanja človek spozna, kako lahko obvlada svoje telesne simptome. Udeleženci so spoznali osnovne značilnosti sproščanja, praktično preizkusili tri različne tehnike sproščanja in prejeli navodila, kako sproščanje izvajamo sami. Sproščanje omogoča doseganje fiziološkega stanja, ki je nasprotno stresnemu, saj je nemogoče biti istočasno tesnoben in sproščen. Po nekajtednih redne vadbe (20-30 minut na dan) dosežemo večjo in dlje trajajočo sproščenost. Učenje sproščanja je tudi ena od osnovnih terapevtskih tehnik pri preprečevanju anksioznosti, fobij in napadov panike. Delavnice se je udeležilo 18 zaposlenih, vodila pa jo je Maruša Naglič, univ.dipl.psih. Tehnike sproščanja Ker želimo promocijo zdravja čim bolj približati delavcem podjetja, nas zanima, katere so tiste zdravstvene teme, ki bi vas zanimale v prihodnje. Pokličite nas, pošljite elektronsko ali navadno pošto in nam zaupajte vaše želje. Če bo le možno, vam bomo ustregli in organizirali predavanje, delavnico ali pa napisali članek. Otmar Slapnik Simona Bergant, diplomirana inženirka kemijske tehnologije zaljubljena v naravo V podjetje so nas pripeljale različne poti in spletle različne zgodbe. Vsaka je po svoje zanimiva, saj za njo stojijo naši sodelavci. Tokrat vam_ predstavljamo Simono Bergant iz okolice Šentjurja. Simona je diplomirana inženirka kemijske tehnologije, v Cinkarni pa je zaposlena v Službi kakovosti v Analitskem laboratoriju kot tehnologinja. Kemija jo je pritegnila že v osnovni šoli Ker je kemija že v osnovni šoli pritegnila največ njene pozornosti, se je odločila za srednjo kemijsko šolo v Celju. Blizu ji je bila tudi zato, ker je imela med sorodniki kemijske navdušence in na tem področju se je želela preizkusiti tudi sama. Po srednji šoli je hotela znanje kemije nadgraditi in nadaljevala je študij v Mariboru. Leta 2011 je prvič prestopila prag Cinkarne, ko je v podjetju opravljala praktično usposabljanje, in sicer v Analitskem laboratoriju Službe kakovosti. Nato se je vsako leto vračala na počitniško delo. Krajši čas je delala tudi v PE Kemija Celje, kjer je prav tako opravljala delo analizne kemije. V zadnjem letu študija je bilo potrebno izbrati temo za diplomsko delo. Priložnost se je ponudila v Analitskem laboratoriju in s pomočjo delovnega mentorja Jurija Pustineka je leta 2013 diplomirala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru. Pri nadrejenih ceni strokovnost in pripravljenost pomagati Od oktobra leta 2014 je uradno zaposlena v Cinkarni kot kemijski tehnolog. Pravi, da je delo zelo razgibano. Izvaja tako redne analize, kot zahtevnejše analizne metode ter sodeluje pri reševanju analiznih problemov. Dela tudi na akreditiranem področju za metode, za kar je usposobljena. Ceni strokovnost in pomoč nadrejenih, predvsem pa odprtost in dobro komunikacijo kolektiva. Ponosna je, da je del tako uspešnega podjetja in čuti pripadnost z željo dobrega sodelovanja še naprej. Delo, dobra volja in kanček sreče... Zase pravi, da je po značaju preprosta oseba z dobrimi delovnimi navadami. Njeno vodilo sta poštenost in vztrajnost. »Verjamem, da z delom, dobro voljo in kančkom sreče, lahko v življenju dosežeš prav vse,« še dodaja. Veliko ji pomenijo družina, mož in prijatelji. V prostem času poje v pevskem zboru, če čas dopušča, rada prebere kakšno dobro knjigo. Obožuje naravo in živali ter pravi, da ni lepšega kot biti del narave in živeti z njo. Barbara Rozoničnik Simona Bergant iz Službe kakovosti 22 Naši sodelavci Pogovori ob slovesu naših sodelavcev Od decembra 2015 do maja 2016 so se v Cinkarni upokojili naslednji sodelavci: Mato Sigurnjak, Franc Slemenik, Milan Tasic, Šefik Dizdarevic, Mirko Malek, Rihard Mlekuž, Viktor Mlakar, Armand Brežnik, Milan Hojnik, Stevo Bosanac, Rifet Jupic, Ivan Lončar, Hajrudin Jukič, Zoran Šišarica, Mustafa Haljilji, Štefan Arnšek, Nerxhivana Berisha, Koviljka Marjanovic, Rajka Karapandža in Marija Krašovec. Ob slovesu smo se z njimi pogovarjali o delu v podjetju in o tem kako bodo preživljali upokojenska leta. Franc Slemenik je bil cinkarniški štipendist. Takoj po šoli se je zaposlil v Cinkarni v Vzdrževanju. Po krajšem času je bil premeščen v pocinkovalnico, kjer je ostal do leta 1987, od takrat pa do upokojitve je delal v PE Polmeri. Ima vnuka, v prostem času drsa, smuča, kolesari, je tudi gasilec. Pravi, da če je podjetje kljubovalo vsemu v svoji več kot 140 letni zgodovini, verjame, da bo z enotnostjo zaposlenih tako tudi naprej. Aktivno je sodeloval v organih samoupravljanja in bil zadnji predsednik disciplinske komisije v Cinkarni. Šefik Dizdarevic je bil v podjetju zaposlen dobrih 40 let, najprej v Metalurgiji na cinkovem prahu, kjer je bil izmenovodja. Že tam je hitro opazil morebitne nevarnosti na delovnem mestu. Ob delu je študiral varnost pri delu v Zagrebu. Takrat je varno delo v Cinkarni organizacijsko spadalo v Kadrovsko službo. Vzporedno z delom in študijem se je vedno bolj zavzemal za varno delo, s časom se je pričelo sistematično delati na preventivi in za čim manj oz. nič poškodb pri delu. Z leti so se standardi tudi na tem področju močno zvišali, celoten sistem je naravnan k ozaveščanju zaposlenih in skrbi za varnost. Pravi, da bo zagotovo še ostal v stikih s sodelavci iz svoje službe. Mirko Malek je bil vseh 40 let delovne dobe zaposlen v Cinkarni, in sicer v Vzdrževanju. Opravljal je predvsem vzdrževalna dela v PE Titanov dioksid. Spominja se koliko ročnega in fizično napornega dela je bilo, pa tudi danes je vzdrževanje v PE Titanov dioksid težko delo. Rojen je v Pakracu na Hrvaškem, ima štiri vnuke. Pravi, da je imel super sodelavce in da so bili zelo dober tim. Rihard Mlekuž je bil v Cinkarni zaposlen od leta 1973, ves čas v laboratoriju Službe kakovosti. Včasih je bil v podjetju glavni laboratorij, ki se je kasneje