PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 181 (14.272)
Trst, četrtek, 6. avgusta 1992
Genocidno uresničevanje etnično čistih območij v Bosni in Hercegovini
Varnostni svet OZN je obsodil srbska koncentracijska taborišča
Tudi tokrat so se omejili le na obsodbe in niso sprejeli nobenega ukrepa Zaradi silovitih spopadov je Unprofor za 72 ur zaprl sarajevsko letališče
LJUBLJANA Medtem ko iz Bosne in Hercegovine poročajo o doslej najhujših spopadih ter številnih srbskih koncentracijskih taboriščih, v katerih množično mučijo in pobijajo ljudi, se mednarodna skupnost še kar naprej samo zgraža, obsoja takšno početje ter poziva sprte strani naj ustavijo spopade. Podobno je v torek zvečer storil tudi Varnostni svet Združenih narodov, ko je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi nasilja in kršitev mednarodnih norm o človekovih pravicah, še posebej v zvezi s poročilom o civilnem prebivalstvu zaprtem v taboriščih v Bosni in Hercegovini. Varnostni svet je od sprtih strani zahteval, naj Predstavnikom mednarodnega Rdečega križa in drugih človekoljubnih organizacij dovolijo prihod v taborišča, v katera so nasilno privedli civilno prebivalstvo, da bi se na kraju samem prepričali o razmerah v njih. Mednarodni odbor Rdečega križa in Visoki komesariat OZN za begunce sta tudi uradno potrdila podatke o srbskih taboriščih v Bosni in Hercegovini za hrvaško in muslimansko prebivalstvo. Tudi sicer je bilo pred-
vsem v ameriški javnosti v minulih dneh več zapisov o srbskih taboriščih, v katerih mučijo in pobijajo Hrvate iz Muslimane. Novico o obstoju takšnih taborišč je potrdil tudi ameriški uradni tiskovni predstavnik. Zaradi poročil o srbskih taboriščih v BiH ter terorju v njih se je oglasil tudi predsedniški kandidat ameriške demokratske stranke Bill Clinton. Zahteval je, naj ZDA skličejo sestanek Združenih narodov, na katerem bi podprli kolektivno akcijo, tudi uporabo sile, če bo potrebno, da bi predstavniki mednarodnih organizacij lahko obiskali taborišča in zapore.
Tudi Francija je zahtevala konkretno ukrepanje, neki visoki funkcionar francoskega parlamenta pa je izjavil, da Združeni narodi ne bi smeli zavreči možnosti vojaškega posredovanja v razpadli Jugoslaviji, če bodo dokončno potrdili obstoj srbskih koncentracijskih taborišč na ozemlju Bosne in Hercegovine. Možnost uporabe vojaške sile in sicer za zagotovitev varnosti prevoza človekoljubne pomoči predvideva tudi resoluci-
ja Združenih narodov, ki jo po poročilih agencije Reuter pripravljajo ZDA skupaj z zavezniki. To novico je potrdil tudi pomočnik ameriškega državnega sekretarja Thomas Niles.
Po pričakovanju sta se včeraj odzvala tudi predsedstvo4^ in vlada Bosne in Hercegovine, ki sta objavila seznam koncentracijskih taborišč na ozemlju, ki ga začasno nadzorujejo srbske sile. Informacijska služba bosanskohercegovskega predsedstva je sporočila, da ima zanesljive podatke o tem, da so takšna taborišča tudi na ozemlju Srbije in Črne gore. Njihov namen je etnično čiščenje nesrbskega civilnega prebivalstva. Po teh virih naj bi bilo v 96 koncentracijskih taboriščih približno 30.000 civilistov, prebivalcev Bosne in Hercegovine. Najvišja organa te države sta kot neresnične zanikala govorice, da naj bi obstojala tudi taborišča za ujete Srbe na ozemlju, ki ga nadzurujejo legalne bo-sanskohercegovske oblasti. Na vse' te obtožbe je srbska stran doslej reagirala
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Uspešen obisk
slovenske
skupščine
RIM Člani komisije za mednarodne odnose slovenske skupščine so bili včeraj na svojem prvem uradnem obisku v Rimu, kjer so se sestali s sorodnima komisijama poslanske zbornice in senata. Slovensko delegacijo, ki jo je spremljal veleposlanik Slovenije v Rimu Marko Kosin, je vodila Mihaela Logar, v njej pa sta bila še Borut Pahor in tajnica Dragica Iskrano-vič ter predsednik skupščinske komisije za spremljanje problematike beguncev Franco Juri.
Po pogovorih v poslanski zbornici je goste iz Slovenije v senatu sprejel predsednik zunanjepolitične komisije Amintore Fanfani, ki je takoj sprostil ozračje, saj je navedel, kako je njegov oče bil v prvi svetovni vojni ujetnik v mestu, ki se je tedaj imenovalo Laibach, sedaj pa je kot Ljubljana glavno mesto neodvisne Slovenije. Ob takem neobičajnem in osebnostnem uvodu so pogovori potekali v prisrčnem in odličnem ozračju. Fanfani je poudaril nujnost tesnejšega sodelovanja med Italijo in Slovenijo tudi glede vprašanja beguncev in se je zavzel za uresničitev takega procesa, ki bi republikam nekdanje Jugoslavije zagotovil mir. Brez problemov je
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Satelit Tethered še vedno blokiran v bližini Atlantisa
esoljska ladjica Atlantis ima še naprej največ nevšečnosti s ka-*°m< ki povezuje vesoljsko ladjico in satelit Tethered. Kabel so b?™®ravali raztegniti za več kilometrov (dolg jih je 20), vendar se je reš- rfll ze P° nekaj sto metrih. Tehnične težave bosta skušala danes sni 2 astronavta, dodatna težava pa je, da je na satelitu začelo R lrnanjkovati goriva	(Telefoto AP)
Z absolutno zmago Tudjmana in njegove Hrvaške demokratične skupnosti
Le Račanova SDP preživela težak poraz hrvaške levice
ZAGREB — Rezultat hrvaških volitev je jasen. Z absolutno zmago Tudjamana in njegove Hrvaške demokratične skupnosti je na volitvah padel center, toda še hujši udarec je doživela levica, za katero se sedaj velja vprašati: ali je dokončno umrla ali pa jo je le mogoče obnoviti?
Krah levice je bilo mogoče jasno predvideti. Na predvečer volitev je socialistični kandidat za mesto predsednika republike Silvije De-gen svojemu volilnemu štabu preprosto povedal, da je konec s stranko, ki jo treba razpustiti in poiskati drugačne metode organiziranja in mobilizacije levice.
Degen, ki je sicer advokat z dolgo zgodovino boja za človekove pravice, ima v mislih civilno družbene iniciative, ki naj bi dvignile /levičarsko zavest« na Hrvaškem in obranile ter ohranile kar se ohraniti in obraniti še da.
Degen je menil, da bo po volitvah nastopil čas obračuna z drugače mislečimi. K sreči naj bi pred levico na vrsti skrajna desna Hrvaška stranka prava in njen predsednik Dobrislav Paraga. Kljub temu se De-genova sodelavka v velikem štabu sprašuje, mar naj vse svoje marke porabi za nakup stanovanja v Zagrebu ali pa naj jih raje prihrani za izgnanstvo? Kot angažirana novinarka se je nekaterim že zamerila.
Ob socialistih se bodo verjetno tudi socialdemokrati razpustili. Na volitvah so se tako direktno obrnili na hrvaško delavstvo. Toda po volilnem rezultatu, ki so ga dosegli, bi lahko sklepali, da na Hrvaškem delavcev sploh ni, saj so socialdemokrati dobili manj kot odstotek glasov.
Od štirih strank, ki so imele levi program - socialdemokrati, socialisti, socialdemokratska unija (SDU) in nekdanja Zveza komunistov - seda-
nja SDP, je samo SDP prišla v hrvaški parlament.
Na prvih hrvaških volitvah je SDP dobila okoli 35% glasov - tokrat naokoli ima malo manj kot 6%. V štabu SDP so optimistični. Menijo, da volilni rezultat ne pomeni konca levice, temveč šele njen začetek. Razlog je zelo preprost. Ker je SDP edina leva stranka v hrvaškem parlamentu, se bodo okoli nje začeli zbirati sindikati, ki bodo v stranki videli edino točko politične transmisije med parlamentom in svojo bazo. Enako kot s sindikati pa bo s članstvom ostalih levih strank, ki naj bi se po volitvah razpustile. Do-sedaj fragmentirani levičarji se bodo spet združili okoli SDP. Pravijo, da pohoda na levico s strani Tudjmana in njegove stranke ne bo - konec koncev je v HDZ največ bivših komunistov - proti svojim nekdanjim tovarišem pa se le ne bi preveč maščevalno obrnili.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Minister za delo je včeraj odgovarjal na kritike opozicije
Cristofori zagovaria dogovor
RIM — Polemike o nedavno podpisanem spora-h,r med vlado in sindikati so včeraj odmevale ri ;1V ^ontecitoriu. Minister za delo Nino. Cristofo-razprai izsilila p
(to naj bi veljalo tudi za tiste iz vrst CGIL)
vlJa V razPravi zavrnil obtožbe, po katerih naj bi kal'	podpis dogovora; dejal je, da so sindi-
lsti (to naj bi veljalo tudi za tiste i" r'r"TT ' oali avtonomno in dokaj odgovorno, sij a f n q °f°riIe v 6 trditve niso prepričale Fabia Mus-sind v' • ' ^ ie iziaviR da pogajanja med vlado in Dm1 -*■* n*so kila sproščena kot trdijo nekateri.
mnenja je reformistično krilo v DSL; ti£ a, eri nieni pristaši so, skupaj s skupino socialis-re' Parlamentarcev, podpisali dokument, v kate-Pisn 1^ražaj° solidarnost s Trentinom. Mnogi od pod-skun' °V ^ama' Formica, Giugni idr.) pripadajo enotnost'Y ^6 Pred nedavnim ^dala dokument o
MSI-DN in SKP sta potrdili svoje nasprotovanje
doseženemu dogovoru. Neokomunisti (ti so v torek, z namenom da bi sprožili razpravo o ceni dela, demonstrativno zasedli palačo Madama) so včeraj zavrnili obtožbe predsednika senata Spadolinija; le-ta je dejal, da je njihova poteza bila nesprejemljiva.
Medtem še ni popolnoma jasno, ali se bo v petek nadaljevalo zasedanje vsedržavnega sveta KD. Na trgu Gesu opozarjajo na nekatere tehnične težave, npr. na sovpadanje zasedanja s sejo v senatu. Proti odložitvi so se zavzeli mnogi voditelji, začenši z članom Forze nuove Francom Marinijem in voditeljem strankine levice De Mito. Marini je dejal, da bi vsakršna odložitev poslabšala položaj v stranki. Oglasil se je tudi Andreotti, ki je znova potrdil, da nasprotuje nezdružljivosti parlamentarnih in vladnih funkcij. Po Andreottiju bi bilo vsekakor primerno, da bi se s tem vprašanjem ukvarjala nedavno imenovana parlamentarna komisija za institucionalne reforme.
Razburljivo med atleti
Na olimpijskih Igrah bo tudi danes vrsta atletskih finalov. Mesto v finalu skoka s palico pa si je zanesljivo že zagotovil sloviti Sergej Bubka (na sliki AP)
Včerajšnji pohod minil mirno, v zadnjih dveh dneh pa je bilo ubitih 41 ljudi
Z množičnim pohodom po ulicah Pretorie končan »teden mobilizacije« pristašev ANC
PRETORIA — Stotisoč privržencev (na sliki AP) Nelsona Mandele je danes mirno demonstriralo po ulicah južnoafriške prestolnice. Ta prikaz moči Afriškega nacionalnega kongresa je tokrat - tudi zahvaljujoč izredno močnim enotam policije - minil brez nasilja, dosegel pa je že prvi učinek. Južnoafriški predsednik Frederik De Klerk je namreč takoj po končani manifestaciji izjavil, da je »že jutri pripravljen ponovno sesti za pogajalsko mizo z Mandelovim ANC.« De Klerk je še dejal, da je nadaljevanje pogajanj za novo ustavo nujno in da »nestrpno čaka trenute, ko se bo Mandela ponovno usedel za mizo v njegovem uradu, kot je to že storil v preteklosti.«
Pohod so manifestanti zaključili pred sedežem južnoafriške vlade
in pod okni De Klerkovega urada v srcu »bele JAR« je Nelson Mandela poudaril, da se pogajanja lahko obnovijo, vendar pod pogojem, da južnoafriške oblasti sprejmejo zahteve ANC, ki so jih postavili po prekinitvi pogovorov po junijskem pokolu v Boitapongu. Tako se je ANC pripravljen pogovarjati z De Klerkovo vlado, »če se konča nasilje, če pride do imenovanja začasne vlade in če se razpišejo splošne volitve v ustavodajno skupščino.«
Te zahteve so tudi privedle so »tedna mobilizacije«, ki se je včeraj zaključil z velikanskim sprevodom v Pretorii, podobne manifestacije pa so bile tudi po drugih večjih južnoafriških mestih. Tokrat je vse minilo mirno, medtem ko je v zadnjih 48 urah bilo po podatkih policije 41 mrtvih.
Rusija
priznala
Makedonijo
LJUBLJANA — Navzlic temu, da je ruski predsednik Boris Jelcin že v torek izjavil, da bi Evropska skupnost morala podpreti in uradno priznati Makedonijo, kar je izzvalo burne reakcije v Atenah, je novica, da je Rusija že včeraj priznala to nekdanjo jugoslovansko republiko precej nepričakovana. O tem je včeraj popoldne poročala agencija France Press ter se pri tem sklicevala na makedonsko tiskovno agencijo.
Rusko zunanje ministrstvo doslej ni niti potrdilo niti zanikalo te novice, kmalu' pa naj bi o tem iz Moskve prišlo tudi uradno sporočilo. Rusija je prva velika sila in sedma država, ki so doslej priznale neodvisnost Makedonije. (NIA)
Italijanskemu gradbeništvu grozi ena najhujših kriz v zadnjem času
RIM — Področje javnih del in privatnega gradbeništva preživlja izredno hudo krizo, ki jo je vsaj deloma moč pripisati tudi drugačnemu vzdušju po odkritju številnih škandalov s podkupninami. Po podatkih vsedržavnega združenja gradbenikov Ance je pred vrati najhujša kriza v zadnjih desetletjih, ki naj bi tudi močno ogrozila zaposlitveno raven. Po ocenah Acneja lahko že letos izgubi delo 67 tisoč gradbenih delavcev, to število pa se bo prihodnje leto povzpelo na 100 tisoč, če ne bodo sprejeti ustrezni protiukrepi.
Te podatke je posredoval generalni direktor Ance Carlo Ferroni na včerajšnji tiskovni konferenci v Rimu. Tako naj bi letos naložbe v infrastrukture padle za 7 do 8 odstotkov, prihodnje leto pa naj bi se za 3 odstotke zmanjšala stanovanjska gradnja. Po Ferro-nijevih besedah naj bi zaradi previsokih finančnih stroškov več sto podjetjem grozil propad in že v septembru naj bi številna gradbena podjetja ostala zaprta. Drugi vzrok za težave naj bi bile zamude pri plačilih opravljenih del za javni sektor. V primerjavi s pogodbami poprečne zamude pri plačilih znašajo 6 do 7 mesecev, v nekaterih primerih pa celo 9 do 12
mesecev. Zaradi teh zamud so podjetja prisiljena najemati kratkoročna posojila, ki že predstavljajo preko 67 odstotkov celotne pasive.
Krizo še povečujejo razmere v javnih financah, kjer je prišlo do zmanjšanja javnih investicij za 20 tisoč milijard, dodatno so bila obdavčena stanovanja, pa tudi cena denarja je v zadnjem obdobju stalno naraščala, kar prav gotovo razmer ni izboljšalo. Glede sodnih zadev, ki so povezane s podkupninami, pa je Ferroni dejal, da so te vplivale na krizo le »marginalno,« priznal pa je, da so ti škandali negativno vplivali na ugled italijanskih podjetij v tujini.
Generalni direktor državnega združenja gradbenikov pa je še dejal, da od vlade pričakuje, da bo jeseni v okviru finančnega zakona poskrbela za ustrezne ukrepe, ki bi preprečili poglobitev krize. Ta svoja pričakovanja Acne opravičuje tudi s »težo«, ki jo ima gradbeništvo v celotnem gospodarstvu. Investicije v tem sektorju namreč predstavljajo 10,4 odstotka notranjega bruto proizvoda, v tem sektorju pa je tudi kar 24,5 odstotka vseh zaposlenih v industrijskem sektorju.
Ayala: Tudi legalizacija mamil prispeva k zatrtju organiziranega kriminala
RIM - V pričakovanju institucionalne razprave o legalizaciji mamil so nekateri politiki že zavzeli stališča o tem vprašanju. Najbolj glasni so seveda tisti, ki že dlje časa zahtevajo legalizacijo, medtem ko so v nekaterih vladnih krogih bolj oprezni.
