TUDI KRITIČNO
»Zakaj bi vedno samo hvalili? Bodimo enkrat tudi kritični...?« je poročilo o delovanju ZSMS Dolsko na polletni konferenci začela sekre-tarka OO ZSMS.
»Če samokritično pogledamo naše delovanje, tedajjejasno, kako maloje storjenega. Tega se povsem zaveda-mo. Vemo pa tudi, da so bili številni dejavniki, tako subjektivni kot objek-tivni, ki so nam v veliki meri onemo-gočali večjo aktivnost. Zlasli naj pri lem omenim, da so mladinci člani širše druibe, torej imajo obveznosd ne le v svojem kraju, oziroma v svoji organizaciji, marveč tudi v šolah, sluibah in v drugih organizacijah, zaradi česar je bilo težko sklicevati sestanke, še manj pa izvesti kako večjo akcijo.
Šest mesecev mineva, odkar smo imeli programsko konferenco, na kateri je bilo izvoljeno tudi novo predsedstvo. Vendar smo ie na za-četku zašli v teiave, ker je precej mla-dincev iz naše organizacije odšlo na odsluženje vojaškega roka in morda je tudi to vzrok, da delo v naši organi-zaciji te ni zaiivelo. Da je 10 res, je potrdila delovna akcija v novembru. Kakšen je bil odziv? Vseh skupaj nas je bilo na akciji pribliino dvajset, od tega tri četrtine pionirjev. Finančno poročilo smo uspeli dokončati konec decembra 1976. Pozimi pa smo se vsi malo polenili, kot je to navada pov-sod. Člani predsedstva se udeležu-jemo aidi seminarjev, kijih organizira OK ZSMS. Seminarji so pestri in zanimivi, vendar je udeleiba iz naše organizacije zelo skromna. Menim, da za vse nas velja načelo, ki smo ga med seminarji čestokrat slišali — odgovornost mladih v mladinski organizaciji!
Čtani NTK iz Dolskega sose udele-iili dveh tekmovanj v namiznem te-nisu (v Jevnici in Hrušici) in povsod dosegli prvi mesti. Tudi na občinskem šahovskem tekmovanju v Hrušid smo dosegli prvo meslo.
12. februarja smo dobili priznanje za najboljšo osnovno organizacijo iz krajevnih skupnosti v občini. Naj povem, da je ta natečaj trajal od aprila do decembra leta 1976 in da se še nadaljuje.
Doslej smo imeli deset sej predsed- . sn>a OO ZSMS, kjer smo si zučrtaliut ludi izvršili nekaj akcij. Z OO ZSMS Besnica   smo   navezali  prijateljske • stike in bomo tudi v nadalje sodelo-vali z njimi v številnih akcijah.
\'eč bo treba narediti tudi za oiivi-tev dela komisij, saj so se v pretektem ¦ obdobju s posameznimi področji ukvarjali predvsem posamezni člani predsedstva OO in še to nekateri na več področjih.
Prav zaradi teh pomanjkljivosti je naše delovanje predvsem sedaj usmerjeno v prihodnje mesece in akcije. Zdi se mi, da je ena naših najpomembnejših nalog večja pove-zava z druibenopolitičnimi organiza-cijami, kl je bila vse prej kot zadovo-Ijiva, saj brez te povezave ni moč izve-sti nobene akcije. Poleg tega se mi zdi (čeprav nam nekateri očitajo preveč teoretiziranja), da je druga zelo pomembna naloga osvestitev mladin-cev glede tega, komu je namenjeno delovanje znotraj organizacije, za koga pravzaprav delamo. Naša na-loga je, da tako naši kot naslednjim generacijam dopovemo, da smo in so člani samoupravne jugoslovanske družbe in da lahko samo z delova-njem znolraj te druibe in za to družbo postavimo trdne socialistične temelje. Še vedno je preveč prisolna tipicna meščanska potrošniška miselnost, da je treba za vsako deloplačilo takoj, ne pa — kar bi moralo biti — da se z zadovoljevanjem splošnega, tj. drui-benega interesa krepi in uresničuje tudi posameznikov interes.
Te teoreticne osnove marksizma so pri mladincih šeprepogosto nerazjas-njene. Zato je delovanje naše mladin^ ske organizacije še mnogokrat zelo oteikočeno in se še prepogosto odvija le v majhnih skupinah. Mislim, da je to ena najpomembnejših nalog, ki jo moramo uresničiti.
Vsekakor moramo ohranjevttti sedanje pozitivne usmeritve ZSMS in drugih druibenopolitičnih organiza-cij, kar je naš iivljenjski interes — in pogoj. Zato pa moramo čimbolj omejevati različne oblike defomiadj, ki se lahko pojavljajo, kot so zlasti formalizem, karierizem in birokrati-zacija. Prav s tem v zvezi imamo v načrtu v naši organizaciji nekaj pre-davanj in razprav na temo našega socialističnega samoupravljanja, | družbene zavesti, poleg tega pa tudi o neuvrščenosli, opoložaju naše države v mednarodnem okolju in o odnosih, pa tudi o združenem delu in podobne iivljenjske teme.
Zavedajmo se, da to delamo zo naš boljši jutri, obenem pa prispevamo k razvoju naše samoupravne ureditve. Če se bomo tega zavedali, bomo z veseljem žnvovali uro ali dve in icne bomo stalno izgovarjali na našo šolo.«
MARTINA TRDIN