delil na laboratorij v PE Titanovdioksidin laboratorij v Službi kakovosti. Pred leti je bilo v laboratorijih več zaposlenih, spominja se, da so na priučevanje hodili v Francijo, največ pa so se tekom let naučili iz izkušenj. Pravi, da so bili v fizikalnem oddelku dober kolektiv. Hodnik v laboratoriju je opremil s svojimi fotografijami, saj v prostem času rad fotografira, bil je član foto krožka Cinkarne, odpravi pa se tudi na kakšno potovanje. Milan Hojnikje bil zaposlen v elektro oddelku Vzdrževanja, delal pa je v Titanovem dioksidu. V letih njegovega službovanja se je veliko spremenilo na bolje, bolj je poskrbljeno za varnost pri delu. O sodelavcih lahko pove le dobro. Tudi okoljsko je podjetje danes povsem drugače ozaveščeno kot nekoč in želi si, da bi šel razvoj podjetja še naprej v tej smeri. Pravi, da mu v pokoju ne bo dolgčas, saj je motorist, kolesar in pohodnik. 23 Naši sodelavci Rifet Jupic je bil v podjetju zaposlen 38 let v laboratoriju PE Titanov dioksid. Opravljal je izmensko delo in ponosen je, da je lahko prispeval svoj delež k razvoju podjetja. Pravi, da se je v teh letih marsikaj zelo spremenilo, tudi delo v laboratoriju. Hajrudin Jukič je bil v Cinkarni zaposlen od leta 1981 v Vzdrževanju, gradbeni oddelek. Pravi, da je bil v Cinkarni zadovoljen z delom, imel je dobre sodelavce, s katerimi se je lepo razumel. Za naprej si želi predvsem zdravja. Živi v Celju, prihaja pa iz Bosne, kamor se občasno še vrača. Mato Sigurnjak je prišel iz Bosanske Gradiške v Slovenijo leta 1976, istega leta se je zaposlil v Cinkarni v Litoponu v PE Kemija Celje in tam ostal vse do upokojitve. Na Hrvaškem ima hišico, ki jo bo obnovil, ima pa tudi vnuke, ki jim bo sedaj lahko namenil več časa. Spominja se, da je bilo včasih več solidarnosti med zaposlenimi. Gradili so ceste, bolnice, sanirali npr. škodo po poplavah, ni bilo težko delati ob sobotah, nedeljah ali praznikih. Sodelavcem pa želi zdravja, potrpežljivosti in medsebojne pomoči. Mustafa Haljilji prihaja iz Kosova. V Cinkarni je bil zaposlen 39 let in mu je kar žal, da odhaja iz podjetja. Najprej je delal v Litoponu, nato v obratu Organskih žveplenih barvil, pa v proizvodnji kislin in v keramiki v proizvodnji dimnih tuljavah, na koncu pa v PE Titanov dioksid. Ob upokojitvi se vrača na Kosovo, kjer ima ženo in otroke. Milan Tasic vsem zaposlenim v Cinkarni želi vse dobro. Štefan Arnšek se je v podjetju zaposlil leta 1968. Najprej je delal kot tehnolog v elektro službi, nato je bil vodja centralne elektro delavnice, med drugim je skrbel za izdelavo tehnične dokumentacije in vzdrževanje avtomatiziranih procesov. Bil je član društva Ljudske tehnike, zavzemal se je proti kajenju, za uporabo slovenskega knjižnega jezika in za ozelenitev in zasaditev dreves na območju podjetja. Veseli ga, da je Cinkarna postala urejeno in avtomatizirano podjetje, sodelavcem pa želi zadovoljstva in dobrih medsebojnih odnosov. Nerxhivana Berisha se je v podjetju zaposlila leta 1982 v transportu v skladišču kot označevalka vreč, od leta 1990 do upokojitve pa je opravljala delo čistilke proizvodnih prostorov. Prihaja iz Kosova, sedaj pa živi v okolici Celja. Ima dva sinova in šest vnukov. V zadnjem času jo pestijo zdravstvene težave, sicer pa pravi, da ji je bilo v Cinkarni lepo. Želi si bolj trdnega zdravja, sedaj se bo več ukvarjala z vnuki, obdelovala bo vrt, občasno pa se vrača tudi na Kosovo na obisk k mami. Koviljka Marjanovic je bila vso delovno dobo zaposlena v Službi kakovosti v laboratoriju, in sicer od leta 1977. Prihaja iz Bosne, živi v Celju, imajo pa tudi hišo ob morju v Zadru, kjer bo sedaj preživljala poletja. Na delo v podjetju ima lepe spomine, saj so se s sodelavci zelo dobro razumeli, vedno so bili pripravljeni pomagati drug drugemu, imeli so dobre nadrejene. Ves čas je delala v izrednem laboratoriju. Seveda so se v vseh teh letih spreminjale tehnologije, metode, stroka se hitro razvija, potrebno se je bilo prilagajati novim pristopom, največ pa štejejo izkušnje. Sedaj bo imela več časa za sprehode, gospodinjstvo, pa tudi za računalnik in branje. Zahvala Ob boleči izgubi očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem OE Marketing, ki ste mi v teh dneh stali ob strani, darovali za sveče in cvetje ter ga pospremili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Zdenka Gradišnik 24 y Družbeno odgovorne aktivnosti Izdelki natečaja »Lončki in korita, da bo gredica bolj barvita« polepšali Celje in okolico Na Mestni tržnici Celje je potekal zaključek 8. natečaja Cinkarne Celje za osnovne in srednje šole »Lončki in korita, da bo gredica bolj barvita«. Odziv na razpis je bil znova rekorden. Približno 1000 otrok iz več kot 40 celjskih osnovnih in srednjih šol je prispevalo svoje lončke in cvetlična korita, ki so oz. še krasijo mestno tržnico, nekatera celjska krožišča, območje Cinkarne ter del ob Kidričevi cesti. Nekaj izdelkov smo postavili na ogled tudi v dislocirani poslovni enoti Kemija Mozirje, ob počitniškem domu v Logarski dolini ter na predstavništvu Cinkarne v Beogradu. Cinkarna likovno-tehnični natečajprireja že 8 let, z njim pa želi mladim približati svoje proizvode in jim prenesti pomembno sporočilo o pomenu obstoja kemijske dejavnosti za čisto vsakega posameznika. Podjetje je učencem in dijakom razdelilo mavec (izdelan je namreč iz kalcijevega sulfata, ki je stranski produkt proizvodnje titanovega dioksida), odpadne lesene deščice in glinene lončke. Sodelujoči so izdelovali poljubne skulpture in korita za zasajevanje cvetlic, zelo izvirno pa so poslikali in nadgradili tudi glinene lončke. Strokovna komisija je na podlagi prispelih fotografijizdelkov izbrala tiste, ki so bili najbolj kreativni, domiselni in dodelani ter jih v sodelovanju s podjetjem Simbio, d. o. o., smiselno zasadila. Na