Bivši sodnik Giuseppe Ayala (PRI) je v intervjuju za Europeo poudaril, da bi legalizacija pomenila predvsem udarec proti mafiji. Potrebno bi bilo, da bi tudi druge evropske države podvzele ta ukrep, saj bi — po Ayalovem mnenju — bil učinek neprimerno večji. Z odpravo tržišča bi se organiziran kriminal osredotočil na druge nečiste posle, vendar ta bi bila manj donosna od prekupčevanja z mamili.
Tudi za bivšega notranjega ministra Vincenza Scottija in podpredsednika PLI Raffaella Morellija je treba problem reševati globalno. Po mnenju obeh bi ga morali rešiti v
naj višjih mednarodnih forumih, začenši v OZN in ES. Bolj previden je bil minister za sodelovanje z evropskimi državami Raffaele Costa. Ta je dejal, da spoštuje predloge o koreniti spremembi obstoječe zakonodaje o mamilih, vendar v isti sapi je dodal, da bi cilj teh predlogov bil edinole zatrtje organiziranega kriminala. S tem — je dejal Costa — bi pozabili na uživalce mamil, ki so predvsem žrtve neurejenih "Socialnih, družinskih ipd. razmer. Sicer pa je napovedal, da bo že pred septembrom — v telesih EGS — dal pobudo za razpravo o tem vprašanju.
S Costo je polemiziral radikalec in eden najbolj gorečih antiprohibi-cionistov Marco Taradash; dejal je, da se Costa obnaša kot katoliški moralisti. Hkrati pa je pohvalil dejstvo, da predlog o legalizaciji mamil ni več tabu tema kot nekdaj, za kar naj bi delno imela zasluge sama vlada.
Vinko Levstik v Sloveniji ni na seznamu iskanih oseb
LJUBLJANA — Na pobudo Liberalne stranke bo v nedeljo, 23. avgusta, ob 6. uri zjutraj prek mejnega prehoda Rdeča hiša v Gorici, v Slovenijo prišel Vinko Levstik, domnevni vojni hudodelec, ki je menda na seznamu republiškega javnega tožilca. Udeležil se bo slovesnosti ob 90. rojstnem dnevu svoje matere in se poklonil spominu umrlih v Kočevskem Rogu.
S tem Vinko Levstik izraža pripravljenost, kot je na tiskovni konferenci dejal predstavnik LS Danijel Malenšek, da v sodnem procesu dokaže svojo nedolžnost. Njegove pravne interese bo zastopal odvetnik Danijel Starman, njegove interese v javnosti pa bo varovala LS.
Včeraj so iz slovenskega notranjega ministrstva tudi sporočili, da Vinko Levstik ni na seznamu iskanih oseb in zato proti njemu policija ne bo ukrepala, če bo 23. avgusta res prišel v Slovenijo.
Zveza za Primorsko o volilni zakonodaji
SEŽANA — Stranka Zveza za Primorsko v svojem včerajšnjem komunikeju opozarja, da predlagana ureditev volilnih enot razdeljuje primorske občine in jih na nesprejemljiv način priključuje volilnim okrajem in drugih območij Republike Slovenije. S tem se znotraj Primorske ustvarjajo nenaravne volilne tvorbe, ki služijo predvsem volilni geometriji, ne pa potrebi, da dobijo Primorci svoje avtentične predstavnike v predstavniške organe.
Zato stranka Zveza za Primorsko poziva predvsem primorske poslance, naj storijo vse, da volilna zakonodaja ne bo v škodo interesov Primorske in njenih prebivalcev.
nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s L stram - nadaljevanja s L stram
• VS OZN
le z izjavo premiera ZRJ Milana Paniča, ki so jo posredovale zahodne agencije. Le-ta je zahteval oblikovanje mednarodne preiskovalne komisije, ki bi ugotovila ali imajo Srbi v Bosni in Hercegovini resnično koncentracijska taborišča za ujete Muslimane in Hrvate.
Razen splošnih obsodb mednarodna skupnost kot kaže ne namerava storiti ničesar konkretnega, da bi rešila tisoče ljudi, ki umirajo v srbskih taboriščih. Kljub temu je bosanskohercegovski obrambni minister Jerko Doko za včerajšnje Oslobodjenje izjavil, da še vedno pričakuje tujo vojaško intervencijo v Bosni in Hercegovini. Doko je tudi poudaril, da bodo bosansko-hercegovske oblasti razglasile vojaško zavzeništvo s Hrvaško v kolikor mednarodna skupnost ne bo posredovala v vojni. Dejal je tudi da njihove sile nikoli ne bodo prestopile Drine, da pa bodo ubranile vsak del svoje domovine. Po njegovih besedah morajo pripadniki hrvaških oboroženih sil na območju BiH tudi z zakonom postati del obrambnih sil republike.
Medtem se je tudi včeraj nadaljevala doslej največja ofenziva srbskih sil v Bosni in Hercegovini. Sodeč po informacijah iz Sarajeva v tem mestu potekajo verjetno odločilni boji med srbskim agresorjem in branilci, ki so sprožili doslej najmočnejšo protiofenzivo. O tem pričajo tudi besede namestnika načelnika vrhovnega štaba bo-sanskohercegovske armade polkovnika Stjepana Šibra. Le-ta je prebivalcem Sarajeva sporočil, da je prišel čas, ko morajo sami izbojevati zmago. Obenem je pozval tudi vse srbske vojake, ki si rok niso umazali s krvjo, naj se ne bojujejo ali pa naj se pridružijo branilcem. Zaradi silovitega bombar-
diranja Sarajeva so se na sedežu Združenih narodov že v torek popoldne odločili, da za 72 ur prekinejo vsakršno dejavnost zaščitnih sil OZN na sarajevskem letališču. To seveda pomeni, da so letališče zaprli in tako ustavili pošiljanje človekoljubne pomoči. Združeni narodi pa si bodo prizadevali, da bodo pomoč Sarajevu pripeljali po drugih poteh. Bosanskohercegovski radio je sporočil, da se je včeraj ob petih zjutraj začel nov silovit topniški napad na Sarajevo. Kot je poročala agencija Hina je bilo to najsilovitejše obstreljevanje Sarajeva v štirimesečnih napadih srbskih sil na bosansko-herce-govsko glavno mesto. Srbske sile so strahovito cel dan napadala mesto z vsem razpoložljivim orožjem, najhuje pa je bilo v Starem gradu, Centru, Olimpijskem naselju, Hrasnici, Sokolovih koloniji, Butmirju in Vojniškem polju. Granate so padale tudi v neposredno bližino poslopja predsedstva Bosne in Hercegovine, kjer so ubile eno, huje ranile pa več oseb. Kot poročajo hrvaški viri so branilci mesta vse poskuse srbskih pehotnih napadov in prodorov v Sarajevo uspešno odbili. Hkrti so srbski viri poročali, da so muslimanske sile ponoči s težkimi topovi obstreljevale srbske položaje, zlasti v Lukavici, Nedžaričih, Ilidži in Vojkovičih. Poveljstvo srbske vojske v Lukavici je sporočilo, da so muslimanske sile doživele naj hujši vojaški poraz doslej. Potem ko je obvestila zaščitne enote OZN naj bi srbska vojska, po teh virih, krenila v protinapad. (NIA)
• Uspešen
Fanfani senatorju Darku Bratini dopustil, da je goste pozdravil v slovenščini. Ob tem je naš senator izrazil zadovoljstvo, da kot pred-
stavnik slovenske manjšine v italijanskem parlamentu lahko pozdravi predstavnika italijanske manjšine v slovenski skupščini Franca Jurija. Bratina je še sprožil problematiko manjšinske zaščite in pri tem poudaril, da se tega vprašanje ne sme reševati z zornega kota mednarodnih obveznosti, temveč v iskanju optimalnih rešitev, v pravem tekmovanju med državama.
Senator Piccoli je ponovil že stara stališča, da bi morala Italija do krize v nekdanji Jugoslaviji voditi samostojnejšo politiko in ne capljati ob Evropi. Senator Micco-lini je izpostavil vlogo Furlanije-Julijske krajine pri vzpostavitvi še tesnejših stikov s Slovenijo, celo senator Agnelli je bil umirjen in je pozitivno ocenil včerajšnji obisk, tako da lahko brez dvomov trdimo, da je bil prvi uradni obisk delegacije slovenske skupščine v italijanskem parlamentu vsestransko uspešen.
• Le SDP
Branko Horvat, predsednik SDU, ki tudi odklanja scenarij obračuna, ni prepričan v ta optimizem. Zanj SDP sploh ni opozicijska stranka - preveč je sodelovala z vlado in s Tudjmanom.
Takšno mišljenje potrjuje tudi dejstvo, da SDP na volitvah ni nastopila s svojim predsedniškim kandidatom. Resignacija izgubljencev ali dobra taktika?
Na sedežu SDP pravijo, da je bila odsotnost predsedniškega kandidata pravilna poteza. Rezultati volitev naj bi pokazali, da Tudjman ni imel pravega protikandidata - čemu potem trošiti energijo zaman?
Toda Horvatove ocene SDP gredo globlje: po prvih volitvah SDP ni znala reagirati na vpraša-
nje Srbov na Hrvaškem in na odhod njihovih poslancev iz parlamenta. Tako je SDP izgubila zaupanje Srbov, ki so kot taki postali lahek plen Miloševičevih namer. Le-ta naj bi imel na Hrvaškem dva zaveznika. Tudjmana, ki je uresničil vse Miloševičeve fantazme o Hrvaškem ustaštvu in SDP, ki teh uresničevanj ni znala zaustaviti.
Po volitvah se je SDP spet znašla pred srbskim vprašanjem. Po Hrvaškem zakonu o volitvah je 13 mest v parlamentu rezerviranih za predstavnike Srbov.
Ker Srbska narodna stranka ni dosegla potrebne kvote za vstop v parlament, bodo prazna mesta zapolnili s Srbi iz list drugih strank. Srbe so kandidirali samo SDP in Hrvaška narodna stranka.
SDP bo nedvomno izkoristila priložnost, da okrepi svoje poslanske vrste, toda stranka s& še ne more odločiti ali naj bi bilo za njo to dobro ali ne, kajti obstaja nevarnost, da bi bila stigmatizirana kot »srbska« stranka. Taka razmišljanja pa nakazujejo dejstvo, da SDP ni zmožna misliti mimo polarnosti Srbstvo - Hrvaštvo in na stigmatizacijo jasno odgovoriti, da ji gre za multikulturalnost.
Pr j tem se postavlja vprašanje samozavestnosti SDP. Ta je že precej načeta zaradi hipoteke preteklosti s katero niti SDP niti socialisti niso znali obračunati in so jo tudi subjektivno občutili oziroma kot se je vprašala aktivistka socialistov, ki je agitirala po terenu: kako smo lahko socialisti, če smo pa j>roti socializmu?
Ce torej postavimo tezo, da SDP ne bo zmožna obnoviti hrvaške levice - komu potem ta naloga? En scenarij bi lahko vključeval porast sindikatov, ki se jih je dosedanja Tudjmanova oblast bolj bala kot SDP. Štrajk je nevarno orožje!
(NIA)
XXVI.
rof Rabatta je bil tedaj redka prikazen med goriškim Plemstvom. Bil je darovit in priden. Pridobil si je bil veliko znanja. Na Francoskem in po Italiji, kjer se je v presledkih mudil, je smotrno opazoval življenje in spoznal odlično okus francoske družbe. Z lahkoto se je učil jezikov, igraje je pesnil in ustanovil Pred leti v mestu akademijo »Zelenega lovora«. Pod tem znakom je zbiral v svoji palači blizu stolnice mestno in deželsko Plemstvo. Znal si je osvojiti visoke, ponosne Collorede, Coro-ninije in Strassolde, pa tudi nižje, Locatellije, Formentinije, Lanthierije in cerkvene dostojanstvenike. Klanjajoč se njegovi izobrazbi in okusno sijajni gostoljubnosti, so bili vsi stanovi Prepričani, da ga ni manj samoljubnega in za čast stanu bolj vnetega plemiča v deželi. Nekdo je vendar zaslutil, da je tudi Rabatta človek svoje dobe, hladno razumen sebičnež, ki stremi skrivaj po moči in časti. Bil je to deželni glavar Ivan Gašper grof Kobencelj, čigar sina Ivana Filipa je pozneje sijajno hvalil sloviti Montesguieu. Glavar Ivan Gašper je bil pa tudi edini, ki ga Rabatta dotlej še ni mogel privabiti v svojo hišo, kar se mu je Posrečilo celo pri knezu Hanibalu Porzii, ki je bival za zimskih mesecev v Gorici. Tudi za ta Pustni večer je blagoslovil spresti povabilo in je prišel k Rabati, visok in preprost, duhovno Po znanju soroden Rabatti, a globlji in sam svoj. S knezom so Prišli še drugi gostje, Coroniniji, Strassoldi, Attemsi, Delmestriji, Grof Franc Anton Lanthieri, ri-hemberški gospod je prišel s s°progo Silvijo della Torre celo lz Vipave, ki mu jo je bila žena Prinesla z doto. Z njim je bil tudi njegov brat Ivan Friderik, general, ki se je tedaj zdravil v Gorici. Prišel je grof Jakob Ed-llng, gospod na Vogerskem, oče Poznejšega goriškega nadškofa Rudolfa. Prišel je Ivan Ignac "Ornberg s tremi sestrami, kon-esami Klaro, Terezo in Ano, ki !e kot najmlajša še upala, da se omoži. Starejši dami je zabaval obrodušni Franc Anton de Gra-ZlA ki je bil pobožen, se dal na-? 0 ganiti in je vse rad verjel, da Je bilo le pretresljivo. Tisti večer jo kontesam pridružil še Sar-°r9 Delmestre, ki je bil zadnji Soriški višji dijakon in je slovel,
. a Piše čudovito čisto latinščino n Pripoveduje zelo učeno. Nje-j|°Ve latinščine ni bral sicer ni-do in njegove pridige so poslu-aici redno prespali. Prišel je k abattovi prireditvi celo štever-i*ski Karel Tacco, ki je imel v olenem lovoru« ime »Merca-or-Kupec«, očividno, ker se je o meščanskem zgledu ukvarjal gopodarskimi podjetji in pola 6 6 P ustanovil prvo stro-tua10 V Gorici. Navzočen je bil di \ mestni poročnik Arar-v ' „ le poveljaval mestnemu laštvu in se prav tedaj pote-v Tat za sprejem med stanove.
Pot °J vec*no J6 prišel tudi to -j,, kot zadnji devinski gospod
ronUm' 9°riške9a nasilnega Je-im& sorodnik. Završki Petazzi »-p Pa. celb zamudil vso igro Zn . ^Inenses«. Mož je imel poln r|e toliko spoznati upornike
koPw na ali osebno Pa nekoli-n °lj Prirodno, kakor pa so bm t°^a^ Rabattovi glumci v in ,S . b italijanskih enajstercih minskih šestomerih.
Ivan Pregelj
Tako so zasedli plemiči in duhovništvo vso dvorano, kjer se je imela igrati igra kot nekaka duhovna večerja pred pravo, telesu prijetno. V veliki, le kaj nizki dvorani, je gorelo šest lestencev. Grof Rabatta in grofica sta sprejemala goste in jim od-kazovala sedeže pred okusno improviziranim odrom. Oder sam so krasili razni grbi, predvsem grb Zelenega lavora, pa še deželni in državni. V vencu so obdajali to trojico grbi vseh deželnih stanov s cerkvijo vred. Ti častni emblemi so dali snov prvim pogovorom med občinstvom. Govorilo se je o slavnih činih in slavnih dedih, ki so proslavili svoje ime in svoj rod. Co-ronini je vedel povzdigniti svojega Ludovika brez desnice, Strassoldo je imel Bonamara, ki je bil poslanik Karla Velikega v Bizancu. Zlasti je bila zlata dornberška vaza z aloo predmet veselemu namigovanju. Vsi namreč, razen Dornbergov, so poznali Rabattov tozadevni dovtip o zlatu in starosti.
Mlajši plemiči so dvorili gospodičnam. Še bolj vneto dvema gospema: gospe grofici Pallfy, ki je bila zajemljiva, ker so ji le kratke tedne po poroki ubili soproga Novella, in grofici della Torre, ki so ji bili moža zastrupili. Še baron Tacco se jim je pridružil; kot materialist je vedel, da velja vdova za devet deklet. Bojeviti Nikolaj Strassoldo se je klanjal le lastni sestri. Resni Porzia ju je zato nekoč v šali na-zval po svetem pismu Amnona in Tamaro. Dobro, da Nikolaj ni bil pismu vešč. Pozval bi bil kneza, kakor je v stanovski seji Radetiča, ki ga ni bilo pri igri, ker si je doma zdravil ranjeno lice. Prišel pa je Miha Radetič in sedel, kakor so mu odkazali, med zaspanega Klavdija Del-mestrija in gluhega Melsa.