zaključni slovesnosti sta mlade ustvarjalce in njihove mentorje nagovorila predsednik uprave in generalni direktor Tomaž Benčina ter članica uprave in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič ter podelila glavne in tolažilne nagrade. Prireditev so z glasbenimi vložki popestrili dijaki Gimnazije Celje Center in Osnovne šole Lava, sodelujoči pa so se razveselili še malice in sladkih drobnarij, ki sta jim jih delili maskoti Cinka in Cinko ter si z navdušenjem ogledali dela prijateljev s sosednjih šol. Fotoreportaža na prvi in zadnji strani časopisa. Špela Kumer, Barbara Rozoničnik Na zaključni prireditvi sta Tomaž Benčina, predsednik Uprave in generalni direktor, ter Nikolaja podgoršek-Selič, članica Uprave in tehnična direktorica, podelila nagrade učencem in mentorjem Družbeno odgovorne al «f JPr ¿v * I 25 Napravo za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom obiskali študenti gradbeništva in geodezije Maja so obiskali napravo za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom študenti Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pod mentorstvom doc. dr. Ane Petkovšek. Na terenskih vajah so si ogledali najvišjo visoko nasuto pregrado v Sloveniji, ki je po mnenju Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade tudi najbolje vzdrževana in opazovana zemeljska pregrada pri nas. Študenti niso skrivali začudenja in navdušenja, saj je imela večina med njimi prvič priložnost videti tako veliko pregradno telo in gosto mrežo vgrajenih geotehničnih in hidrogeoloških merilnih inštrumentov. Blaž Črepinšek Bodoči gradbeniki in geodeti so si z zanimanjem ogledali najvičjo visoko nasuto pregrado v Sloveniji Študenti kemije iz Zagreba na obisku v Cinkarni Maja nas je obiskala skupina študentov kemije iz Zagreba. Delavski direktor in vodja Kadrovske splošne službe Marko Cvetko jim je v večnamenskem objektu predstavil podjetje, nato so si z zanimanjem ogledali laboratorije v Službi kakovosti ter laboratorij v PE Titanov dioksid. Barbara Rozoničnik Študenti iz Zagreba so si v Cinkarni ogledali laboratorije 26 y Družbeno odgovorne aktivnosti Cinkarna sodeluje z mladimi gradbeniki Cinkarna s ciljem razpoznavnosti svoje blagovne znamke in promocije svojega gradbenega programa sodeluje tudi z mladimi gradbeniki Slovenije. V tehnično komercialnem servisu PE Kemija Celje tako v dogovoru z vodji izobraževalnih programov na srednjih gradbenih šolah v Celju, Mariboru, Ljubljani, Novem mestu ter Kranju izvajamo predstavitve gradbenega programa v obliki predavanj in praktičnih delavnic, kjer slušatelji na neposreden način dobijo stik z materialom, načinom priprave in vgradnjo. Predavanja in predstavitve so namenjene učencem različnih programov kot so gradbeni tehnik, zidar, pečar- Tekmovanje dijakov srednjih gradbenih šol v polaganju keramike polagalec keramičnih oblog, slikopleskar in so jim tudi tematsko ustrezno prilagojena. Takšna sodelovanja so postala že kar stalnica. V letošnjem letu smo sodelovali z mladimi gradbeniki tudi na dveh tekmovanjih. Na Pomladnem sejmu gradbeništva, energetike, komunale in obrti v Gornji Radgoni je aprila potekalo tekmovanje dijakov srednjih gradbenih šol v polaganju keramike in tekmovanje osnovnošolcev v izdelovanju fresk. Prav tako aprila pa se je v Celju odvijalo 18. državno tekmovanje srednjih gradbenih šol. Organizator je bil Šolski center Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja. Dijaki so se pomerili v strokovnih nalogah in športnih panogah. Na obeh dogodkih je bila prisotna Cinkarna kot sponzor gradbenega materiala in praktičnih daril. Takšna sodelovanja so priložnost za druženje, sajsmo prepričani, da je delo z mladimi naložba za prihodnje sodelovanje, ko se bodo sedaj še dijaki podali na samostojno pot obrti in podjetništva. Janko Cerjak Končali šolanje ob delu V Cinkarni Celje so nova znanja in višjo stopnjo izobrazbe pridobili naslednji sodelavci: MARCEN, Vesna je 18. 12. 2015 uspešno zaključila visokošolski študij in s tem pridobila strokovni naslov »diplomirana ekonomistka (VS)«. LAVBIČ, Branka je 18. 12. 2015 uspešno zaključila visokošolski študijpridobila strokovni naslov »diplomirana ekonomistka (VS)«. ARTIČEK, Igor je 14. 1. 2016 uspešno opravil diplomski izpit in pridobil višjo strokovno izobrazbo »inženir strojništva«. Čestitamo! Nagrajenci križanke Nagrajenci nagradne križanke, ki je bila objavljena v prejšnji številki Cinkarnarja, december 2015, so: Andrijana Jakob Milan Potočnik Simona Agrež Rešitve križank hranimo v uredništvu. Nagrajenci so nagrade prevzeli v Industrijski prodajalni Cinkarne. Čestitamo! Kulinarika 27 Recepti za bolj zdravo različico zamrznjene dobrote Poletje se bliža in s tem tudi neizmerna želja po sladoledu. Zato sem za vas pripravila nekaj receptov za bolj zdravo različico zamrznjene dobrote. Sadni sladoled Priprava: V mešalec damo najprej zamrznjeno sadje in ga miksamo, dokler se ne začne spreminjati v kašo. Nato počasi dolivamo sladilo, jogurt Jn začimbe. Takoj postrežemo v skodelicah. Če pa ni željene konsistence, ga damo še v aparat za sladoled ali v zamrzovalnik. Za tak sladoled lahko uporabimo katero koli jagodičevje. Ko bodo zrele breskve, češnje, marelice in slive, jih izkoščičimo, narežemo na manjše koščke in zamrznemo. Odlična začimba za sladoled je lupinica neškropljenih limon ali pomaranč, sveži listi mete in melise. Čokoladni sladoled Sestavine: 2,5 dl mleka, 2,5 dl sladke smetane, 1 vrečka vaniljevega sladkorja, 15 dag čokolade (večji kot je delež kakava bolj bo sladoled grenek in manj sladek), 1 žlica kakava. Priprava: Mleko segrevamo skoraj do vretja, nato ga umaknemo z ognja in vanj umešamo čokolado in kakav. Če se čokolada ne stopi, postavimo nazaj na štedilnik in med segrevanjem mešamo toliko časa, da se stopi. V ohlajeno maso vmešamo stepeno smetano. Pokrijemo s folijo in za nekajur postavimo v zamrzovalnik. Vmes večkrat premešamo. Lahko pa zmes vlijemo v aparat za pripravo sladoleda. 28 Kulinarika Vaniljev smetanov sladoled Priprava Vaniljev strok podolžno razpolovimo in z noževo konico izpraskamo semena, ki jih dodamo rumenjakom s polovico sladkorja in vse skupaj stepamo. Smetano čvrsto stepemo. Beljake na pol stepemo. Nato jim med nadaljnjim stepanjem postopoma vmešamo drugo polovico sladkorja, in stepamo, da dobimo čvrst beljakov sneg. Snegu dodamo stepene rumenjake in stepeno smetano. Vse skupaj nežno zmešamo. Zmes nalijemo v posodo, ki jo pokrijemo s pokrovčkom in za 5 do 6 ur, še bolje čez noč, položimo v zamrzovalnik ali jo vlijemo v aparat za pripravo sladoleda in sledimo navodilom proizvajalca. Za jedi, pri katerih jajc termično ne obdelamo nad 73°C, uporabljamo izključno povsem sveža jajca. Sicer obstaja možnost zastrupitve z zelo nevarno salmonelo. Nasveti Iz vsakega sladoleda pa lahko pripravimo ogromno izpeljank. Na koncu lahko vmešamo še pražene oreščke, nadrobljene kekse, delčke čokolade, sveže sadje, meto ... Na začetku lahko dodamo različne začimbe (cimet, kardamom, ingver ...). Če želimo bolj kremast sladoled, dodamo banano, za sladoled z alkoholom, dodamo alkoholu želatino in tako bo sladoled zamrznil. DOBER TEK! Renata Cizej Naj foto poletja 2016 Prihaja čas dopustov, ko se odpravimo na oddih, spoznavamo nove kraje, si vzamemo kakšen trenutek za opazovanje narave, uživamo v vročih dneh in dolgih večerih, ob vsem tem pa se neredko znajde v naših rokah fotoaparat. Vabim vas, da do 30. 9. 2016 pošljete svojo naj fotografijo poletja v elektronski obliki v tajništvo vodstva podjetja (Barbara Rozoničnik) na naslov: vodstvo.tajnistvo@cinkarna.si. Izbrali bomo tri fotografije in avtorjem podelili praktične nagrade. K fotografiji dopišite svoje ime in priimek ter domači naslov. V nagradni igri lahko sodelujejo vsi zaposleni, vendar vsak le z eno (1) fotografijo. Nagrajene fotografije in imena avtorjev bomo objavili v naslednji številki časopisa Cinkarnar. , 110,1 P0)BS> Uredništvo Na kratko Apartmaji v Maredi v novo sezono prenovljeni Počitniške kapacitete Cinkarne Celje v Maredi pri Novigradu v novo turistično sezono vstopajo na novo prebeljene, opremljene z novimi kuhinjami, sedežnimi garniturami in garderobnimi omarami. Za beljenje in montažo smo poskrbeli sodelavci iz PE Vzdrževanje in energetika. Poleg tega so apartmaji tudi generalno očiščeni in pričakujejo nove goste. Dušan Žnidar 29 Usposabljanje za varno delo z motorno žago Zaposleni iz PE Vzdrževanje in energetika, ki se pri svojem delu srečujejo z motorno žago, so se v januarju udeležili teoretičnega in praktičnega usposabljanje za varno delo. Usposabljanja se je udeležilo 13 zaposlenih, ki so ob zaključku prejeli potrdilo o opravljenem izobraževanju in komplet opreme za varno delo z motorno žago. Izobraževanje je izvajalo podjetje Kova, d.o.o., teoretični del triurnega usposabljanja je potekal v učilnici Službe za varstvo in zdravje pri delu, praktični del pa na prostem. Irena Zeme Čuvajnica Bukovžlak v zelenju in cvetju Tako kot v Cinkarni, se tudi na napravah za odstranjevanje odpadkov trudimo skrbeti za lepo in urejeno okolje. Čuvajnica Bukovžlak je vsa v zelenju in cvetju. Zasluga za tako urejeno okolje gre Josipu Duspari, ki ureja okolje in poskrbi za nakup in posaditev cvetja okrog čuvajnice. Igor Cerar Čuvajnica Bukovžlak v zelenju in cvetju Udeleženci izobraževanja za varno delo z motorno žago Celjsko literarno društvo na 31. Slovenskem knjižnem sejmu S pomočjo donacije Cinkarne Celje smo se člani Celjskega literarnega društva novembra 2015 udeležili najpomembnejše knjižne prireditve v Sloveniji, Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani. Mira Gorenšek, Ljudmila Conradi, Renata Cigler Gandolfo in Bojan Ekselenski smo pripravili stojnico na bazarju malih založnikov. Tudi tokrat smo sodelovali na Šolskem knjigosledu, kjer sem organiziranim skupinam otrok predstavil program društva in na Forumu za bralce vodil predstavitev Kako preprosto do E-knjige. Naša stojnica je privabila precej obiskovalcev, ki so brskali med knjižnimi izdajami naših članov. Poleg namenske promocijske brošure smo delili tudi našo literarno revijo Vsesledje in prejeli zelo pozitivne odzive. Na sejmu se je pojavilo tudi ime našega podjetja kot pomembnega donatorja v kulturi in družbeno odgovornega podjetja. Bojan Ekselenski y Na kratko 30 Območna tekmovalna skupnost Celje in Kegljaška sekcija Cinkarne V sezoni 2015/2016 je v območni tekmovalni skupnosti (OTS) tradicionalno sodelovala tudi ekipa Kegljaške sekcije Cinkarna Celje. Sistem tekmovanja poteka dvokrožno, kar pomeni, da se z vsako od sodelujočih ekip pomerimo doma in v gosteh. V ligi smo zastopali barve Cinkarne od Konjic do Šoštanja in bili do zadnjega kola v igri za pokal za tretje mesto. Žal je bila tretja stopnica na koncu za nas za milimeter previsoka in smo pokal izgubili zaradi razlike v setih. Ker upanja in motivacije pri nas nikoli ne zmanjka, bomo poskušali v naslednji sezoni rezultat še nadgraditi. Izkoristil bi priložnost in v našo sredino, kegljaško sekcijo, povabil vse, ki si želite rekreacije in prijetnega druženja. Vsekakor pa bi se rad zahvalil Cinkarni Celje, ki nam na različne načine omogoča sprostitev, rekreacijo in prijetne trenutke. Dušan Mestinšek je predsednik sindikata KNG Slovenije Bogdan Ledinek, v prisotnosti članov republiškega odbora in predsednika ter sekretarja ZSSS Dušana Semoliča in Pavla Vrhovca, najbolj zaslužnim članom podelil plakete in priznanja. Plaketo sindikata KNG Slovenije sta med drugimi prejela tudi Svobodni sindikat KNG Cinkarne Celje in Svet delavcev Cinkarne Celje za uspešno sodelovanje in skupno