Težki baržunasti zastor se je razgrnil, v gledalce je zahajala slika baročne dvorane s stebrovjem in okrašenim dvoglavim orlom. Pred orlom je klečala ženska v nekakem heroičnem ode-lu, se dvignila in začela dekla-movati. Gostje so spoznali grofico Rabatto, ki je prej izginila iz dvorane. Očividno je predstavljala kot alegorija Goriško; govorila je pesniški oris rodovitne zemlje, ki ji ni bilo enake niti na slavnih poljih v starem Laciju:
»Hic foecundus ager, nec cul-tior ulla patescit terra guidem Latii...« i1 2 3)
Tedaj je nenadoma zmotil alegorijo, »zvesto hčerko Njegovega Veličanstva«, kakor se je sama imenovala, nekak šum za odrom. Na oder plane v deželnih barvah livriran sluga in pove alegorični hčerki Njegovega Veličanstva, da je pred vrati tolpa ljudi, ki razgrajajo in pravijo, da so prišli po svojo pravico; on da je takoj zaprl vrata in čaka nadaljnjih ukazov. Kdo so ljudje, hoče vedeti alegorija. Neposlušni in uporni Tolminci, sporoči sluga, »kanalje z gora
Široko nabreklega razmišljanja o pravici, govorjenega z mimiko užaljenosti, gledalci niso razumeli. Pozorno so posluhnili šele, ko je spregovorila alegorija po italijansko:
»Kdo sme zapirati moja vrata ljudem, ki pravijo, da so prišli iskat pravice? Pojdi, odpri!«
Sluga roti alegorijo, da je to predrzno početje. V lepi stiho-mitijiP) se prerekata nato dežela in njen sluga. Podglavarju se hoče ves čas zdeti, da ta sluga posnema njegovo besedo in kretnjo. Tedaj se alegorija razvname in deklamira:
»O slepote človeške! Nikdar, nikdar ne bo dežela zapirala
vrat njim, ki prihajajo po pravico. Slepi človek! Česa naj se boji? Poglej si junake, poglej branilce! Pripravljene umreti zame. Ni se mi bati, dokler živijo...
Alegorija pokaže očitno s kretnjo, da hoče govoriti poklon navzočim. V nabreklih podobah našteva domače plemiške rodbine, označujoč jih ali s svojstvom akademske časti v »Zelenem lovoru« ali pa po emblemih v njih grbih in z gesli, ki so si jih prisvajali po okusu drugih krajev in časov. V rahlo šalo se ji je obrnilo, ko je navajala aloo Dornbergov v zlati vazi. Tako se je poklonila gospodom. Oddolžiti se je morala še gospem.
»Pa kaj govorim samo o svojih sinovih, bedna, in pozabljam svoje hčerke, matere junakov, družice Katonov in Brutov...«
Zopet je sledilo naštevanje pesniško nabreklo označenih oseb, krepostnih Porcij, tihih Lu-cil, modrih Šibil in s svetostjo ožarjenih matron.
»V prah bodo padali uporniki,« je zaključila, »poljubljali bodo cesto, koder je šlo cvetje moje mladosti, rožni sprevod moje lepote in kreposti.«
Zdaj se sluga ni več obotavljal, marveč šel, da odpre upornim. Podglavar grof Adam je bil zopet uverjen, da glumi prav njega.
Na oder prilomasti tedaj pet mož v vihrajočih plaščih in širo-kokrajnih klobukih. Tolminci so. Nekdo med njimi je običajni tepček ali skaramuc iz komedije. Kaže, da bi rad jedel pa da bi zato moral prej nekoga natepsti. Pači slovensko besedo:
»Pravisa! Kudič! Mi smo puntarji!«
Uporniki ne padajo sicer v prah, kakor je pričakovala alegorija, pač pa se lepo razvrste in
umirijo. Alegorija jim stopi naproti. Kdo so, kaj hočejo? Pravice?
»Z orožjem v roki?« jih kara.
Uporniki odlagajo gorjače, le tepček prikriva svojo. Alegorija stopi k njemu in ga lahko udari po licu. Igralčeva mimika izvabi nato gledalcem dokaj neprisiljenega smeha. Dobri gospod Anton de Grazia se oddahne. Že dotlej se je raznežil do obilnih solza. Zaspani Klavdij Delmestre se zbudi, gluhi Mels vpraša močno na glas soseda Radetiča: »Pa kako govori, da ni nič slišati?«
Mož je kriv, da se gledalci zasmejejo in preglušijo to, kaj pravi alegorija nato. Tedaj pa stopi iz srede upornikov nekdo, ki ima meč. Očividno predstavlja uporniškega vodjo. Pisatelj je bil na ta meč pač namenoma pozabil prej, ko so uporniki odlagali orožje, da bi zdaj z njim označil voditelja. Ta vodja deklamira, da je sin visokih gora, kjer izvira goriška »Tibera«, iz krajev dvorožnih juncev, orjočih zemljo, z višin, kjer se pozno razbegujejo snegovi in pozno vrača travnikom trava, sero re-deunt gramina campis. P)
Nato pa se je zdelo, da igralec izgublja svojo mirnost, kakor da je pozabil besedilo in se lovi. Prečudno mu je zadrhtel glas: »Tako lepa je moja domovina! Ni je barve, da jo naslikam, ni je besede, da jo zapojem. Njena jutra so kakor dekliško lice: v rosi se je umilo. Njen poldan je bratski poljub, njeni večeri so tihi materinski pogledi, njene noči so žalost trudnega potnika. O zemlja mati! Ne daješ vina, da bi se opijanili, daješ pa kruha, da ne stradamo...«
Glas je bridko vzbrnel igralcu. Očitno je bilo, kako je pozabil, da le igra. Iz globoke uverjenos-ti je bil strašno resničnosten:
»Pa so prišli siti ljudje in so hoteli še naš kruh!.«
»Benissime!« je zamrmral grof Rabatta in si brez nejevolje priznal, da je igralčeva , v igro vtihotapljena beseda, dobra, boljša kakor njegova lastna, nabrekla. A tedaj je tudi igralcu izgorel zanos in mrtvo je povedal kme-tiško pritožbo, da je »ubogi človek« živina in naj mu »zvesta hčerka njegovega Veličanstva« pomore.
Zvesta hčerka je vse obljubila in objela ljubeče kot mati vse upornike od vodje pa do prej kaznovanega skaramuca. Nato jih je za roko sprevela pred podobo dvoglavega orla in poučila, da morajo biti zvesti in pokorni. Vse jih je ganila, celo tepčka, ki je kakor poredni otroci začel tuliti, zastonj nastavljal zvesti hčerki še drugo lice, naj ga udari, in se nato samo klofutnil, da so se gledalci zopet smejali, Delmestre zopet zbudil in Mels zopet Radetia nadlegoval, kaj je rekla. Tolminci so odšli, alegorija je dostojno zaključila igro z vdanostno izjavo cesarju na Dunaju.
(se nadaljuje)
(1)	Hic foecundus ager, nec... To rodovitno polje, ki nima enakega niti zemlja v Laciju.
(2)	V lepi stihomitiji: stihomitija je živahen pogovor, v katerem se v enaki dolžini govora, navadno verz za verz, bijeta dve osebi. Stihomiti-jo je uporabljala predvsem klasična drama.
(3)	sero redeunt gramina campis: pisatelj je prevod podal že sam: in pozno vrača se travnikom trava.
V pogajanjih za sestavo pokrajinskega odbora
Listarji postavljajo precej težke zahteve
S kompromisnim programom
Občina: nared sporazum med štirimi
Predstavniki štirih strank -KD, PSI, LpT in PLI - so včeraj pozno popoldne podpisali programski sporazum, na osnovi katerega naj bi sestavili štiristrankarsko koalicijo, ki bo upravljala Občino Trst. Dokument je sad kompromisa med programi, ki so jih pripravile posamezne stranke, bistveni del pa sta prispevali KD in LpT. Najtežje je bilo vsekakor uskladiti poglavje o odnosu med večino in slovensko manjšino v mestu, pri katerem so bili zlasti omejevalni listarji. Včeraj so torej uspeli razvozlati tudi ta vozel, in sicer tako, da so sprejeli stališče, ki je mešanica predloga LpT in liberalcev: dokument tako »lotograiira« obstoječe stanje na področju sožitja. S tako rešitvijo se je strinjala tudi KD, za socialiste pa je zadeva dobila prevelik pomen, saj gre v bistvu samo za enega izmed vrste žgočih problemov. Danes dopoldne bodo podpisniki program »izpilili«, takoj nato pa se bodo dogovorili za imena novega župana in občinskega odbora. Dokončno besedo bo vsekakor imel občinski svet, ki je že sklican za torek, 11., sredo, 12., in četrtek, 13. avgusta. Štiristrankarska koalicija lahko v občinskem svetu vsekakor računa na podporo večine svetovalcev.
Na sedežu pokrajinske uprave bo danes dopoldne morda odločilni sestanek za izvolitev novega odbora. Predstavniki KD, PSI, LpT, PRI, PLI, Zelene liste in Demokratične zveze, ki so svoj čas podpisali okvirni sporazum za morebitno novo koalicijo, bodo preverili, ali je ta dogovor še veljaven in -če bo odgovor pritrdilen-kdo bo vodil pokrajinski odbor. Pot do dokončnega sporazuma postaja vsekakor iz ure v ure vse bolj strma, tako da obstaja konkretna nevarnost, da so bila vsa dosedanja pogajanja zaman in da bo treba za Pokrajino poiskati druge politične rešitve.
Za zaostritev odnosov med pogajalci je poskrbela Lista za Trst, ki je zahtevala, da se okvirni program dopolni z zahtevo po reviziji Osima in s stališčem, da se bo morala nova uprava prizadevati za obrambo italijanstva Trsta. Poteza melonarskega gibanja je izključno demagoškega značaja in politično gledano samo vključuje v »igro« neofašiste, ki so že napovedali podporo upravi s takim programom.
Morebitna revizija Osima, kot znano, ni v pristojnosti krajevnih uprav, temveč izključno vlade in parlamenta. Taka zahteva pa je neosnovana tudi zato, ker sta Rim in Ljubljana prav pred kratkim potrdili veljavnost velike večine nekdanj ih italijansko-jugoslovan-skih sporazumov. Med temi je tudi osimska listina.
O obrambi italijanstva Trsta, ki ga seveda nihče ne ogroža, pa je nesmiselno govoriti, saj sodi v dobro znano ropotarnico nacionalistične desnice. Listarji hočejo očitno samo še nadalje nategovati vrv in spraviti v težave sogovornike (predvsem DSL, zelene in PSI), ki so občutljivi na ta vprašanja.
Proti temu protislovnemu zadržanju LpT, ki je najprej podpisala okvirni dogovor, sedaj pa ga postavlja v dvom, je včeraj s tiskovno noto nastopila Zelena lista. Tisti, ki danes govori o reviziji Osima -je v komunikeju napisala svetovalka Ferrantejeva- je očitno izgubil čut za realnost in smisel za mednarodno vlogo našega mesta, ki se mora odpirati in ne zapirati sosedom. Lista predlaga sogovornikom na Pokrajini isti dokument, ki ga je pred dnvi predlagala za Občino, hkrati pa skuša zavlačevati razgovore v pričakovanju porazdelitve stolčkov v obeh upravah.
Od tod poziv KD, ki kaže voljo do sprememb, PSI, ki se hoče upravičeno razlikovati od LpT ter PLI, ki se zavzema za novo ekonomsko vlogo Trsta, naj nastopijo proti tem nesprejemljivim stališčem melonarskega gibanja. Ferrantejeva nasprotuje različnim koalicijam na Občini in na Pokrajini, ki bi slonele na skupnem programu preživele štiristrankarske večine. Če se bo to zgodilo bo Zelena lista ubrala pot opozicije v obeh izvoljenih telesih.
(Foto Maganja)
V	primerjavi z lanskim se je v letošnjem juliju več kot podvojil promet na mejnih prehodih s Slovenijo. V Obeh smereh je meje prešlo preko 2,8 milijona oseb, kar je 116,96 odstotkov več kot pa istega meseca lani, ko je mejo prešlo 1,3 milijona oseb.
V	prejšnjem mesecu so na mejnih mednarodnih in krajevnih mejnih | prehodih zabeležili pravi »boom«. Mednarodni promet se je povečal za 103,78 odstotkov (od 658 tisoč na en milijon 341 tisoč prehodov); krajevni promet (s prepustnicami) pa se je v primerjavi z lanskim julijem povišal za j 130,45 odstotka (od 643 tisoč na en milijon in 482 tisoč prehodov).
Tržačanov, ki se je podalo preko meje, je bilo več kot 930 tisoč (kar je j 147,90 odst. več kot v istem obdobju lani), Slovencev, ki so prišli v Italijo pa so mejni organi zabeležili 551 tisoč (kar je 105,99 odst. več).
Tudi obračun prometa na meji, od januarja do julija (ki je bil do meseca junija negativen), se je sedaj izboljšal; v prvih sedmih mesecih je mejo prešlo 14 milijonov in 401 tisoč oseb, v istem obdobju lani pa 14 milijonov oseb.
Na povišanje krajevnega, predvsem pa mednarodnega prometa prav gotovo vplivajo drugačne razmere onkraj meje. Vse več je namreč turistov, ki si za poletni oddih izbere turistične kraje ob obali, ne samo slovenski, ampak tudi hrvaški.
Primerjava med lanskim in letošnjim julijem
Na mejnih prehodih se je promet podvojil
Sindikati CGIL-CISL-UIL zahtevajo preklic sklepa deželnega odbora FJK
Proti povišku avtobusnih vozovnic
(Foto Križmančič)
Vrstijo se protesti zaradi povišanja cene vozovnic ACT: tako so včeraj deželna tajništva CGIL-CISL-UIL sporočila, da so odposlala uradni dopis ministrstvu za proračun, gospodarsko načrtovanje in izvršnemu odboru medministrskega komiteja za cene. V pismu opazarjajo, da so izbire deželnega odbora FJK glede poviška cene avtobusnih vozovnic zelo hude; povišek, dodajajo sindikalne organizacije, je v nasprotju s sporazumom med vlado in socialnimi silami z dne 10. decembra 1992; poleg tega so v nasprotju s sklepom medministrskega odbora za cene in celo z nedavno podpissa-nim sporazumom z dne 31. julija.
Dne 1. januarja 1992 -opozarjajo sindikalne organizacije- in nato 8. avgusta je deželni odbor sklenil povišek vozovnic za krajevne javne prevoze, ki so višji od najvišjega možnega poviška in presegajo meje, ki si jih je zastavila vlada v že omenjenih sporazumih.
Nesprejemljivo je namreč -poudarjajo sindikalne organizacij e-da se prav v trenutku, ko se delavstvo poziva, da sprejme določene žrtve za gospodarsko sanacijo, ti pozivi takoj kršijo s takimi deja-
nji, kot je nespoštovanje obvez o zamrznitvi cen vozovnic in cen.
Sindikalne organizacije CGIL-CISL-UIL iz Furlanije-Julijske krajine ob tem poudarjajo, da odločno nasprotujejo tem poviškom, ki so bili, med drugim, sprejeti, ne da bi medtem sprejeli katerikoli ukrep za izboljšavo teh služb; zato so te podražitve povsem nesprejemljive.
Poviški vozovnic -poudarjajo Pasgual (CGIL), Tomadini (CISL) in Pilutti (UIL)- ne odgovarjajo potrebam po korektni politiki o omejevanju inflacije, poleg tega pa še postavljajo v dvom verodostojnost sprejetih obvez vlade, in torej tudi veljavnost podpisanih sporazumov.
Zaradi vseh teh razlogov so deželna tajništva CGIL-CISL-UIL uradno zahtevala od ministrstva in medmistrskega odbora za cene, da uradno nastopita pri deželnem odboru Furlanije-Julijske krajine, da bi slednji umaknil sklepe o povišku vozovnic v krajevnem javnem prometu.
O vprašanju poviška avtobusnih vozovnic je včeraj spregovoril tudi predstavnik DSL v skupščini Konzorcialnega podjetja za prevoze Giorgio De Rosa. V tiskovnem
poročilu se dotika vprašanja vozovnice, ki naj bi veljala eno uro. De Rosa ugotavlja, da ni deželna uprava tista ustanova, ki ne želi uvesti take enourne vozovnice, ampak Konzorcialno podjetje za prevoze: slednja bi namreč ne znala rešiti vprašanja vse večjega števila potnikov v avtobusih, ki bi se jih s takimi olajšavami gotovo
posluževalo vse večje število prebivalstva. De Rosa zaključuje tiskovno poročilo z ironično ugotovitvijo: ljudje naj se kar poslužujejo avtomobilov, ali pa naj pešačijo. Bolje je torej -dodaja- malo avtobusov, tudi pol praznih, mestne ulice pa naj kar preplavijo osebni avtomobili, s čimer bo prebivalstvo kar zadovoljno.