vodenje pri zaščiti delovnih mest in varstvu pravic članov in članic sindikata v družbi. Plaketi sta prevzela predsednik Svobodnega sindikata kNg Cinkarne Celje Franc Grabler in predsednik Sveta delavcev Cinkarne Celje Dušan Mestinšek. Dušan Mestinšek Člani tekmovalne ekipe kegljaške sekcije Plaketi sindikata KNG Slovenije tudi v Cinkarno Celje Člani republiškega odbora Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG) so se konec aprila v Ankaranu sestali na tradicionalni slovesni seji posvečeni mednarodnemu prazniku dela 1. maju. Na njej Vodstvo Sindikata KNG podelilo plakete in priznanja najbolj zaslužnim članom Druženje, šport, rekreacija, sprostitev in še kaj Plesna sekcija Cinkarne že nekaj let uspešno sodeluje s plesnim klubom Flamenco iz Celja. V letošnjem letu smo organizirali začetni plesni tečaj, kateremu se je pridružilo kar nekaj novih plesnih parov. V aprilu smo, kot vsako leto, skupaj organizirali plesno delavnico, ki je tokrat potekala v Umagu. Na delavnici je preko 30 plesnih parov osvojilo zahtevno koreografijo plesa Jive. Za kvalitetno učenje na visokem nivoju sta poskrbela priznana plesna strokovnjaka. V sklopu tedna športa v Celju smo skupaj izvedli promocijo plesa z brezplačnim začetnim tečajem, katerega se je udeležilo preko 80 plesnih parov, tako da smo učenje morali izvesti v veliki dvorani Celjskega doma. V jeseni bomo zopet organizirali »Ples knežjega mesta«, na katerega že sedaj vabimo vse plesa željne. Vse, Na kratko Utrinki iz spomladanske plesne delavnice - Umag 2016 Cinkarnarji tekači v ŠD Radost Gibanje - pomemben dejavnik zdravja! Vedno več cinkarnarjev se zaveda pomena zapisanega slogana in se loteva rekreacije, torej gibanja na različne načine. Kar nekaj se nas je tako ali drugače znašlo v tekaškem športnem društvo RADOST, ki deluje v ki pa bi se želeli zavrteti v plesnih ritmih, kot obliki rekreacije in druženja, pa vabimo vsako nedeljo ob 20. uri v veliko dvorano večnamenskega objekta Cinkarne Celje. Več o plesni sekciji lahko preberete tudi na spletu: http://www.plesnitecaj.si/ Igor Cerar Del ekipe cinkarnarjev iz ŠD Radost na tekaških pripravah v našem domu v Logarski dolini 31 Celju in združuje tekače vseh starosti, od 20 do 73 let. Dvakrat tedensko se srečujemo na treningih teka pod vodstvom strokovno usposobljenih trenerjev in se pripravljamo za množične rekreativne prireditve v Sloveniji (Ljubljanski maraton, Maraton treh src Radenci, Istrski maraton, Konjiški mali maraton, Eco Maraton Maribor, Sežanski mali maraton, Mali maraton Mozirje, Tek čez ptujski grad, Tek državnosti Celje, Tek celjskih knezov Celje, Barbarin tek Velenje, Silvestrski tek Žalec, Dobrodelni tek Lions kluba »Tečem, da pomagam« - Celje, Kros Šentjur ...) in v tujini (Maraton Palmanova, Banjaluški mali maraton, Tek Dobiacco - Cortina). Z udeležbo na organiziranih tekih preizkusimo pridobljeno tekaško pripravljenost, dosegamo svoje zastavljene cilje v smislu pretečenih razdaljin izboljšanja časovnih dosežkov s čimer poleg telesa krepimo tudi našo psihično moč za premagovanje vsakodnevnih težav. Hkrati s tekom razvijamo družabne dejavnosti, kajti poleg teka nas povezujejo tudi druženja po opravljenih maratonih, klepeti ob teku. Skratka prava »radost«. Za večjo prepoznavnost in enotnost (krepitev ekipnega duha) smo v lanskem letu nabavili posebejnarejene tekaške majice, za katere smo zbrali kar nekajsredstev pri različnih podjetjih, tudi Cinkarna je prispevala. Z veseljem pokažemo logotip svojega podjetja natisnjen na majici, povsod, kjer se pojavimo. Majice so zelo barvite in v njih vzbujamo veliko pozornost, tako da so napisi na njih deležni velike promocije. Hvala Upravi podjetja, ki nas je podprla pri naši dejavnosti. Boža Šuk Lubej Planica - spomini na začetek pomladi Fantastični rezultati slovenskih nordijskih skakalcev so nas spodbudili, da smo si tudi cinkarnarji ogledali naše orle v živo. Izjemni športniki so združili tudi nas. Oba sindikata, Svobodni in Neodvisni, sta združila moči ter organizirala ogled ekipne tekme poletov. Zbralo se nas je za cel avtobus. Dobre volje in polni pričakovanja smo se zgodaj zjutraj odpravili v hram slovenske smučarije. Ob prihodu smo obnemeli, prenovljena Planica nas je s soncem obsijana kar posrkala vase. Težko je opisati občutke in vzdušje ob poletih in pristankih naših orlov, ko si del 30.000 glave množice. Bilo je nepozabno. Veselili smo se z drugimi navijači, ki so prihajali iz vseh koncev Slovenije. Naše prigode in občutke smo prenesli med naše sodelavce, ki so nam kar malo zavidali. Naslednje leto pa še v večjem številu. Aleš Stevanovič Planica 2016 Dobrodelna akcija S srcem na kolo Med prvomajskimi prazniki se je sodelavka Zvonka Rošer udeležila dobrodelne akcije S srcem na kolo. 100 kolesarjev je v petih dneh prekolesarilo 580 km od Murske Sobote do Izole. »Zadana naloga je bila vse prejkot lahka, občutek ob doseženem cilju pa je bil izjemen«, pravi Zvonka, ki rada kolesari, še raje pa pomaga in to odtehta vse napore in žulje. Z akcijo so 200 otrokom omogočili brezskrbne in nasmejane enotedenske počitnice na Debelem rtiču. Barbara Rozoničnik Utrinki z zimskih športnih iger Svobodnega sindikata KNG Soboto v marcu smo se člani Svobodnega sindikata KNG Cinkarne Celje udeležili zimskih športih iger na smučišču Cerkno. Nekaj nas je tekmovalo v veleslalomu, drugi pa so izkoristili dan za prijetno smuko. Članom, ki niso smučali, smo omogočili ogled bolnišnice Franja, ki je v neposredni bližini. Po končanem uradnem delu je sledilo družabno srečanje. Zvonka rada kolesari, še raje pa pomaga Franc Grabler Člani Svobodnega sindikata KNG na zimskih športnih igrah na smučišču Cerkno Na kratko Za urejeno okolico V Cinkarni imamo kar 18 hektarov zelenih površin, ki jih je potrebno vsaj dvanajstkrat letno pokositi. V PE Vzdrževanje in energetika se lahko pohvalimo z novo pridobitvijo, novim traktorjem GOLDONI ronin 50. Z njim bo Martin Cmok poskrbel za urejen izgled zelenih površin, pozimi pa za dobro splužene ceste. Dušan Žnidar 33 Zelenica pred upravno stavbo v novi preobleki Zelenico pred upravno stavbo je do nedavnega prekrivala iztrošena zemlja in rastlinje, ki se je prekomerno razraslo in postalo zavetje raznim manjšim živalim. Fantje so skupaj z izvajalci poskrbeli za izkop, nasutje nove podlage in zemlje, urejena je dekorativna postavitev, ozelenitev ter razsvetljava. Preureditev zelenice smo izvedli kot kompenzacijo z našim poslovnim partnerjem. Barbara Rozoničnik Martin Cmok ob novi pridobitvi Dušan, Bojan in Martin skrbijo za urejeno podobo zelenice pred upravno stavbo Cinkarne Celje Športne igre cinkarnarjev 2016 V soboto 28. 5. 2016 so v športno rekreacijskem centru Lopata potekale tradicionalne športne igre cinkarnarjev. Igre vsako leto potekajo v organizaciji odbora za šport in kulturo Cinkarne Celje. Tekmovali smo v malem nogometu, košarki in odbojki. Po končanem športnem delu se je druženje nadaljevalo ob hrani in pijači še pozno v popoldne. Iskrena zahvala našim kuharjem za pripravljene dobrote. Druženje je potekalo v športnem in prijateljskem duhu, prijazno pa je bilo tudi vreme, saj smo imeli prekrasen sončen dan. Hvala vsem udeležencem srečanja in seveda vabljeni na športno srečanje prihodnje leto. Rezultati tekmovanj: Mali nogomet 1. Skladišče marketing 2. TiO2 3. Metalurgija Košarka 1. Metalurgija 2. CC-boys Odbojka 1. Skupne službe 2. Kemija Celje Jože Koštomaj Ekipe so se pomerile v malen nogometu, košarki in odbojki 34 £" Kultura Na cinkarniških kulturnih večerih priznani domači in tuji pesniki Leta 2016 smo do sedaj pripravili tri Cinkarniške kulturne večere. Februarja sta bila gosta predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina in pesnik ter pisateljMilan Dekleva. Predstavila sta svoja novejša dela, pogovarjali pa smo se tudi o aktualnih kulturnih in družbenih problemih. Ivo Svetina, Gordana Stefanovič, Zoran Pevec, Milan Dekleva in Nina Kokalj Marca sta bila gosta ugledna češka pesnica Lenka Danhelova in Peter Kuhar, ki je bil dolga leta kulturni urednik RTV Slovenija, sedaj pa je prevajalec iz češčine in publicist - objavlja v časniku Delo in v reviji za književnost Sodobnost. Pesnica je predstavila svojo poezijo, Peter Kuhar pa je med drugim govoril o slovensko-češki kulturni povezavi - z Danhelovo namreč vsako leto organizirata mednarodni književni festival, na katerega povabita tudi slovenske pesnike (dvakrat je bil gost tudi Zoran Pevec). Festival traja tri dni in na večer, ki se dogaja v Pragi, pridejo med drugim tudi naš veleposlanik na Češkem in predstavniki češke diplomacije ter ugledni češki pisatelji in pesniki. Aprila je bil Cinkarniški kulturni večer namenjen pogovoru z lanskoletno prejemnico Veronikine nagrade pesnico Meto Kušar in organizatorjem prireditve za nagrado Jožetom Volfandom, glasbeni gost pa je bil Kristian Koželj. Veronikina nagrada se podeljuje za najboljšo pesniško zbirko leta na Slovenskem in je za Prešernovo nagrado druga najpomembnejša za poezijo pri nas. Ker je Kušarjeva tudi esejistka, ki se polemično odziva na družbeno stanje pri nas, je bil pogovor z njo še toliko bolj zanimiv in iskriv. Jože Volfand pa je bil za obiskovalce zanimiv zato, ker je pred leti na Slovenskem organiziral Našo besedo, Teden domačega filma, je publicist in je bil tudi odgovorni urednik časnika Delo, sedaj pa pripravlja prireditev Poletje v Celju. Večere je povezoval Zoran Pevec, bili so dobro obiskani in medijsko podprti, donatorsko pa jih podpre Svet delavcev Cinkarne Celje. Zoran Pevec Prevod pesniške zbirke Zorana Pevca v srbščino Ugledna banjaluška založba Hiša poezije, ki jo vodi pesnik Zdravko Kecman je izdala pesniško zbirko Zorana Pevca. V srbščino jo je prevedel Željko Perovic. Zoran Pevec je skupaj s še dvema prevedenima avtorjema, pesnico Cvetko Bevc in pesnikom Ivom Stropnikom ter s prevajalcem, predstavil pesniško zbirko v Banja Luki, v tamkajšnji Narodni knjižnici. Prireditev je bila izjemno dobro obiskana, med drugim so prišli tudi predstavniki slovenske skupnosti v Banja Luki, prisotni pa so bili tudi predstavniki tamkajšnje televizije in časnikov. Pesniško zbirko je sofinanciral Svet delavcev Cinkarne Celje. Zoran Pevec Predstavitev pesniške zbirke Zorana Pevca v Banja Luki Kultura 35 Za vrtečo se sliko je poskrbel naš sodelavec Toni Ožir Naš sodelavec Toni Ožir iz PE Vzdrževanje in energetika se nam je v maju predstavil tudi kot ustvarjalec. V razstavnem delu jedilnice smo si lahko ogledali zanimiv umetniški projekt, v katerem je združena umetnost z inovacijo, saj je Anton je poskrbel za vrtečo se sliko. Toni Ožir iz Petrovč je avtor tehnične podpore za predstavitev umetniške slike akademskega slikarja Marjana Skumavca. Inovacijo so prvič predstavili v začetku leta v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je, tako kot pri nas, požela veliko pozornosti obiskovalcev. Slika Maratova smrt, 1977-2011, ki jo je Skumavc slikal 34 let in jo je v času nastajanja podpisal vertikalno in horizontalno, ker je sliko mogoče gledati v dveh legah, je bila osrednja slika ljubljanske razstave. Kustos razstave je želel, da bi to možnost dvojnega gledanja še bolj približal obiskovalcem. Svojo željo je zaupal Toniju in ga prosil, da bi razmislil o mogoči tehnični rešitvi. zamenja. Zahteva je bila še, da naprava deluje zelo tiho (galerijski prostor) in da je zelo estetsko umeščena. Metla je pomagala Toni je tako združil znanje o mehaniki, elektroniki in strojništvu. Izdelal je »napravo za obračanje slike«, njen daljinski upravljalec in nosilec za umetniško delo. Zaradi dimenzij