Poseg predsednika Zbornice
Za dokončno ureditev carin
Predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi je včeraj ponovno posegel pri podtajniku na ministrstvu za finance Stefanu De Luci za dokončno rešitev operativnih problemov tržaške carine. V soboto popoldne je bila namreč znova in za nedoločen čas ukinjena carinska služba na mejnem prehodu pri Rabojezu, in to z utemeljitvijo, da so se v tem času kroničnemu pomnajkanju osebja pridružili še letni dopusti. Predsednik Trgovinske zbornice je podtajnika zato opozoril, da bi ta prekinitev utegnila močno oškodovati izvoz na drobno, poleg tega, da otežkoča tudi normalne izvozne in uvozne dejavnosti.
V posebno poslabšani tržaški gospodarski situaciji, kakršni smo priča, po težkih posledicah oboroženega konflikta na Balkanu in po drugih negativnih konjunktumih faktorjih - beremo v tiskovnem sporočilu Trgovinske zbornice - se lahko tudi na videz obrobna neučinkovitost javnih služb v odnosu na potrebe tržaške trgovine, spremeni v nadaljnjo izgubo njene kompetitivnosti. Seveda s sorazmernimi škodljivimi posledicami za vse tržaško gospodarstvo.
Slovesnost v Devinu ob sklepu poletnega tečaja v slikarstvu
V minulih dneh se je s svečanostjo, katere so se udeležili številni umetniki, v devinski Vili pri morju zaključil 4. mednarodni tečaj slikarstva in kiparstva, katerega pokrovitelj je Mednarodna poletna akademija za umetnost.
Ob zaključku so razstavili dela udeležencev, ki so bila letos uglašena na srednjeevropsko problematiko.' Tečaj sta vodila znani umetnik Cesare Mocchiutti in mojster Paolo Cervi. Po sklepni besedi o opravljenem delu in bodoči dejavnosti sta Luigi Danelutti in Donatella Surian podelila diplome o udeležbi.
Akademija, ki jo je leta 1963 ustanovil Luigi Danelutti, je prva in edina tovrstna ustanova v naši deželi in se lahko v svojih štirih letih delovanja pohvali z okrog desetimi učitelji in več kot sto tečajniki raznih narodnosti.
Dom pri Miramaru, ki nudi poceni prenočišče, je bil vedno predvsem prehodna postaja
Počitniški dom za mlade ni najbolje obiskan
Veliko število mladih ljudi se po celem svetu vsako leto odloči, da bodo preživeli poletne počitnice z nahrbtnikom na rami. Za mlade, se posebno pa za šolarje in študente, je večni problem denar, zato radi posegajo po tej obliki počitnikovanja, ki jim omogoča, da za malo denarja slišijo »veliko muzike« oz. vidijo veliko sveta. Marsikdo križari kar z avtostopom in tako ima pravzaprav samo dvoje vrst izdatkov: hrano id prenočišče.
Ena izmed struktur, ki omogoča poceni prenočevanje, je pri nas bar kovljanski počitniški dom za mlade. Na voljo ima 74 postelj, razporejenih v dvo—, štiri—, osem— in šestnajstposteljnih sobah, prenočišče z zajtrkom pa stane 17 tisoč lir. V prvem polletju so letos sicer zabeležili delen upad obiskovalcev, saj jih je bilo za približno tisoč manj kot v lanskem prvem polletju, ko so jih našteli okrog 6 300. Ta upad pripisujejo bližini Jugoslavije oz. nemirom na ozemljih nekdanje Jugoslavije. Predvsem se je zmanjšalo število šolskih izletov v te kraje. Vendar pa je bil obisk v juniju i juliju enak kot lani v teh dveh mesecih, kar nakazuje, da so se bojazn gostov do bližnje meje in Balkana nekoliko unesle. Za večino njihovih strank namreč Trst ni cilj potovanja, ampak le vmesna postaja. Devetdese odstotkov gostov je prehodnih, ki se tu zadržijo le dan ali dva. V lanskem letu so imeli vsega skupaj 12.406 gostov, letos pa poleg Italijanov 1 Nemcev beležijo predvsem povečan obisk Madžarov in Poljakov, ki upm rahljajo počitniški dom kot vmesno postajo na svojih popotovanjih naprm po Italiji.
Na sliki (foto Križmančič) počitniški dom za mlade pri Miramarj11'
Sinoči so se prvič sestali trije novoizvoljeni rajonski sveti
Klavrno prekinjena umestitvena seja zahodnokraškega rajonskega sveta
V nedeljo srečanje na Matajurju
Kamenica toplo vabi tudi tržaške Slovence
Na Zahodnem Krasu so sinoči uradno umestili rajonski svet, niso pa izvolili predsednika, za katerega je bila po zakonu potrebna dvotretjinska prisotnost izvoljenih svetovalcev. Te večine ni bilo, ker so svetovalci Liste za Trst, MSI, PSI in Krščanske demokracije pred glasovanjem o predsedniku zapustili sejno dvorano. Na sestanku so tako ostali le predstavniki DSL, SKP in Slovenske skupnosti, ki pa ga seveda niso mogli nadaljevati sami. Sejo je z ostalimi zapustil tudi predsedujoči, demokristjan Zacchigna.
Svetovalske skupine SKP, DSL in SSk so po sinočnji seji izdale tiskovno noto, v kateri obsojajo ravnanje ostalih svetovalcev, ker so z neutemeljenimi izgovori zapustili umestitveno sejo rajonskega sveta. S tem so namerno preprečili sklepčnost sveta in okrnili avtonomijo tega demokratično izvoljenega telesa. S tem - piše v tiskovni noti - so izkazali tudi prezir do samih volilcev, ki so jim zaupali svoj glas. Podpisane svetovalske skupine SKP, DSL in SSk zato vabijo pristojno oblast, naj na osnovi zakona nemudoma ponovno skliče sejo rajonskega sveta, na kateri naj le-ta izvoli predsednika in podpredsednika.
Rajonski sveti so od nekdaj boleča točka tržaške občinske uprave, in to vse odkar je stopil v veljavo pravilnik o delovanju teh izvoljenih teles. Prve neposredne volitve za izvolitev rajonskih svetov so bile leta 1978, do tedaj pa so poslovale konzulte. Njihove člane je imenovala občinska uprava na osnovi volilnih rezultatov v posameznih rajonskih okrožjih. Mestna uprava je v teh štirinajstih letih pokazala zelo malo zanimanja za poslovanje sosvetov, pravilnik, ki vsebuje tudi precej naprednih členov, pa je sad političnega obdobja levosredinskih uprav. To obdobje se je končalo leta 1978, ko se je na tržaškem prizorišču pojavila Lista za Trst.
Občinski odbor župana Richet-tija je pred razpustom občinskega sveta pripravil precej korenito reformo rajonskih okrožij. Teh naj bi bilo po novem šest, medtem ko Je prvi pravilnik določal dvanajst okrožij in izvoljenih teles. Reforma sama na sebi - kljub nujnosti nekaterih popravkov in dopolnil -ni bila slaba. Uprava pa jo je Predstavila v napačnem političnem trenutku, ko so se namreč stranke že sprijaznile z razpustom občinskega sveta in torej s predčasnimi volitvami. Največ pomis-tekov je vsekakor sprožil predlog 0 Poenotenju obeh ozemeljsko Zelo obširnih in nehomogenih draških rajonskih svetov. Z nujno reformo se bo morala torej sedaj soočati nova občinska uprava.
S. T.
Na sliki (foto Križmančič) sve-°valci na sinočnjem prvem zasedanju zahodnokraškega rajon-skega sveta.
Na sinočnji umestitveni seji rajonskega sveta Rojan-Greta-Barkovlje
Široka večina za odložitev volitev
Tudi umestitvena seja rajonskega sveta za Rojan-Greto-Bar-kovlje je sinoči trajala pičle pol ure. Starejši svetovalec Giorgio Cerniani (KD) je potrdil izvolitev 18 svetovalcev na skupnih 20, prisotni pa so soglasno sprejeli dvojno nadomestitev v misovski skupini, v kateri sta mesto Menie in Di Giorgia zavzela Frančo Sterle in Andrea Keber. Slednji se je prvi oglasil v razpravo in predlagal odložitev ostalih dveh točk na dnevnem redu, ki sta predvidevali izvolitev predsednika in podpredsednika rajonskega sveta, in sicer z utemeljitvijo, da bi bilo imenovanje v trenutku, ko mesto še nima župana, neprimerno. Predlog misovca je z dvigom rok sprejela široka večina svetovalcev (med njimi LpT, PSI in KD). Odločno proti pa so bili predstavniki DSL, SKP in Zeleni smejočega se sonca: izrazili so dokajšnje razočaranje nad »neodgovornim« vedenjem, ki je dokaz odvisnosti od političnih tajništev. Negativno je bilo tudi mnenje edinega Slovenca, Aleksandra Furlana (SSk), ki bi bil raje videl, da bi se seja nadaljevala, (dam)
Kamenica vabi. Tako bi lahko sintetizirali naslov srečanja na Matajurju, ki ga za nedeljo, 9. avgusta, prireja Zveza Slovencev iz videmske pokrajine in ki hoče obnoviti duh Kamenice, srečanja sosednjih narodov, ki že veliko let privabljajo v Benečijo Slovence z Videmskega, izseljence, Tržačane, Novogoričane, Tolmince, Goričane in številne furlanske in italijanske prijatelje.
Ta duh hoče vladati tudi na srečanju med Slovenci, ki se bodo že v jutranjih urah zbrali na Matajurju. Nedeljsko srečanje bo po svoje pomenilo tudi kontinuiteto čedajskega Mittelfesta. Gre za željo po združevanju in vzpostavljanju prijateljstva med narodi.
Srečanje na Matajurju pa hoče biti še več. Hoče postati glas videmskega Slovenca, glas, ki se že dolga desetletja čuje v Nadiški in Kanalski dolini, visoko v Bardu in v odmaknjeni Reziji. Glas Slovencev, ki v zadnjih letih še z večjim zanosom izpostavljajo svojo bit-nost in hotenje po uveljavitvi.
Na Matajur bodo s svojimi starši gotovo prišli tudi tisti otroci, ki danes obiskujejo dvojezično šolo v Špetru. Pomešali se bodo s starejšimi osebami, takimi, ki so doživljale Benečijo v prvih povojnih letih, ko so Gladio in druge trikolo-ristične organizacije zastrahovale te kraje in zapirale naše ljudi.
Za te otroke bo nedeljsko srečanje na Matajurju pomenilo prej razvedrilo kot kaj drugega. In prav je tako. Beneške organizacije in predvsem Zveza Slovencev iz
Načrti skupnosti Družina Opčine v novem domu pri Božjem polju
Skupnost Družina Opčine, ki se je pred kratkim preselila od Banov na Božje polje (v preurejene prostore nekdanjega begunskega taborišča), se kar naprej spoprijema z novimi težavami. Potreb ima veliko, razpoložljivih finančnih sredstev pa bolj malo. O vsem tem smo se pogovorili s pravo »dušo« te skupnosti hendi-kapiranih oseb, Karlom Kalcem, ki je že vložil veliko napora in dela, da bi pomagal tistim - tudi sam je sicer že dolga leta priklenjen na voziček
-	ki jim je življenje prineslo najrazličnejše težave. Temu poslanstvu se je posvetil z veliko predanostjo in velikimi žrtvami in s sodelavci ustvaril prostor za te osebe. Ta prostor
-	je želel poudariti - je prostor za združevanje, ne glede na politično pripadnost ali na jezik.
Več znakov kaže, da se bo skupnost še povečala, kar pa jo postavlja pred določene težave. Birokratski zapleti so na dnevnem redu, treba je romati iz enega urada v drugega. Od deželne uprave center še ni prejel drugega od treh finančnih nakazil. Še posebej pa ji manjka prostor za športne in rekreativne dejavnosti in zlasti za rehabilitacijo.
Nadalje bi radi uredili tudi pokrita igrišča ža balinanje, teh športnih objektov pa ne bi zgradili v prido-bitniške namene (posluževale bi se
jih namreč tudi osebe, ki v centru ne živijo), ampak samo za kritje stroškov, ki jih ima skupnost. Z uresničitvijo tega načrta bi lahko prišlo tudi do pozitivne integracije med hendikapiranimi in zdravimi osebami, ki bi se posluževale teh prostorov.
Sicer pa sedaj v centru razpolagajo z vso opremo za razne dejavnosti, kot na primer za izdelavo keramičnih in usnjenih izdelkov, manjka pa še manjša tiskarna s strojem za fotokopiranje. Pri skupnosti pa odločno
poudarjajo, da ne zahtevajo denarnih sredstev, ampak bi si želeli več sodelovanja s strani Občine, Pokrajine in Dežele. Prav tako bi bilo za-željeno sodelovanje s socialnimi delavci, s pomočjo katerih bi lahko rešili številne probleme.
Za bližnjo prihodnost načrtujejo tudi letovanja v hribih. Sicer se zahvaljujejo vsem, ki so jim na katerikoli način priskočili na pomoč, v zadnjem času še posebej proseškemu pevskemu zboru in nabrežinski Hranilnici.	. c
Sedež skupnosti Družina pri Božjem polju	(Foto Križmančič)
Sporazum o ceni dela odklanja tudi notranja komponenta tržaške CGIL »Biti sindikat«
jjg. Notranja struja tržaške CGIL, ki si je nadela ime bori s^ncffkat« je izrazila skrajno negativno stališče o tod ^ vU sPorazuma 0 ceni dela, in to tako glede me-Po 6	• vseNne. S to metodo se po mnenju struje
si na7iavustaljena praksa konfederalnega vrha, ki da čl« • ašča pravico sklepati za in ne v sodelovanju s čin^ ?° P.rePričanju sindilkalne struje se na tak na-pj-g^šije interesi lastnih predstavnikov, sindikat pa Dori ZeP^a nase reševanje države, za katere težak gos-arski položaj ni mogoče kriviti delavcev, bem r?9ram CGIL, ki je bilt izglasovan na vsedržav-Za kongresu - opozarja struja »Biti sindikat« - je do 7ni1 centralizirane sporazume, ki bi nujno privedli Vez manišania pogajalske moči sindikata. Vse te ob-izsili Pa so P° njegovem mnenju »propadle zaradi kataevanfa vlade in socialistične komponente sindi-"svet S c™er so bili žrtvovani interesi delavcev na ie 6im ?ltarju" sindikalne enotnosti, v imenu katere ako izsiljevanje dovoljeno«.
šinsk t0pn° Pismo Bruna Trentina mora za to manj-odnr^v?1110^3!110 strujo odpreti resnično razpravo o im 1 , r2ed vsemi tremi sindikalnimi konfederacija-VsaiT 91ede resnične stopnje avtonomije CGIL, mimo ega razpusta notranjih komponent.
Glede vsebine pa naj bi sporazum predstavljal »ažurnirano verzijo politike "dveh časov": danes se žrtvuje premično lestvico v zameno za obljube o cenah, davkih in zaposlitvah«. Nobene obveze - nadaljuje sindikalna nota - pa ni glede ponovne pridobitve finančnih sredstev zaradi davčnih utaj, medtem ko ta sporazum ne bo v nobeni meri zajezil napada na delovna mesta v tržaški industriji.
Ocena struje Biti sindikat v tržaški CGIL pa je glede sporazuma še ostrejša zato, ker dejansko zamrzuje vsakršno integrativno pogajanje, ki za poldrugo leto onemogoča kakršnokoli ponovno pridobitev zamrznjenega dela plač. Rezultati tega sporazuma in sam vladni gospodarski manever bodo torej - po mnenju struje CGIL - močno prizadeli kupno moč posameznikov. Zaradi vseh zgoraj omenjenih razlogov notranja komponenta »Biti sindikat« zahteva, naj CGIL umakne svoj podpis s protokola o sporazumu; nadalje zahteva odprtje širokega posvetovanja vin-kulativnega značaja med svojimi člani in splošno iniciativo, s katero bi se uprli vladnemu gospodarskemu manevru, končno pa tudi odstop vseh članov tajništva CGIL, ki so podpisali sporazum.
Samotna smrt v stanovanju
V stanovanju v šestem nadstropju poslopja na Trgu Papa Giovanni št. 8 so včeraj odkrili že razpadajoče truplo 73-letne Carmen Stoicovich. Policijsko številko 113 so nekaj po 15. uri poklicali pokojničini sosedje, ki jih je očitno začel motiti neprijeten vonj iz njenega stanovanja. Policisti so na pomoč poklicali gasilce, da so odprli zaklenjena vrata, nato pa še ekipo Rdečega križa z dežurnim zdravnikom, ki pa seveda ni mogel drugega, kot potrditi smrt.
Omejitev vode v Dolini
Uprava Občine Dolina toplo vabi prebivalce Mačkolj, Prebe-nega in Križpota, naj omejijo porabo vode, ker je v občinskem vodovodu zaradi suše primanjkuje.
videmske pokrajine so veliko stavile na te mlade. Osemdeset in več otrok, ki se prvič šolajo v domačem kraju, ne da bi jim bilo treba zapuščati domov in priljubljene družine, predstavljajo velik kapital za Beneško Slovenijo. Na Matajur so seveda množično vabljeni tudi tržaški Slovenci.