slike, naprave ni mogel v celoti preskusiti v domači delavnici, kot nadomestek za sliko je uporabljal kar očetovo metlo. Šele tik pred odprtjem razstave, ko je bila naprava prvič pritrjena na zid galerijskih prostorov, in je nanjo namestil tudi sliko, je lahko bil stoodstoten, da njegova zamisel res deluje. Slika se je brezhibno vrtela (obračala) 47 dni, 10 ur na dan, v določenem 40-sekundnem intervalu. Podobno kot v našem razstavišču v jedilnici ... Valerija Motaln Večji del razstave v Cinkarni Kdo je Marjan Skumavc? Poleg omenjene vrteče slike, je bilo v Cinkarni na ogled še nekaj značilnih del akademskega slikarja Marjana Skumavca (1947-2011), rojenega v bližnjem Jurkloštru. Skumavc, ki ga nekateri pomnijo tudi kot kriminalističnega reporterja in zaljubljenca v boks, je razvil svojo edinstveno slikarsko ekspresivno govorico. V figuraliki pogosto dobesedno šokira z upodobitvami temnih plati človeškega življenja, v krajini pa ga zanimajo »večnostne« dimenzije človeka in narave, predvsem pa njune interakcije. Od ideje do vrteče se slike Toni je povedal, da se je z zamislijo in realizacijo v popoldnevih po službi ukvarjal skorajdva meseca, potrebno je bilo poseči po strokovni literaturi, posvetoval se je s sodelavci in bratom, ki je inženir elektronike. Tudi odločitev, katere materiale izbrati (in kje jih nabaviti), ni bila povsem enostavna, saj se je slika morala vrteti skoraj dva meseca, 10 ur na dan. Gledalcem je bilo potrebno s časovnim intervalom omogočiti, da si sliko v obeh legah lahko dobro ogledajo, pa tudi, da so med sprehajanjem po razstavi še pri njej, ko se lega Toni Ožir 36 Šport in prosti čas Od višine se zvrti ... Društvo jadralnih padalcev Albatros Celje deluje že vrsto let, trenutno pa je vanj včlanjenih več kot 50 bolj ali manj zagnanih jadralnih padalcev. V klubu smo aktivni tudi trije cinkarnarji: Stanko Drofenik, Aleksander Zver in Miran Majerič. Začetki jadralnega padalstva pri nas segajo v konec osemdesetih let. Seveda so takrat lahko z opremo, ki je bila na voljo, o jadranju le sanjali. S hriba si se lahko le odgnal in se spustil v dolino. Danes je s sodobno opremo stvar povsem drugačna, ob ugodnih vremenskih razmerah in dobrem znanju lahko jadraš tudi po 8 ur in preletiš več kot 200 km. Za kaj takšnega pa je potrebnih ogromno izkušenjin preletenih tisoče kilometrov. Za povprečnega jadralnega padalca je dosežek jadrati že 3-4 ure. Oprema padalcev je različna, v glavnem pa jo sestavljalo: jadralno padalo, rezervno padalo, sedež, primerna oblačila in nekaj elektronike (višinomer, GPS zapisovalec poti, kompas). Večina padalcev svoje jadralne podvige snema z GPS zapisovalcem poti - trackerjem in jih potem objavlja na spletni strani OLC (http:// xcglobe.com/olc/), kjer se primerja dolžina, čas leta, višina ... Višine na katerih letimo so različne, odvisne predvsem od vremenskih razmer in določil Letalske zveze Slovenije. Če so izpolnjeni vsi pogoji, se lahko dvignemo tudi nad 3000 m nadmorske višine. Kako pogosto smo v zraku, je odvisno od vremenskih razmer, povprečno pa je letno okrog 100 letalnih dni. Vzletišč je po Sloveniji in okolici veliko in za vsakogar se kaj najde. Seveda brez izpita za letenje z jadralnim padalom ne gre. Tečaj je razdeljen na dva dela, in sicer na začetni del, ki obsega osnove spoznavanja opreme in okrog 30 skokov z nižjih vzpetin in nadaljevalni del, kjer je potrebno opraviti vsaj 50 poletov z višino nad 300 m nad tlemi. Na koncu sledi teoretični in praktični izpit pri Jadralni zvezi Slovenije. Vendar učenje ni nikoli zaključeno, saj z vsakim poletom utrjujemo znanje in sposobnosti. V svetu ptic Omenil bi še letenje v tandemu, ki ga je verjetno izkusil vsak jadralec in je postal povod za samostojno letenje. Miran Majerič Cinkarnarki na Urbanem gladiatorju v Celju Zabava, druženje, rekreacija, tek, blato, ogenj, voda, pogum, moč, vztrajnost, izziv, ponos, zadovoljstvo, smeh ... Vse to je Urbani gladiator, avanturistični dogodek, katerega osrednji namen je zdrava zabava ob ekipnem premagovanju razgibane proge, ki praviloma poteka mimo pomembnih in najlepših naravnih znamenitosti. Urbani gladiator je ekipni izziv, namenjen širšemu krogu ljudi različnih starosti in vseh stopenj pripravljenosti. Udeleženci na različno dolgih trasah premagujejo raznolike ovire. Čas ni prvotnega pomena, temveč sta v ospredju teambuilding in druženje. Na to preizkušnjo sva se podale tudi Marta in Alja. Cinkarnarki, ena iz PE Kemija Mozirje in druga iz PE Titanov dioksid, (ki upa, da bo kmalu prava cinkarnarka). Bili sva v ekipi, ki je dokazala, da se lahko družimo, zabavamo, 37 Šport in prosti čas si pomagamo, vztrajamo in smo na koncu zelo ponosni, da smo ob raztrganih in blatnih oblačilih uspešno premagali vse ovire. Podali smo se na 6 km dolgo progo z dvajsetimi ovirami. Ovire so bile zanimive (skok čez ogenj), smešne (plazenje po smetarskih kontejnerjih), težavne (nošenje težkih vreč s peskom čez ovire), mokre (spust po spolzkem žlebu s pristankom na ostrem kamenju). Mimogrede smo se povzpeli na najvišjo točko Celjskega gradu in si ogledali Celje še s ptičje perspektive. Nikoli v življenju se ne bi vrgla v 10 cm globoko blato in se po njem plazila, da te v zadnjico ne strese električna žica, ki je tik nad teboj. Verjetno mi sicer nikoli ne bi bilo potrebno premetavati težkih traktorskih gum, ter jih privezanih na težko verigo vlačiti za seboj. Ampak tukaj ni bilo dvoma, niti pomisliš ne, da naloge ne bi opravil. Na koncu, ko okrog vratu dobiš zasluženo medaljo, si rečeš: »To ni bil zadnji Gladiator, še grem!« Marta Munda Alja in Marta sva bili tokrat v ekipi plesne šole »M dance«, v kateri trenirava, mogoče pa drugo leto v ekipi Cinkarne Aktivnosti kolesarske sekcije »GAMSI« Muhasto pomladansko vreme tudi to leto kroji rekreativne aktivnosti na prostem. Kljub temu so organizatorji uspeli izpeljati večji del množičnih kolesarskih prireditev. Nekaj smo se jih udeležili tudi člani naše sekcije. Na prvi prireditvi, nam najbližjem - KOMAK MARATONU, smo prejeli prvo nagrado kot najštevilčnejša ekipa. Sledil je AJM TEAM RIDE v Kamnici. Tam je kolesarilo 10 članov naše sekcije, razdeljenih v tri ekipe, in ponovno smo bili na zmagovalnem odru. Ekipa GAMSI 3 se je najbolj približala povprečnemu času vseh 215-ih ekip, kolikor jih je prišlo do cilja. Zadnja prireditev, ki smo se je udeležili v večjem številu, je bil TUŠEV vzpon na Celjsko kočo, ki se je končal s prijetnim druženjem. Do konca kolesarske sezone načrtujemo še nekaj aktivnosti in udeležb na kolesarskih prireditvah za rekreativce. Tudi letos nam pri izvedbi začrtanih ciljev finančno pomagata Svet delavcev in Uprava podjetja, za kar se jim zahvaljujemo. Peter Mravlak Na Sv. Urbanu - poziranje z maskoto TUŠEV vzpon 2016 - Cilj na Celjski koči 38 Šport in prosti čas S kolesom v službo Leto je naokrog in ponovno smo organizirali sedaj že tradicionalno akcijo S kolesom v službo. Vendar nas je že ponoči presenetil dež in zelo okrnil udeležbo. Kljub temu je v službo prikolesarilo okrog 110 zaposlenih, ki smo jim podelili spominske majice, vsi pa smo dobili napitek za zdrav začetek dneva. Zaradi slabega vremena je bilo tudi nekaj razočaranja, in če bo le mogoče, bomo akcijo ponovili jeseni. Peter Mravlak ■ Nekaterih kolesarjev dež ni ustavil Markiranje planinske poti Glede na to, da imam letos licenčno usposabljanje za markacista sem sklenila, da je skrajni čas, da se udeležim delovne akcije v našem planinskem društvu. Dobili smo se popoldan po službi v Pečovniku. Naš cilj je bil obnovitev poti od Gostišča Hochkraut mimo čistilne naprave do Vipote. Razdelili smo se v dve skupini. Ena je šla od spodaj navzgor, v njej smo bile tri predstavnice nežnega spola. Obnovile smo markacije in rezale veje, ki so bile na poti. Med drugim smo po žensko modrovale, le zakaj je potrebno, da je markacija narisana tako na gosto. Pa se je Dada spomnila svojih začetkov markiranja poti proti Savinjskemu sedlu. Z nama je takrat markiral naš starosta markacistov Stevo. Njegov odgovor je bil, da v primeru megle ti pa markacije še kako prav pridejo. Druga skupina je krenila z Vipote navzdol. Nekje na sredini poti smo se srečali. Sledil je obvezen piknik in fotografiranje. Markacisti obnovili pot do Vipote Ponovno smo se razdelili, me markacistke smo markirale še preostanek poti, moška sta obnovila pot na vrh Vipote. Dan je počasi ugašal, še en čudovit sončni zahod, balzam za dušo. Prijetno utrujeni smo se odpeljali na Pečovniško kočo, kjer nam je Coki pripravil prigrizek. Modrovanje smo morali kar hitro zaključiti, saj nas je naslednji dan čakal podvig na Ratitovec. Izkupiček današnjega popoldneva: naredila sem nekaj koristnega za pohodnike, markacije sijejo od daleč v novi barvi, bila sem v prijetni družbi, konec koncev sem tudi zase naredila precej, sajsem se dodobra razmigala in nadihala svežega gozdnega zraka. Darja Primc Rekviziti markacistov 39 Šport in prosti čas PLANINSKO DRUŠTVO GRMADA Ulica mesta Grevenbroich 9, 3000 Celje; Tel.: 03 492 9300; Fax: 03 492 9301; GSM: 031 383 591; franc.sinko@cinkarna.si; pdgrmada@siol.net; www.pdgrmada.org POJDITE Z NAMI 18. junij - GERLITZEN (Osojščica) 1909 m Izhodišče poti: blizu Osojskega jezera v Avstriji. Načrt pohoda: Treffen (Trebinj) 543 m, vrh Gerlitzen 1909 m in sestop v Tiffen (Potvinj) 576m. Čas hoje: okrog 8 ur. Zahtevnost poti: lahka pot. 16. julij - Severni Velebit (nacionalni park) Izhodišče poti: Zavižan. Načrt pohoda: Premužičeva staza od Zavižana do Alana. Čas hoje: okrog 8 ur. Zahtevnost poti: lahka pot za vse pohodnike z dovolj kondicije. Premužičeva staza velja za najlepšo planinsko pot na Hrvaškem. 13. avgust -VELIKO ŠPIČJE 2398 m, TRIGLAV 2864 m (2 dni) Izhodišče poti: Stara Fužina pri Bohinjskem jezeru. Načrt pohoda: 1. skupina: Stara Fužina - Vogar - Planina pri jezeru - Tičarica - Koča pri Triglavskih jezerih (prenočevanje) Veliko Špičje - Prehodavci - Trenta. 2. skupina: Stara Fužina - Vogar - Planina pri jezeru - Dedno polje - Koča na Doliču (prenočevanje) - vzpon na Triglav in sestop v Trento. Čas hoje: 1. skupina 1. dan do 8 ur hoje; 2. dan do 9 ur hoje. 2. skupina 1. dan do 8 ur hoje; 2. dan do 8 ur hoje. Zahtevnost poti: zelo zahtevne poti, potrebna vsa osebna varovalna oprema. Možna bo tudi varianta po lahki poti, toda brez vzponov na vrhove. 17. september - KRASJI VRH 1768 m Izhodjšče poti: Drežnica. Načrt pohoda: korito pri Ravnah - Pretovč - Krasji vrh. Sestop po isti poti. Čas hoje: okrog 8 ur zmerne hoje. Zahtevnost poti: lahka pot, oprema primerna vremenskim razmeram. 15. oktober - PRISTOVŠKI STORŽIČ 1759 m Izhodišče poti: Jezerski vrh. Načrt pohoda: Lovska koča - Skalarjeva planina - Pristovški Storžič. Sestop v Vellach. Čas hoje: okrog 6 ur zmerne hoje. Zahtevnost poti: zelo zahtevna pot. Potrebna osebna varovalna oprema. Možna bo tudi varianta po lahki poti. 14. november - MARTINOV POHOD _ Udeležba na enem od organiziranih pohodov v vinorodnem predelu Slovenije. Čas hoje: do 6 ur zmerne hoje. Zahtevnost poti: lahka pot za vse generacije. 12. december - avtobus zvestobe (pohod v neznano) Namenjen vsem večkratnim udeležencem izletov. Pogostitev in prevoz plača društvo. PRIREDITVE/ŠPORT/REKREACIJA 5. junij - srečanje članov planinskega društva Grmada na pikniku pri Pečovniški koči. 16. avgust - družinski tabor v Trenti. 8. oktober - kostanjev pohod, Šentjur - Resevna - Pečovniška koča in piknik na koči. 24. december - božični pohod k polnočnici, Zagrad - Pečovniška koča - Svetina. Lep planinski pozdrav Franc Šinko Natečaj Cinkarne Celje za osnovne in srednje šole 2015/16 CMUMM