Minister Fontana jeseni v Trstu
Amatova vlada posveča posebno pozornost strukturam za znanstveno raziskovanje nasploh in še posebej tistim, ki se razvijajo v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Potrditev je izšla s srečanja, ki sta ga imela deželni in tržaški pokrajinski tajnik Krščanske demokracije Bruno Longo in Sergio Tripani z ministrom za znanstveno raziskovanje Sandrom Fontano.
Na srečanju v Rimu je minister napovedal tudi svoj jesenski obisk v naši deželi, kjer se namerava podrobno seznaniti s tukajšnjim univerzitetnim in znanstvenim polom. Longo in Tripani pa sta ministru izrazila nujnost po čim hitrejšem dokončanju realizacije sinhrotrona Elettra, in to v spoštovanju obvez, ki jih je vlada sprejela s sklepi medministrskega odbora za ekonomsko programiranje CIPE.
Ob smrti drage mame in none Ivane izražamo gospe Valeriji, Aldi in vsem svojcem globoko sožalje
MePZ Primorec-Tabor
Uprava in uslužbenci Občine Dolina izrekajo občuteno sožalje Mariji Zudich in družini ob nenadni izgubi dragega moža Gnida.
Ob prerani smrti dragega očeta Guida Zudicha izreka bivši članici Orietti ter družini iskreno sožalje
Godba na pihala iz Ricmanj
_L Dne 4. avgusta 1992 nas je po kratki bolezni zapustila naša I draga žena, mama, sestra in nona
Ivanka Bratina par. Hrovatin (Corbatti)
Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčine.
Žalostno vest sporočajo: žalujoči mož Stanko, hčerki Karla in Valerija, brat Franc, sestra Paula z družino, vnuki Alda, Marko, Melita in Igor z družinama, svakinja Valerija in Rudi ter drugi sorodniki.
Opčine, Zalošče, Prvačina,
6. avgusta 1992
Sporočamo žalostno vest, da nas je tragično zapustil naš mož, oče, ded in tast
Gnido Zudich
Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanje.
Žalujoča žena Marija, sin VValter, hčeri Orietta in Giuliana z možem Maurom, vnukinja Monica ter ostali sorodniki.
Ricmanje, 6. avgusta 1992
V središču vasi jo je uredil Pavel Hrovatin
V Beltincih nastopali tudi člani TFS Stu ledi
prispevki
V Briščikih odprli galerijo obrti iz kraškega marmorja
Briščiki so bogatejši za galerijo, v kateri je na ogled stalna razstava umetelnih okrasnih mask, ki jih iz kraškega kamna izdeluje Pavel Hrovatin. Galerijo je uredil kar v okviru domače hiše in stoji v ožjem središču vasi, poleg galerije, ki jo sestavlja en sam razmeroma skromen razstavni prostor, pa si lahko obiskovalec ogleda tudi delavnico, v kateri Pavel Hrovatin reže in brusi svoje kamnodelske mojstrovine. V delavnici stojijo tudi veliki stroji za obdelavo kamna, ki jih pri svojem ustvarjanju uporablja. Glavnino njegovega dela predstavljajo sicer okrasne maske, vendar izdeluje tudi nekatere druge predmete, vse pa iz kraškega marmorja, ki ga tu in tam kombinira z dodatki iz kovine. Poleg svoje bolj »angažirane« ponudbe izdeluje tudi kamnite spominke in predmete brez višjih pretenzij, katerih namen je predvsem, da bi dopolnjevali vaško turistično ponudbo, ki je osrediščena okoli znamenite kraške jame.
Na jamo pri Briščikih in na kraški kamen navezuje Hrovatina tudi njegovo poreklo, saj je dala njegova družina v preteklosti .več kamnosekov, njegov ded pa je bil že v začetku stoletja vodič po jami. Čeprav se je sam izšolal v tehnični stroki in je bil dolga leta zaposlen pri televizijski agenciji Alpe-Adria, ni nikoli povsem pozabil na kamen. Ta po eni strani stara, a zanj vseeno nova dejavnost je, kot sam pripoveduje, skrivoma zorela v njem vse od otroštva. Razstavni prostor so odprli v soboto, 1. avgusta z manjšo slovesnostjo, ki se je je udeležilo nekaj desetin gostov in povabljencev. Četudi ni prostorna, predstavlja galerija bistveno pridobitev v turistični ponudbi Briščikov.
Na sliki (foto Maganja) nova umetnostna galerijav Briščikih.
pismo uredništvu
Želja po objavi nekaj pojasnil
Cenjeno uredništvo! K članku »Prof. Pečenko o slovenskem šolstvu« prosim, da objavite naslednja pojasnila in popravke.
Državna konferenca o šolstvu ni bila v začetku letošnjega leta kot bi lahko napačno sklepal bralec. Le-ta je potekala v Rimu od 30. januarja do 3. februarja 1990.
Takoj po zaključku konference sva, tako Živka Marc kot sam, sporočila Primorskemu dnevniku, da sem na konferenci spregovoril in izročil predsedniku 5. komisije, ki se je ukvarjala s »Pravico do študija in kakovostjo pouka« svoj referat, ki se glasi: »Zanesljivost prava predpogoj za pravico do študija in kakovost pouka«. Kopijo referata sem hranil zato, da bi jo izročil novinarju, ki bi se odločil, da o tem nekaj napiše.
Tedaj ni Primorski dnevnik sodil, da bi bilo vredno napisati nekaj besed o vsebini referata.
Zakaj pa danes in s tako zamudo?
Pred kratkim so izšli akti konference, ki obsegajo pet knjig za skupnih preko 3000 strani. O tem sem obvestil tajništvo PD in opozoril, da je dvajset strani namenjenih tudi slovenski šoli in mojemu referatu.
Tako je nastal članek s kakšno nebistveno napako, ki pa jo je, po mojem mnenju, treba popraviti že zaradi resnosti celotne vsebine članka.
Tedanji Senator Medici ni bil minister za šolstvo ampak minister brez listnice.
V šestem odstavku, ki se pričenja: Temu zakonu .... napiše časnikar, da sta Dežela in ministrstvo »ostala gluha« na vse zahteve slovenske manjšine za ustanovitev kolegialnih organov na okrajni ravni in sicer na jezikovni ravni. Pravilneje bi bilo zaključiti stavek: ... manjšine za ustanovitev kolegialnih organov na okrajni ravni ob upoštevanju jezikovne delitve državnih šol!
Hvala za pozornost.
Pino Pečenko
gledališča
Miramarski park
Do vključno 15. septembra se bodo vrstile predstave LUČI IN ZVOKI.
Nocoj ob 21. uri predstava v nemščini in ob 22.15 v italijanščini. Ponovitev v soboto ob 21.00 in 22.15 v italijanščini.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 6. avgusta 1992
JUST
Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.27 - Dolžina dneva 14.32 - Luna vzide ob 15.22 in zatone ob 0.17.
Jutri, PETEK, 7. avgusta 1992
KAJETAN
PLIMOVANJE DANES: ob 4.28 najvišja -5 cm, ob 7.38 najnižja -7 cm, ob 15.47 najvišja 27 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 30,2 stopinje, zračni tlak 1022,7 mb raste, veter 18 km na uro severovzhodnik, vlaga 34-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 24 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Andrea Fiabetti, Aldo Stefanato, Caterina Coli, Georgia Silvestre.
UMRLI SO: 72-letna Emma Viezzoli, 69-letni Costante Kriscak, 93-letni Gugli-elmo Calligaris, 80-letni Vittorio Olivo, 85-letna Maria Chiussi, 83-letni Bruno Ulcigrai, 91-letna Maria Laurinsich, 83-letna Giovanna Bratina, 87-letni Antonio Rasen, 1 dan star Luca Eriče, 85-letna Paola Luin, 82-letna Carmela Schiozzi, 69-letni Angelo Nicola Calella, 58-letni Germano Vegliach, 83-letni Virgilio Davide, 93-letna Michelina Novello.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 3., do nedelje, 9. avgusta 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46(tel. 390280), Lungomare Venezia 3 (Miljej (tel. 274998).
OPČINE, Proseška 3 (tel. 215170) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
' Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE, Proseška 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul.Bernini 4 (tel. 309114).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Zanimiv prikaz slovenskega ljudskega plesnega izročila
Poletje je seveda tudi najprimernejši čas za razne prireditve na prostem, med katerimi najdejo mesto tudi folklorni festivali. Med najbolj znane v slovenskem prostoru nedvomno sodi folklorni festival, ki so ga konec julija že dvaindvdjsetič priredili v Beltincih. Tokrat so se v Prekmurje odpravili tudi člani tržaške folklorne skupine Stu ledi, ki so med drugim prišli v izbor zaradi dobrega nastopa na koprskem srečanju primorskih folklornih skupin. Beltinški festival so namreč - kot vsakič - priredili izredno prizadevni in prijazni domačini, za program osrednj ega plesno-pevsko-glasbene-ga nastopa, ki je bil v nedeljo 26. julija, pa sta poskrbela ZKOS in Združenje folklornih skupin Slovenije. »Program slovenskih plesov«, kot so ga uradno poimenovali organizatorji, je bil zelo obširen in bogat, njegova nedvomna odlika pa je bila izbira, da so bili ob »osrednjih« prikazani tudi razni »zamejski« slovenski plesi.
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Do 4. septembra se nadaljujejo vpisovanja za abonmaje (red A) pri blagajni gledališča na trgu Unita. Blagajna bo zaprta do 1. septembra 1992.
Grad sv. Justa
Straordinario estivo
V	nedeljo, 9. avgusta, ob 21.30 bo na sporedu celovečerni koncert kantavtorja LIGABUE.
V	četrtek, 13. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert JAMES TAYLOR QU-ARTETA.
V	nedeljo, 30. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert skupine PITTURA FRESKA.
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
Kulturno združenje Trst moje mesto v sodelovanju z ustanovo Promozione Turistica bo jutri, 7. t. m., ob 20.30 predstavilo na Trgu Ubita koncert ORKESTRA TRIESTE BIG BAND. Pod vodstvom Bruna Ritanija bodo izvajali Ger-shvvinove, Ellingtonove, Pastoriusove, Mc Cartnev-Noblejeve skladbe.
razne prireditve
ŠD Breg prireja 8„ 9. in 10. avgusta PRAZNIK V PREBENEGU.
SKD Tabor Opčine - Tabor 92. V torek, 11. t. m., ob 20.30 odprtje razstave: Ustvarjalne roke - Ars cretaria, Lesnina Bor, Pavel Hrovatin, ročno tkanje. Predstavitev Živa Gruden. Na odprtem bo gledališka skupina Teater iz Kopra predstavila delo E. Frančeškin: A largo vi-vendis - zgodovina je kabaret, režija Zvonka Radojevič. V petek, 14. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov - od 20. ure dalje ples z ansamblom Venera iz Postojne. Vsak dan razstava knjig, sejem rabljenih knjig. V soboto, 15. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov - ob 18. uri nastop godbe na pihala PD Lijak - Vogrsko, kapelnik Franc Žižmond - od 20. ure dalje ples z ansamblom TAIMS z Opčin. V nedeljo, 16. t. m., ob 10. uri III. otroški ex tempore - ob 15. uri odprtje kioskov - ob 18. uri nastop mažoretk iz Ljubljane - od 20. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet.
razna obvestila
Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina.
25. olimpijske igre na velikem ekranu v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu vsak večer od 20.30 dalje. Vabljeni.
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši sporoča, da bo v avgustu zaprta.
Kmečka zveza sporoča, da bosta' podružnici v Nabrežini in na Opčinah v mesecu avgustu zaprti.
Primorski del je »pripadel« tržaški folklorni skupini, ki je s pevkami (izvedle so tudi solo pevsko točko) in z godci, med katerimi so tudi tokrat bili istrski Piščaci, izvedla spleta beneških in istrskih plesov. Folklorna skupina G. Senik iz Porabja je prikazala lastne, se pravi porab-ske plese, medtem ko je Šaleška FS Koleda nastopila s koroškimi in oglarskimi plesi.
Prekmursko plesno izročilo so prikazali domačini, se pravi člani FS KUD Beltinci, FS Sava Kranj je ob gorenjskih predstavila še dolenjske plese, za prijetno osvežitev so poskrbeli člani FS KUD Upokojenci iz Ljutomerja, ki so dovršeno odplesali prleške plese. Zelo zanimiv pa je bil prikaz svadbenih običajev, ki jih je več skupin vpletlo v svoje splete, med temi tudi FS Javorje iz Šmartnega pri Litiji.
Na sliki (foto Petaros) plesalci in pevke TFS Stu ledi med nastopom v Beltincih.
razstave
V	kavarni Caffe degli specchi je na
ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja ".
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito
je odprta retrospektivna antološka razstava kiparja GIUSEPPEJA NEGRISINA. Razstava bo odprta do 30. avgusta vsak dan od 10.00 do 12.30 in od 16.30 dO 19.00.
V	kavarni Stella polare razstavlja svoja dela slikarka ZORA KOREN SKERK. Razstava bo odprta do konca avgusta.
Pri Briščikih 9/A je odprta umetnostna galerija in razstava umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA.
kino
ARISTON - 21.30 L’amante, r. Jean-Jac-gues Annaud, i.Tony Leung.
EXCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic.
EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE I - 17.45, 20.00, 22.15 Hook capitan Uncino.
NAZIONALE II - 17.00, 19.00, 22.00 Spie contro.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Esperien-ze innaturali di Lorain, D □
NAZIONALE IV - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 Toto le heros, r. Jaco Van Dor-mael.
GRATTACIELO - Zaprto zaradi počitnic.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
LJUDSKI VRT - 21.15 Red & Toby nemi-ciamici.
EDEN - 15.30, 21.30 Mamma ho perso Vuccello, □□
CAPITOL - 16.30, 18.15, 20.10, 22.10 Rotta verso 1’ignoto, i. William Shatner, Le-onard Mimoy.
LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic.
ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic.
RADIO - 15.30, 21.30 Love lips, □ □
Ameriški dolar		.	1117,05	1090.—
Nemška marka		756,20	745.—
Francoski frank ....	223,83	220 —
Holandski florint ..	670,73	660.—
Belgijski frank 		.	36,709	35,50
Funt šterling		. 2140,25	2135.—
Irski šterling		. 2013,30	1990,—
Danska krona		.	196,44	194.—
Grška drahma		6,149	6.—
Kanadski dolar		.	943,60	890.—
Japonski jen 		8,776	8,55
V	spomin na pok. Klaro Milkovič por. Sosič darujeta Zofka in Rado z družino
50.000	lir za KD Skala Gropada.
V	spomin na pok. Antona Kalca darujejo Komarnovi (št. 93) 20.000 lir za ŠD Gaja.
V	spomin na pok. Antona Kalca in Klaro Milkovič daruje Tončka (Gropada št. 69) 20.000 lir za KD Skala Gropada.
V	spomin na prijatelja Miloša daruje Ado z družino 100.000 lir za ŠD Konotvel. V isti namen daruje Fabio z družino
100.000	lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Alfreda Albija darujejo soletnice in soletniki 220.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
V	spomin na pok. Marijo Terčič in pok. Cvetka Husu j a daruje Ivanka Čuk
60.000	lir za popravilo cerkve na Proseku.
V	spomin na pok. Cvetja Husuja darujeta Danilo in Danila Ukmar 30.000 lir za popravilo cerkve na Proseku.
V	spomin na Klaro Milkovič daruje družina Kovačič in Tončka 30.000 lir za SKD Grad.
V	spomin na pok. Vasilija Michelija in Miloša Lukšo daruje Ivan Šardoč z družino 100.000 lir za popravilo cerkve na Proseku.
V	spomin na Rudija Puntarja darujeta Lidija in Romano Štoka 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Marijo Terčič darujejo Lidija, Vilma in Margerita 45.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Cveta Husuja, Miloša Lukšo in Alfreda Albija darujeta Vesela in Pepi 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Cveta Husuja, Miloša Lukšo in Alfreda Albija daruje Stanko Danev 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Miloša Lukše daruje družina Grilanc 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob prerani smrti Miloša Lukše darujeta Slava in Dušan Križman 50.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob pok. Marije darujeta Danilo in Danila Ukmar 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V isti namen daruje družina Cipollino 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na našo drago mamo Marijo Terčič vd. Ukmar darujeta hčerki Irene in Vesna z družinama 50.000 lir za God-, beno društvo Prosek.
Ob 1. obletnici smrti drage mame Ide Bukavec darujejo Bruna, Palmira in Lu-ciano 100.000 lir za popravilo cerkve na Proseku in 50.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka.
V	spomin na Miloša Lukšo darujejo Bruna, Palmira in Luciano 60.000 lir za popravilo cerkve na Proseku.
V	spomin na Marijo Terčič vd. Ukmar darujejo Bruna, Palmira in Luciano
60.000	lir za popravilo cerkve na Proseku.
Nosilci krste Miloša Lukše darujejo
100.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin Miloša Lukšo darujejo Bruno, Silvana in Marta Emili z družinami
100.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Srečko Colja daruje 50.000 lir za bosanske sirote.
Namesto cvetja na grob Miloša Lukše daruje Riko in Karla Majovski 15.000 lir za MPZ Vasilij Mirk in 15.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
čestitke
Danes praznuje MARIJA STRAIN iz Doline 88. rojstni dan. Vse najboljše, zdravja in veselja ji želijo hčerki Meri in Nerina z družinama, sestre in bratje.
_________mali oglasi_______________
OSMICA je odprta do 27. avgusta - Zajčja farma v Repniču.
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku.
PRODAM fiat tipo 1600 SX, letnik december 91, sivQ_metalizirane barve, v odličnem stanju. Tel. v opoldanskih urah na št. 200172.
RESTAVRACIJA PRI POŠTI prodaja volvo 740 station vagon, full optional, sive barve, star 31 mesecev, 50.000 km. 30.000.000 lir. Tel. 226125.
DAJEM V NAJEM dobro vpeljano trgovino kruha v mestu. Za informacije tel ria št. 414673 od 9. do 12. ure razen ob sobotah in nedeljah.
NUJNO IŠČEM v najem opremljen0 dvosobno stanovanje v Škofijah ah Plavjah. Tel. zvečer po 20. uri na št-(040) 228338.
ČUVAJA z znanjem italijanščine, s prl' poročili, iščemo za vilo na tržaški obali. Zahteva se stalna prisotnost, nudim0 samostojno dependanco za dve/tri osebe, primerno plačo, dva prosta dopoldneva. Pisati na Poste Restant Trst' Trieste št. 91485921 z opisom delovnih izkušenj.
Švicarski frank		843,30	835.—
Avstrijski šiling		107,431	106.—
Norveška krona		192,09	189.—
Švedska krona		208,17	205.—
Portugalski eskudp .	8,857	8,40
Španska peseta 		11,848	11,25
Avstralski dolar		825,50	780.—
HUF 			 .	10.—
ECU		1541,10	13,75
Slovenski tolar ......	. 		
Hrvaški dinar		—	4.—
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-13 Agencija Rojan 411-61 Filiala Čedad 0432/730-31
menjalnica
5. 8. 1992
J
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Monopol večjih narodov
1	e V • • • •
nad manjšimi je izraz družbene nezrelosti
TRICESIMO — Narodnost kot sredstvo ohranjevanja neke skupnosti zunaj svojih matičnih meja; odnos med matično državo in izseljenci druge in tretje generacije; potrebna sredstva za vzpostavitev trajnih in učinkovitih vezi. To so bile osnovne teme dvodnevnega posveta, ki ga je v Tricestimu organiziralo Združenje delavcev v izseljeniš-tvu ALEF.
Uvodoma sta o tej problematiki spregovorila univerzitetna profesorica Silvana Fachin Schiavi in Eer-ruccio Clavora, predsednik Zveze Slovencev po svetu. Schiavijeva je izpostavila vprašanje nesensibilnosti vladnih organov do narodnih manjšin, kot sta slovenska in furlanska. Pri nas se še ni uveljavila kultura sožitja, ki večjezičnost smatra kot skupno bogatstvo. Nacionalistično prežete težnje večine politikov in popolna brezbrižnost šolskih oblasti predstavljajo kvarno podlago, ki se uresničuje v negaciji sleherne manjše skupnosti.
Ferruccio Clavora je uvodoma ugotovil, da otvoritvena slovesnost na olimpijskih igrah, ko je sam kralj pozdravil v jeziku manjšinskega naroda, katalonščini, pomeni bistveni premik na poti Evrope manjšin. In prav paradoksalne posledice narodne razdružitve na Vzhodu, je bil mnenja Clavora, bodo dale Evropi svoj pravi videz. Vsako prisiljeno združevanje gre proti zakonom narave in monopoli večjih narodov nad manjšimi so izraz družbene nezrelosti. Zato je treba izbrati smer valorizacije in upoštevanja vseh narodov, večjih in manjših.
Specifično o vprašanju izseljeniš-tva je Clavora izpostavil željo emigrantov po spoznavanju svojih korenin in svoje narodnosti. Vprašanje pa je, kako bomo tem izseljencem tretje generacije prikazali njihovo domovino. Vprašanje je, če se bomo znali izvleči iz starih kalupov in tudi kot matični narod znali opraviti nekaj korakov naprej. O tem bo tekla beseda na četrti deželni konferenci o izseljeništvu.
RUDI PAVŠIČ
Je Marilyn imela hčer?
30-letnica smrti filmske zvezde Marilyn Monroe je bila povod za številne medijske špekulacije. Najbolj so si dali duška bulvarski časopisi, ki tokrat res niso varčevali s črnilom. Predmet teh špekulacij je ponovno bilo Marilynino zasebno življenje, eno od novih »odkritij« (objavila ga je neka argentinska televizijska postaja, z velikim poudarkom so jo povzeli škanda-listični listi) pa zadeva njeno nezakonsko hčer. Ta naj bi se rodila iz razmerja med njo in ameriškim predsednikom Kennedyjem, izsledili pa naj bi jo prav te dni v argentinskem glavnem mestu.Ženska (le-ta je izjavila, da ima 32 let in da se imenuje Lillian Fitzgerald Kennedy) je pred televizijskimi kamerami bila precej nervozna, pristavila pa je, da bo vse obrazložila na tiskovni konferenci »ob primernem trenutku«. Za zdaj je izjavila le, da je vložila prošnjo, s katero želi, da bi ji ZDA priznale Kennedyjevo očetovstvo; to naj ne bi bilo le formalno dejanje, saj bi ji omogočilo, da bi prišla do dela Kennedyjevega premoženja. Po trditvah lista Cronica naj bi ženska živela skupaj z nekim »italijanskim fantom« v Buenos Airesu.
sklad mitje cuka	jeika cveibar
Moj otrok ničesar ne je!
Poletje, vročina pritiska
V	takem je včasih težko ohraniti hladno glavo, posebej takrat, ko naš otrok noče ničesar jesti.
Največkrat se pojavi problem neješčnosti pri otroku po prvem letu starosti, ko se začenjajo spreminjati njegove navade, ko morda že opušča spanje ali hranjenje iz stekleničke. Včasih pa je lahko kriv za pomanjkanje 'apetita zobek, ki raste ali manjše obolenje.
Zelo pogosti pa so primeri, ko ni nobenega vidnega vzroka za pomanjkanje apetita pri otroku. Otrok začne enostavno jesti manj od tega, kar mati pričakuje. Seveda se mame zaradi tega sekirajo, včasih pa ta problem že kar težko pritiska nanje. Sleherni zajtrk, malica, kosilo in večerja se pele-vi v bitko. Mamo je strah, da otrok ne bo dobil dovolj mineralov, vitaminov in drugih snovi, ki jih dnevno potrbuje za rast. Hkrati pa se otrok, ki opaža, kako postane sicer ljubezniva mama pri uri kosila nemogoča, razdražljiva in jezna, še bolj potegne vase in noče jesti. Tako se krog zapre: otrok je vedno manj, mati pa se čedalje bolj pregreza v skrbi.
V	družini se začenjajo posluževati različnih trikov: nikjer ni več doma sladkarij, da jih bo otrok jedel med obroki. Podrejajo se celo sleherni obsurdni želji: otrok je le pred televizorjem, ali če sedi v kadi s toplo vodo, ali morda za volanom avtomobila v očetovi družbi. Matere pripravljajo po štiri različne jedi za svojega neješ-čega otroka v upanju, da bo od sleherne poskusil vsaj malenkost.
Mali diktator pa nato pri mizi tesno stiska ustnice.
Vsaka ura hranjena postane tako že vnaprej pripravljen problem: mati se boji, kaj bo in svoj strah izžareva. Problem se potencira, če se vanj vključijo še drugi družinski člani, posebna občutljivost je za očetovo mnenje, zelo rade pa povedo svojo tudi stare mame, široko informirane sosede in podobni svetovalci.
Zdravniki, ki naj bi materam v teh primerih svetovali ugotavljajo, da se matere najbolj bojijo, da bi otroci zboleli zaradi avitaminoze, ali da bi bili lačni. Iz zdravniške prakse pa vedo, da je avitaminoza v normalnih, torej tako rekoč naših pogojih, nekaj redkega, pa tudi podhranjenega otroka je težko videti med nami. Zdrav otrok bo le težko podhranjen. Mati, ki bo to spoznala, bo lahko kaj kmalu naredila konec »prehrambenim bitkam«. Tudi zaradi tega, ker je skoraj izključeno, da bi kdaj lahko zmagala.
Zdravniki svetujejo materam, ki se bojijo, da bi otrok, ki malo je, lahko kronično zbolel, temeljit zdravniški pregled otroka. Tudi če je otrok zelo suh, vendar je živahen in odziven, namreč ni vzroka, da bi se bali, ker že nekaj časa tako rekoč nič ne je.
Konec pa moramo storiti tudi vsemu posebnemu obredju. Otrok se mora navaditi, da je čas za jed štirikrat ali petkrat na dan. Jemo pa vedno pri mizi.
Med obroki hrane ne dovolimo prigrizkov ali pijač, ki vsebujejo kalorije. Za žejo sta primerna le voda ali skoraj neoslajen čaj.
Seveda se mora otrok, ki je dotlej počenjal, kar je hotel, privaditi na novi red. Tega se bo nadalje naučil, če boste po uvidevnosti v začetku prilagodili urnik in ga prijazno pohvalili za vsak njegov napredek. Predvsem pa mu ne dajajte preveč na krožnik, tako da bo z zadovoljstovm imel možnost ugotoviti, da je vse pojedel in krožnik počistil.
Tudi navada, da otroku kuhamo posebej to, kar ima najraje, ni najbolj pozitivna. Otrok naj se navadi jesti to, kar je vaša družina. Po drugi strani pa bodimo dovolj uvidevni, če neke jedi otrok resnično ne mara. Poskusimo v razumnih mejah postaviti na mizo jedi, med katerimi lahko izbira. Če pa kljub vsemu noče ničesar jesti, potem naj ne dobi ničesar drugega do naslednjega obroka.
Tudi navada, da lahko otrok od jedi, ki jo ima rad poje neomejeno količino ni priporočljiva. Otrok na ta način kmalu izgubi pravi občutek za apetit in išče le to, kar je njemu všeč. Ob zaključku pa še priporočilo: na svet prihajamo ljudje različne konstitucije, ta skoraj da ni odvisna od hrane, ki jo pojemo. V normalnih pogojih (ki jih ne popačijo »sladki prigrizki« vabljivih imen ali bombončki in čokolade) bo vsak otrok toliko pojedel, kolikor mu bo dovolj. Starši si torej v tem v zvezi ne delajmo nepotrebnih skrbi. Otroka sprejmimo tudi s te strani takšnega kakršen je, takega, kolikor pač poje.
[

:
11
današnji televizijski in radijski sporedi
	




CK
RAI 1
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1
9.05	Nad.: Chateauvallon
10.05	Variete: Macario, storia
di un comico
11.30	Nan.: E' proibito ballare
12.00	Variete: Unofortuna
12.25	Vreme in dnevnik
12.35	Nanizanka: La signora
in giallo (i. A. Lansbury)
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Olimpijske igre: v studiu, sinhrono plavanje,
16.00	gimnastika
16.30	Mladinski variete: Big!
17.30	Nan.: II cane di papa
17.55	Danes v Parlamentu
16.00	Dnevnik 1
18.10	Nanizanka: Blue jeans
18.40	Dok.: Atlante DOC
19.20	Aktualno: O Olimpiadi
19.40	Aktualno: II našo di
.	Cleopatra
18-50 Vreme in dnevnik
20.40	Film: Un altro uomo un'altra donna (kom., Fr.-ZDA 1977, r. Claude
~	Lelouch, i. James Caan)
2.50	Nočni dnevnik
3.05	Nan.: Benvenuto sulla 2. Terra (i. M. Rove)
4.00	Dnevnik in vreme 0-30 Danes v Parlamentu
RAI 2
6.50	Nanizanke in risanke
8.45	Aktualno: Galatheus
8.55	Rubrika: Verdissimo
9.15	Film: Rascel Fifi -
10.45	Nad.: Stagioni
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie, 12.05 L'ar-ca del dottor Bayer
13.00	Dnevnik in Dribbling -Olimpiada, nato vreme
13.45	Nad.: La člinica della Foresta nera, 14.35 Santa Barbara
15.20	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
15.35	Nan.: Saranno famosi
16.30	Olimpijske igre: v studiu, sinhrono plavanje, gimnastika, košarka, vaterpolo (Italija-Grčija), atletika, rokoborba, vmes (17.20) iz Parlamenta in vesti
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik in Dribbling-Olimpiada
20.30	OI: v studiu, sabljanje, atletika, košarka
22.30	Nan.: Una famiglia come tante
23.25	Vesti in vreme
23.45	Dok.: La guerra civile americana (1. del)
0.45 II cappello sulle 23
RAI 3	|
7.00	Drobci, pregled tiska
8.50	Olimpijske igre: pregled dogodkov, atletika, kajak (polfinale), 11.00 namizni tenis M, 12.00 nogomet, vaterpolo,
13.00	boks
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Glasba: Orchestra!
14.50	Koncert za Evropo
15.40	Film: Miss Italia (kom., It. 1950, r. D. Coletti)
17.10	Film: contrabbando a Tangeri (pust., ZDA 1953, r. C.M. VVarren, i. J. Fontaine, J. Palance)
18.40	Risanke: BlobCartoon
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Olimpijske igre: pregled dogodkov, atletika, rokoborba, sabljanje
20.30	Film: Incubo ad Alca-traz (dram., ZDA 1987, r. Paul Wendkos, i. David Carradine, C. Haid)
22.10	Drobci
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Nan.: Perry Mason: Sfortunato in amore
23.40	Posebnosti TG3 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Film: Teorema
|~ fr' TV Slovenija 1	]
10.35	Video strani
10.45	Spored za otroke: Dim-nikarček se potepa po svetu, 10.55 Vrtec na obisku
11.10	Dok.: Nekoč je bilo življenje - Ledvice
11.35	Ljudje in psi
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
16.25	Napovednik
16.30	Sova, vmes nan. Nenadni uspehi in nad. Hitler naprodaj
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.10	Spored za otroke: Zverinice iz Rezije
18.25	Video strani
18.30	Svetovalno izobraževalna oddaja: Že veste
19.10	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Dire Straits v Baslu
21.10	Dok. serija: Hollywood se jih spominja - Mariin Monroe
22.00	Dnevnik, vreme, šport in Žarišče
22.55	Napovednik
23.00	Sova, vmes nanizanka Dragi John in nad. Hitler naprodaj
r
CANALE5
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
•ju Aktualno: Na prvi strani 8 30 Nanizanke: Arnold, 9.00 Tutti al college, 9.30 Love Boat, 10.30 La famiglia Bradford, 11.30 I , Robinson
1,'r® Kviz: II pranzo e servito ‘8.00 Dnevnik TG 5 20 Variete: Non e la RAI l4nn (v°di E. Bonaccorti)
0 Aktualno: Forum (vodi j Rita Dalla Chiesa)
•uo Nanizanka: New York New York - La poltrona lRnn del capo
0 Otroški variete: aktual-1R on nostl in risanke
Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike
& teS?G5
5 Variete: II TG delle va-20 m ,Canze' Predstavitev
Variete: Bulli e pupe (vodita Paolo Bonolis in An-27 m ienellaElia)
Varite: II TG delle ya-9 canze
00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes 7ni, (24-°0) Dnevnik TG 5 00 Nočni spored
8.30
9.30
11.00
11.25
13.00
13.30
13.45
13.55
17.30 17.45
18.20
19.00
19.25
19.30
20.30
22.45
23.45 24.00
1.00
2.00
TG 4 vesti
Nad.: Falcon Crest, 10.00 General Hospital, 10.30 Marcellina
Nan.: Balliamo con Licia Otroški variete Ciao ciao in risanke
Nadaljevanka: Sentieri TG 4 vesti
Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
Nad.: Sentieri, 14.20 Maria, 15.00 Io non čredo agli uomini, 15.45 Manu-ela, 17.00 Ines, una segre-taria da amare TG 4 vesti
Aktualno: Lui lei 1'altro (vodi Marco Balestri) Kviz: Gioco delle coppie TG4 vesti ,
Rubrika o lepoti Nad.: Gloria Film: In viaggio con papa (kom., It. 1982, r.-i. Alberto Sordi, Carlo Verdone, E. Angelillo) Nan.: Avvocati a Los Angeles - Eguivoci culinari TG 4 nočne vesti Variete: Buonasera Nanizanka: Lou Grant Nočni spored
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete, aktualnosti in risanke
9.05	Nan.: II mio amico Ricky - Un affare in famiglia,
9.45	La časa nella prate-ria, 10.45 Hazzard - Labi-to non fa il monaco, 12.00 La donna bionica, 13.00 I ragazzi della terza C
14.00	Odprti studio
14.15	Film: Come svaligiam-mo la Banca dltalia (kom., It. 1966, r. L. Fulci, i. Franchi-Ingrassia)
16.30	Nanizanke: I giustizieri della citta - Caccia al dossier, 17.30 T.J. Hoo-ker, 18.30 Riptide - Cali-fornia donne e guai
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport in vreme
20.00	Variete: Mai dire TV
20.30	Nogomet: Modena-Mi-lan (prijateljska)
22.30	Film: Dove stanno i ragazzi (kom., ZDA 1984, r. Hy Averback, i. Lisa Hartman, Wendy Schaal)
0.30 Odprti studio 0.40 Pregled tiska 0.50 Studio šport
1.05	Nočni spored
13.00	Risanke
15.30	Nadaljevanka: Viviana
16.15	Film: Le miserie del sig-nor Travet (kom., It. 1945, r. Mario Soldati, i. Vera Carmi, C. Campanini)
18.00	Nadaljevanka: Veronica
19.30	Risanke: Albertone
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	Film: Vincere per vivere (dram., 1986, r. Delbert Mann, i. Craig T. Nelson, Susan Blakely)
22.30	News magazine: Tele-facts
23.00	Candid camera: Olrait
23.15	Film: Doppio gioco dram., ZDA 1948, r. Robert Siodmak, i. Burt Lancaster, Y. De Carlo)
TMC
8.30	Olimpijske igre: pregled, 9.00 kanu (polfinale), sabljanje-meč (ekipno M), 11.00 tenis
13.15	Dnevnik TMC News
13.30	Olimpijske igre: boks (polfinale), tenis (polfinale M, ženske dvojice)
15.00Sinhrono plavanje (finale)
16.30	Košarka M (polfinale)
17.30	Vaterpolo: Italija-Grčija
18.00	Atletika: 100 m ovire Z
(polfinale), 200 m Ž (fina-
TV Koper
16.00	Aktualno: Sever Vzhod
17.00	Dok.: Sodobna umetnost
17.30	Film: Zaradi njega (kom., ZDA 1946, r. Richard Wallace, i. Deanna Durbin, C. Laughton)
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Joe Forrester
20.40	Film: Duša črnega Charlieja (vestern, ZDA 1973, r. Larry Splanger, i. Fred VVilliamson)
22.30	Vsedanes - TV dnevnik
22.40	Glasbeni utrinek: VItava (Bedrich Smetana)
22.55	Film: Zaradi njega
TV Slovenija 2
16.55	Poletne Olimpijske igre Barcelona 1992: v studiu, 17.00 namizni tenis (moški finale), 17.55 atletika (4 finali)
22.00	Pregled dogodkov
22.30	OI: boks )(polfinale)
23.00	Dnevni pregled
0.30 OI: sinhrono plavanje, 00.45 rokoborba (prosti slog), 1.00 sabljanje
1.15	Olimpijski studio (košarka, polfinale predvidoma ob 22.00)
le), 400 m ovire M (finale), 1500 m MŽ (polfinale)
20.00	Vesti: TMC News
20.15	Atletika: 100 m ovire Ž (finale), 5000 m M (polfinale)
21.30	Ženska odbojka, 22.30 moška košarka (polfinale)
24.00	Vesti: TMC News
0.15 Olimpijske igre: pregled dogodkov
2.00	Aktualno: CNN Nevvs
TELEFRIULI____________
15.00	Nan.: L'uomo che parla ai cavalli (i. E. Cerusico)
15.30	Rubrika: Quando 1'Italia era di moda
16.00	Kratke vesti
16.05	Risanke
18.00	Kratke vesti
18.05	Nan.: Adderly
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: L uomo che parla ai cavalli
20.00	Dok.: Zgodovina ZDA
20.30	Film: L'argent (dram., Fr. 1982, r. Robert Bresson)
22.00	Nan.: Adderly
22.45	Nočne vesti
23.30	Rubrika: Motor Nevvs
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini na J. Plečnika; 8.50 Slovenska lahka glasba; 9.00 New Age;'10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.35 Odprta knjiga: Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?; 11.40 Kantavtorji; 12.00 S potovanja po Srednji Ameriki; 12.30 Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 S festivalov; 14.30 Življenju naproti; 14.50 Orkestri; 15.00 Nadaljevanka; 15.30 Novosti iz radijske diskoteke; 16.00 Moje najljubše knjige; 16.25 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17.;
18.30	Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Večerna podoknica; 23.05 Lit. nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val - Na rešetu: 8.45 Informacije;
9.00	Souvenir d'Italy; 11.00 Hladno-Top-lo-Vroče; 12.00 Tropicana; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.45 Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Turneje; 9.35 Glasbene želje; 9.15 M kot mladi; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Sanje o pgčitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna;
13.45	Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Beatlesi; 17.32 tropicana; 18.00 Discoteca;
18.30	Ista plaža...; 19.00 Souvenir d'Italy;
19.45	New age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
17.30	The story of...; 21.00 Radio ga ga.
Že sedaj veliko zanimanje za decembrski vinogradniški sejem
Na 3. sejmu Eurovite v Gorici predstavitev »vin leta 2.000«
Zaradi očitkov G. Saleite glede sezone na gradu
DSL zahteva, naj se preveri delovanje zadruge Mitt
Vodstvo Mitt vsekakor potrjuje operetni večer v soboto
Med dejavnostmi Goriške sejemske ustanove je sejem vinogradniške tehnike in opreme Eurovite najmlajši, saj bo letošnja izvedba od 3. do 6. decembra šele tretja po vrsti. In vendar se je ta visoko specialistična manifestacija že močno uveljavila med proizvajalci, razstavljale! in izvedenci za področje vinogradništva. Dokaz tega je, da so pri sejemski ustanovi že v teh vročih poletnih dneh, ko je mesec december še zelo daleč, dobili vrsto prošenj oz. ponudb za sodelovanje na sejmu. Zgovoren je podatek, da je na letošnjem sejmu že zagotovljena predstavitev vsaj 250 klonskih selekcij (cepljenk) v primerjavi s približno 150, kolikor so jih predstavili na prvem sejmu leta 1990. Večinoma bodo v Gorici predstavljene cepljenke, ki so absolutna novost v evropskem merilu.
Sejem bo tudi letos obsegal troje oddelkov: Evropski salon trtnih sadik, Salon cepljenk ter Salon mehanizacije, opreme in inštalacij za vinogradništvo. Uspeh prvih dveh izvedb in predvsem strokov-
nost ter specializacija so med razlogi za uveljavitev goriškega sejma v evropskem merilu. Zato vlada za letošnji 3. Eurovite že veliko pričakovanje med proizvajalci in specialisti z vseh pomembnejših evropskih in izvenevropskih vinorodnih območij.
Letošnji sejem naj bi še posebej ponudil vpogled na bodočnost vinogradništva, saj naj bi na njem predstavili »vina leta 2000«, kot so jih že poimenovali. Najpomembnejši raziskovalni inštituti iz Italije in tujine naj bi predstavili nove cepljenke, sad najnovejših raziskav, obenem pa bodo proizvajalci že ponujali te novosti tržišču. Vinogradniki, ki načrtujejo nove nasade, bodo tako imeli na vpogled (in na voljo za morebitni nakup) najsodobnejšo ponudbo sadik, ki naj bi ustrezala težnjam po iskanju vrhunske kakovosti kot tudi po prilaganju okusu odjemalcev oz. povpraševanju tržišča v naslednjih letih.
Kot novost letošnjega sejma napovedujejo še posebni oddelek za
vinogradniško mehanizacijo v okviru salona opreme in strojev. V zvezi z organizacijo sejma gre še omeniti, da so si letos zagotovili skupino sponzorjev, tj. svetovno znanih podjetij v proizvodnji kemijskih pripomočkov za kmetijstvo, ki sicer sodelujejo tudi kot razstavljale!. Ob njih ostaja glavni sponzor Deželna zveza kmečko-obrtnih posojilnic, pokrovitelj pa Dežela in razna vinogradniška združenja ter ustanove.
Primex group za begunce
Zunanjetrgovinska organizacija Primex group iz Nove Gorice je namenila 105 tisoč nemških mark za nakup oblačil in obutve za vojne beguce. Blago so nakupili na italijanskem tržišču in ga bodo izročili Rdečemu križu Slovenije, da bi ga razdelil beguncem iz Qpsne in Hercegovine v zbirnih centrih v Sloveniji.
Kljub umiku umetniškega vodje Gianfranca Sallette, ki je v ostri polemiki z zadrugo Mitt in posredno z občinskim odbornikom za kulturo Žiberno, bo v soboto na gradu redno na sporedu operetni večer s pevcem Sandram Massi-minijem. Kot smo poročali se je Salletta, ki je Massiminija povabil v Gorico, odrekel sodelovanju z zadrugo Mitt, ker še ni z njim poravnala pet milijonov dolga zaradi enega od prejšnjih večerov oz. ker mu je predsednik zadruge Rossi dal v ta namen nekriti ček. Navzlic temu sporu je zadruga Mitt včeraj potrdila, da bo operetni večer v soboto, 8. avgusta, ob 21. uri kot napovedano. Massimini se bo predstavil z repertoarjem pesmi iz raznih operet. Spremljala ga bosta pevka Sonia Dorigo in pri klavirju dirigent Giorgio Negri. Vstopnice so v predprodaji (po 25 tisoč lir) v agenciji Appiani.
Polemika, ki jo je v prejšnjih dneh načel Saletta, pa že dobiva širšo politično razsežnost, saj je načelnik DSL v občinskem svetu Roberto Busolini vložil pisno in-
Med člani tudi slovenska rockerja iz Rupe oz. Šempetra
Tržiška rock skupina Slap bo nocoj nastopila v Ronkah
V okviru poletnih prireditev Avgust v Ronkah bo v nocoj ob 21. uri v Ronkah koncert rock skupine Slap (na sliki). V skupini iz Tržiča so tudi člani od drugod. Dva sta Slovenca: Marko Gorkič iz Rupe igra bas kitaro, Franko "Ivan' Rea iz Šempetra pri Gorici pa solo kitaro. Z njima nastopajo še solo pevka Laura elemente, Franco Fabris (klaviature), Maurizio Fabris (tolkala) in Alessandro Grassi (bobni). Skupina je požela že več uspehov, sodelovala je na tekmovanju Sanremo giovani z dvema dobro uvrščenima skladbama. Slap skupina igra melodični rock, čeprav se člani zelo neradi etiketirajo. Pred kratkim so izdali samostojno kaseto z naslovom »Out of the blue«, na kateri je šest njihovih originalnih skladb. Pri založbi Blue Light Records v Vidmu pa so posneli še tri skladbe za kompilacijski CD album, kjer nastopajo še druge rock grupe iz naše dežele.
Sklep občinskega odbora na predlog Mestnega avtobusnega podjetja
Mestni avtobusi odslej dražji tudi za upokojence in invalide
Goriški občinski odbor je na svojem predvčerjašnjem zasedanju odobril podražitev znižanih abonmajev za mestne avtobuse. Po podražitvi vozovnic in navadnih abonmajev, ki je po sklepu deželne uprave stopila v veljavo tudi v Gorici s 1. avgustom, je občinska uprava na predlog Mestnega avtobusnega podjetja podražila še abonmaje za posamezne skupine uporabnikov, ki imajo pravico do posebnih popustov. Mesečni abonmaji za vse mestne proge bodo tudi zanje 2 tisoč lir dražji, po tisoč lir več pa stanejo abonmaji za eno samo progo. Po novem velja abonma za invalide, dijake in študente 23 tisoč lir, za upokojence pa je cena abonmaja brez časovnih omejitev 20.500 medtem ko lahko za 10.500 lir kupijo abonma, ki velja samo v omejenem časovnem pasu.
Poleg tega je uprava tudi sklenila, da bo posebna komisija ocenila ponudbe podjetij, ki želijo skleniti pogodbo z občino za upravljanje in vzdrževanje gradu vključno s prodajo vstopnic, nadzorstvom nad opremo in upravljanjem notranjega bara. Rok za predložitev prošenj zapade v soboto, 8. t.m.
Zanimiv je tudi sklep o večji publicizaciji novega občinskega statuta: v ta namen bo občina v prihodnjem šolskem letu priredila ciklus predavanj za dijake višjih srednjih šol.
Pri Irzicu uničujejo dinamit iz 1. vojne
Na močvirnatem območju pri Lidu di Staranzano bodo izvedenci danes od 6. do 16-ure, kot so že včeraj ves dan, nadaljevali z razstreljevanjem prave smodnišnice iz 1. svetovne vojne, ki so jo v začetku julija odkrili med izkopom za gradnjo rezidenčnega centra v Ul. 9 giugno v Tržiču. Skupno gre za 41 cevi dolgih od 6 do 16 metrov polnih eksploziva, ki so ga italijanski "arditi" med vojno uporabljali za pripravo napadov na rove avstroogrske vojske. V vsakem metru sta po 2 kg dinamita. K sreči je do odkritja prišlo poleti: če bi namreč stroj za izkopavanje zadel eno od cevi pozimi, ko je temperatura nižja, pravijo izvedenci, bi najbrž povzročil strahovito eksplozijo, ki bi razdejala širšo okolico gradbišča. Pred 10 leti je v Asiagu v podobnih okoliščinah umrlo 7 ljudi.
Večinoma so prejšnje nazive po ”političnih“ osebnostih nadomestili z imeni kulturnikov
V novogoriški občini preimenovali mnoge šole
V	Novi Gorici so na nekaj sejah Občinske skupščine obravnavali preimenovanje osnovnih šol, ki jih je bilo treba opraviti v skladu z novim Zakonom o zavodih v Sloveniji. Med javne zavode namreč uvrščajo tudi osnovne šole in nekatere druge ustanove družbenega pomena. Po omenjenem zakonu osnovne šole ne morejo biti poimenovane po političnih osebnostih, dogodkih, enotah ali organizacijah, ki bi imele politične razsežnosti ali pomen. Šole pa bi lahko nosile nazive pomembnejših kulturnih ali drugih osebnosti, kar so v Novi Gorici v posameznih primerih tudi upoštevali. Vendar pri tem zlasti Sveti šol, kot organi upravljanja in odločanja, niso povsod in v vseh primerih ravnali odgovorno.
Občinska skupščina v Novi Gorici je sprejela stališča Svetov šol, ki so želeli ohraniti dosedanja imena. Tako se osnovna šola v Šempetru še zmeraj imenuje po Ivanu Robu, kulturniku iz narodnoosvobodilnega boja, osnovna šola v Renčah bo obdržala ime po domačem političnem aktivistu Lucijanu Bratkoviču—Bratužu, ena izmed osnovnih šol v Novi Gorici pa se bo tudi v prihodnje imenovala po Milojki Štrukelj, ki je zgubila življenje med znanim napadom nemške vojske na gojence partijskega tečaja v Cerknem.
V	primerih drugih osnovnih šol pa so se Sveti šol, kaže, hitro in zlahka odrekli prej-
šnim nazivom. V Kanalu se osnovna šola ne bo več imenovala po narodnem heroju Antonu Veluščku—Matevžu, ki je bil eden od organizatorjev marodnoosvobodilnega boja na Primorskem. Svet omenjene šole je v pismu Občinski skupščini zatrdil, da so bile politične stranke enotne pri sklepu o opustitvi tega imena, toda to trditev je zanikal eden izmed članov sveta Šole, ki je tudi občinski odbornik iz Kanala. Njegovo posredovanje pa ni zaleglo in tako je bil sprejet sklep o tem, da osnovna šola več nosila imena omenjenega narodnega junaka.
Občinska skupščina je tudi odpravila naziv IX. korpusa, ki ga je nosila ena izmed osnovnih šol. Protesti borcev, aktivistov in znatnega dela javnosti niso zalegli, saj jih na zadnji seji Občinske skupščine na primer, ni nihče omenil. Jože Srebrnič, ki je pomembno ime primorskega in slovenskega protifašizma, je tudi izbrisan iz naziva osnovne šole v Desklah. Njegovega poslanstva v preteklosti ni nihče branil, čeprav so bili zlasti v Solkanu, kjer se je Jože Srebrnič rodil, nanj zelo ponosni. Svoji dosedanji imeni sta izgubili tudi osnovni šoli na Dobrovem v Goriških Brdih in v Šempasu. Otroški vrtec v Novi Gorici pa se tudi ne imenuje več po Marinki Ribičič, sestri Mitje Ribičiča.
Ob omenjenih preimenovanjih žal ni nihče preučil ali upošteval predloga, ki ga je v Občinski skupščini dala prosvetna delavka in odbornica Dora Šemrov. Predlagala je namreč, naj bi osnovne šole imenovali po zaslužnih kulturnih osebnostih iz preteklosti, tako kot so imenovane šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici. To so upoštevali le pri spremembi naziva omenjene osnovne šole v Novi Gorici, ki se je imenovala po IX. korpusu jugoslovanske vojske. Odslej se bo ta šola imenovala po Franu Erjavcu. Gre za pomembno osebnost, ki je s svojim delom zapisana v zgodovini Slovencev. Kot profesor prirodopisa in kemije v prejšnem stoletju, je 17 let preživel v Gorici, kjer je tudi pokopan. Po njem se tudi imenuje ena prvih ulic v Novi Gorici, to je Erjavčev drevored. Fran Erjavec (rojen leta 1834 v Ljubljani) je kot pisatelj ustvaril pomembna leposlovna dela o živalskem in rastlinskem svetu, njegova dela pa v osnovnih šolah še zmeraj uporabljajo bodisi kot učni pripomoček ali pa kot pomožno branje.
žal ob razpravah o preimenovanju osnovnih šol ni nihče omenil predloga, ki je bil dan že pred leti, da bi namreč osnovno šolo na Dobrovem v Goriških Brdih imenovali po pesniku Alojziju Gradniku, ki je eno naj večjih imen v slovenski literarni tvornosti oziroma zgodovini.
Marjan Drobež
terpelacijo županu Tuzziju. Busolini se sklicuje na odpoved Goldonijeve predstave »I Rusteghi« in na Salettove očitke zadrugi Mitt, češ da neodgovorno upravlja sredstva in strukture, ki ji jih je zaupala občinska uprava za poletno sezono na gradu.
Busolini zahteva od župana točne odgovore na sledeča vprašanja: 1. ali drži, da je občina povečala prispevek za poletno sezono od 35 na 54 milijonov in, če je to res, zakaj je bilo to potrebno? 2. kako namerava uprava vrniti 5 milijonov umetniškemu vodji Saletti, ki je ta denar izplačal iz svojega žepa in je nato dobil le nekriti ček zadruge Mitt? 3. ali nekriti ček pomeni, da je zadruga Mitt že potrosila ves denar, ki je bil dodeljen za poletno sezono in ali obv-čina ne smatra potrebno zaradi tega temeljito preveriti delovanje in organizacijske sposobnosti upraviteljev zadruge? 4. zakaj je bila za organizacijo sezone izbrana prav zadruga Mitt?
Poleg vprašanj postavlja Busolini tudi predlog: občinski svet naj posveti eno sejo razpravi o stanju in ciljih kulturne politike občinske uprave in še posebej o likovni, zgodovinski, kulturni in turistični valorizaciji gradu, pri čemer je nujno potrebno vzpostaviti sodelovanje s Pokrajino ne le z besedami kot doslej temveč z dejanji.
Nocoj v Raštelu gledališki večer
V	Raštelu bo nocoj ob 21.15 gledališka skupina Terzo Teatro iz Gorice uprizorila komedijo Daria Foja »Non tutti i ladri vengono per nuocere«. Združenje Gorizia-giovane, ki prireja večer, priporočajo gledalcem, naj si na predstavo prinesejo stole od doma. Po komediji bodo občinstvu ponudili družabnost ob sočnih lubenicah. V primeru slabega vremena bo predstava jutri ob isti uri.
Zavozil s ceste
V	ostrem ovinku Ul. Brass v bližini križišča z Ul. Ascoli se je včeraj ob 11.40 ponesrečil 39-letni Franco Jacumin. Peljal se je v fiatu regata, ko ga je v ovinku zaneslo s ceste in se je zaletel v zidek. V bolnišnici so mu ugotovili le udarce in odrgnine. Okreval bo v 10 dneh.
■ V Krminu so včeraj popoldne našli mrtvega v stanovanju v Ul. Zo-rutti 9/5 66-letnega Faliera Marina. Vrata so morali odpreti gasilci, ker je žena na počitnicah in je trenutno mož bil sam doma. Domnevajo, da je umrl predsinoči naravne smrti. Marin je bil znan zaradi aktivnosti pri raznih nogometnih društvih, pa tudi kot upravitelj barov v raznih barov in kavarn Krminu, Gorici in drugi središčih v pokrajini.
____________kino_____________
Gorica
V1TTORIA Zaprto.
CORSO Zaprto.
VERDI Zaprto.
Gradišče
TEATRO TENDA 21.30 »Donne con 1®
gonne«. F. Nuti.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino (dr. Baldini) - Verdijev korzo 57 - tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute - Ul. C.Cosulich 117 - tel-711315.
__________pogrebi
Danes v Gorici ob 9.30 Matilda Nik°' laučič, vd. Tronkar iz splošne bolnišnic ^ na glavno pokopališče in ob 13.15 Ant0 nio Fain iz splošne bolnišnice v Krmio-
Zadruga Dol-Poljane in kulturo0 društvo Kras izrekata članu Emiju Vižintinu in svojcem sožalje ob i1 gubi mame Kristine.
Medtem ko sta slovenska atleta Borut Bilač in Brigita Bukovec izpolnila svoj ciij
Slab dan za italijanske barve
Jutranji poraz italijanskih odbojkarjev v četrtfinalni tekmi proti Nizozemski je bil uvod v zelo slab olimpijski dan za italijanske barve. Posebno je v prostem slogu rokoborbe razočaral Schillaci (kategorija do 52 kg), ki je bil kandidat za medaljo, a je ostal praznih rok, potem ko je tekmovalna komisija njegovo sporno zmago v kvalifikacijah na račun tekmovalca iz SND spremenila v poraz za zeleno mizo.
V atletiki je zelo medel nastop opravil skakalec v daljavo Franco Evangelisti, ki se ni uvrstil med dvanajsterico finalistov, kar pa je, nasprotno, s skokom osmih metrov uspelo Slovencu Borutu Bilaču, tako kot se je v teku na 100 m z ovirami solidno obnesla Brigita Bukovec, ki je z uvrstitvijo v današnji polfinale upravičila svojo udeležbo na barcelonskih igrah. Neugoden dan Italije je zvečer dopolnila še ekipa flo-retistov, ki je izpadla že v četrtfinalu.
Enajsti dan iger pa je sicer postregel še z vrsto »uglednih« spodrsljajev. Zlasti velja to za atletsko tekmovanje. Tako je moral v polfinalu teka na 200 m sceno zapustiti svetovni prvak Michael Johnson, zaradi Uapake pri preskakovanju ovi-re pa je bil (ravno tako v polfinalu) diskvalificiran svetovni Prvak na 400 m z ovirami Zambijec Samuel Matete. Rezultat dneva pa je vsekakor dosegel Marsh, ki je le za stotinko sekunde zgrešil »trdoživi« svetovni rekord Italijana Mennea v teku na 200 m, čeprav je v zadnjih metrih svojega polfinalnega nastopa vidno popus-
Na seznamu dobitnic medalj s° se vpisale še tri države. To s° Litva, Kolumbija in Tajvan.
Na sporedu je bil tudi prvi jinale v ekipnih športih. Nas-t°v olimpijskega prvaka v bezalu so osvojili Kubanci.
Pričakovanega svetovnega rekorda v teku na 400 m ni bilo
Senzacija v moškem teku na 200 m
Brez dvoma dan razočaranj. Svetovnega rekorda na 400 m ni bilo in v finalu tega teka so rezultati bili slabši kot v dveh polfinalih, čeprav je zmagovalec VVatts tekel v 43,50 drugemu dosežku v zgodovini atletike naproti. Včerajšnji tek lahko primerjamo s finalom na olimpijskih igrah v Mehiki leta 1968, ko je bil pričakovan in tudi dosežen svetovni rekord in ko sta kar dva atleta prvič tekla pod 44 sekundami. Vsi kasnejši finalni teki niso nikoli obetali svetovnega rekorda. VVatts je zelo hitro začel in na koncu napredoval z veliko težavo. Očitno je neenakomerno
razporedil moči, kar je razumljivo zaradi njegove neizkušenosti. Zmaga sicer ni bila nikoli v dvomu, ker je bil njegov naskok še 100 metrov pred koncem izredno velik. Moči je precenjeval tudi Kubanec Hernandez, ki si je verjetno obetal srebro. V ciljni ravnini pa je ostal povsem brez moči.
Na nižji tehnični ravni je bil finale deklet, ki se bodo še desetletja trudile, da bi ob današnjem režimu zrušile svetovni rekord 47,60 Nemke Marite Koch. Favoritinja je bila Francozinja Pereč, ki je tudi zmagala, čeprav brez posebnega
bleska. Še naj lepše presenečenje je bilo tretje mesto Kolumbijke Res-trepove. Razlike v samem finalu so bile velike in so borbo omejile v bistvu na štiri tekačice.
Naš namig, da Kenijcem nekako izgorevajo moči, je prišel do izraza na 800 metrov. Dvojna zmaga bi sicer tega ne kazala, način, s katerim je bila dosežena, pa ni bil podoben tistim, čistim, s prejšnjih velikih manifestacij. »Svežnja« moči trenutno na 800 m ni, niti zamenjava generacije ni v teku, kajti šlo je za finale "starčkov". Prvi krog pod 50 sekundami je obetal na koncu odločno boljši čas. Tistim, ki so se borili za kolajno, pa je zmanjkalo moči in so se zadovoljili le z odličji. Pozitivna je bila prisotnost mladega Britanca Robba in nadebudnega Italijana Benvenuti-ja, ki se je v odličnega tekača razvil v zadnjih dveh mesecih.
Ostali dve odločitvi, disk za moške in tek na 400 m čez ovire za ženske, sta bili nekako zgodovinski. Britanka Gunnell je bila prva preko ovir. Gre vsekakor za zelo znano ime v ženski atletiki. Senzacionalno je morda dejstvo, da je v blestečih letih britanske atletike skoraj vedno vse slonelo na moških. Zadnja olimpijska zmaga žensk je bila kar pred dvajsetimi leti v Munchenu. Finalni tek je tudi zaključil dolgo premoč atletinj iz bivše SZ, saj je ostala Ledovskaja po običajnem, strahovito hitrem začetku, na koncu celo brez kolajne. Svoj čas pridobljeno znanje pa se je obrestovalo Romasu Ubarta-su, ki je kot sovjetski atlet že dolgo let spadal v sam vrh v metu diska. Bil je med redkimi, ki so imeli osebni rekord preko 70 m. V dresu Litve je dvakrat prehitel Nemca Schulta in čeprav z majhno razliko, zanesljivo osvojil olimpij-
sko zlato. Zbodla je seveda v oči kakovost, ki je bila daleč pod standardi, ki so veljali še pred nekaj leti.
Za danes se obetajo posebno zanimivi finali v obeh tekih na 200 m in na 400 m čez ovire za moške. Zgodila se je senzacija: Michael Johnson, verjetno glavni favorit za zmago na 200 m, je izpadel s samo sedmim mestom v polfinalu (pravijo, da ga je izčrpalo trebušno vnetje, ki ga je staknil prav v Barceloni), Marsh pa je le za stotinko sekunde zgrešil svetovni rekord s časom 19 "73. Kako bo danes, je težko reči. Borba za prvo mesto je še odprta, o svetovnem rekordu pa bodo odločale tudi okoliščine. Nejasno je tudi pri dekletih, potem ko je predstavnica ZDA Torrance v polfinalu dosegla izrednih 21,72. Za njo sedaj najboljša izgleda Jamajčanka Kuthberth. Brez vsakih možnosti pa sta P rivalova in tudi Otte-yeva.
In še nekaj o teku na 400 m ovire za moške: masivni Samuel Matete je bil diskvalificiran, potem ko je neregularno preskočil zadnjo oviro.
Nastop v Barceloni pa sta povsem upravičila slovenska predstavnika Brigita Bukovec, ki se je uvrstila v finale teka na 100 m ovire, ter Borut Bilač v skoku v daljino (o njunih dosežkih poročamo na naslednji strani).
V skoku v daljino je najdlje skočil Američan Lewis (868 cm), njegov rojak Powell pa je dosegel razdaljo 8,14 m.
BRUNO KRIŽMAN
Na sliki AP: Američan Mike Marsh (1734) je v polfinalu teka na 200 m za las zgrešil svetovni rekord Italijana Pietra Mennee (19,72). Marsh je tekel le stotinko sekunde počasneje.
V odbojki azzurri brez medalje!
»Na vseh dosedanjih tekmah ni-jbo pokazali igre, vredne olimpij-(^e9a zlata. Pore z proti Nizozemski ■ a $liki AP akcija s tega srečanja) 1 Pravičen. Mogoče bi lahko v tie eaiiu zmagali s 17:16, a prav je, da iih° Pečali za vse napake, ki smo n naredil na tem turnirju in pono-* v tej zadnji tekmi.«
^elektor italijanske odbojkarske ^Prezentance Julio Velasco je po b0?n^ak°vani izločitvi azzurrov iz m»a Za k°lajne pokazal zvrhano ni zani značilnega fair playa in iskal opravičil za pekoč poraz, ki 9a italijansko odbojkarsko giba-Po zmagoslavjih na EP '89 in SP mn t>rz*tone doživlja kot veliko dra-šnn’ načenja ugled, ki si ga je ta tju rt Pridobil v Italiji v zadnjih le-ch;»mediiske iunake Zorzija, Luc-Po ct°i Janija in ostale, ki so sodeč lev, 3 ,6™ Pojavljanju v mnogih te-9omZ1]S - sP0tih zasenčili celo no-bnu etaše' P3 postavlja na nekoliko 9 realna tla.
so s.k™Pijska obsedenost«, geslo, ki
Prea t9a v taboru azzurrov izbrali svetn remi leti' ko so po zmagi na povAH^em Prvenstvu v Braziliji nato e -1 naskok na barcelonsko zlato nr j,e v tekmi z Nizozemci obrni-
icirii ° j Italijanom. Nizozemska je ob, * dobro, a težko se je znebiti Ka’ oa so si azzurri jamo sko-
pali sami. Ko je Velasco v drugem nizu podajača Tofolija zamenjal z Vullom, Gianija pa z bolj prekaljenim Cantagallijem, so Italijani zaigrali kot znajo. S petimi zaporednimi točkami (od 10:12 do 15:12) so niz osvojili (pri čemer se je težje poškodoval nizozemski podajač Blange), v tretjem pa so povsem nadigrali nasprotnike. Toda v četrtem nizu je odbojkarski »dream team« dobesedno skopnel pod udarci Nizozemcev, v tie breaku pa so azzurri naredili še nekaj nedopustnih napak in poraz je bil na dlani.
Tehnična analiza Velasca je neizprosna: »Mednarodna odbojka se je v zadnjih letih zelo razvila, mi pa nismo znali stopati v korak s tem razvojem, posebno kar se tiče igre v obrambi in shem napada iz druge linije. Gre pa tudi za problem mentalitete. Hotel sem obračunati s tradicijo, po kateri igra favorit psihično obremenjen, a ni mi uspelo.«
Velasco se dobro zaveda, da so bila pričakovanja zelo velika: »Naše delo ima dosti prednosti. Obdani smo s slavo in denarjem, moramo zato sprejemati tudi kritike. Nobena kritika ne more biti hujša od razočaranja, ki ga vsak od nas občuti v sebi.«
Kapetan azzurrov Lucchetta ni skrival svoje žalosti, a ni vrgel puš-
—
ke v koruzo. »Prepričan sem, da se s tem porazom ne zaključuje noben ciklus. To moštvo lahko še veliko doseže.«
NIZOZEMSKA - ITALIJA 3:2 (15:9, 12:15, 8:15, 15:2, 17:16)
ITALIJA: Gardini (3 točke + 15 menjav), Tofoli (1+0), Bracci (0 + 0), Bernardi (12 + 9), Cantagalli (7 + 8), Zorzi (10 + 22), Lucchetta (4 + 16), Gi-
ani (0 + 7), Vullo (3+1), Pasinato (3 + 0), Galli in Masciarelli.
NIZOZEMSKA: Held (2 + 10), Bo-udrie (4 + 9), Klok (0 + 0), Zwerev (13+17), Selinger (3 + 0), Benne (11 + 19), Van Der Meulen (14 + 6), Blange (2 + 3), Posthuma (3 + 6), Van Der Horst (1 + 2), Zoodsma (0+4).
SODNIKA: Marty (fr) in Stepani-an (SND). TRAJANJE SETOV: 22, 34, 31, 16 in 14 minut.
Teniški finale Graf-Capriati
Teniški turnir se bliža h kon-
Finalistki v ženski konkurenci sta po pričakovanju Nemka Steffi Graf in Američanka Jen-nifer Capriati. V polfinalu je Grafova z gladkim 6:4, 6:2 premagala Mary Joe Fernandezovo (ZDA), Capriatijeva pa se je morala proti domačinki Arantxi Sanchez truditi veliko vceč. Premagala jo je šele po treh setih igre (6:3, 3:6, 6:1).
Hrvaški moški dvojici Ivani-ševič-Prpič je uvrstitev v finale za zlato medaljo spodletela. V polfinalu sta ju s 7:6 (7:5), 3:6, 6:3, 2:6, 6:2 ugnala Južnoafričana Wayne Ferreira in Peit Norval. Hrvata sta si vsekakor zagotovila bron, Ivaniševič pa ima dve kolajni že v žepu, saj ga danes (ob 11.00) čaka še polfinalni nastop v konkurenci posameznikov proti Švicarju Rossetu. V drugem polfinalu se bosta pomerila Rus Čerkasov in domačin Arrese.
V finale dvojic pa sta se poleg južnoafriške dvojice uvrstila še Nemca Becker in Stich. S 7:6, 6:2, 6:7, 2:6, 6:4 sta odpravila Argentinca Frano in Miniussija.
Slovenska atleta upravičila pot na olimpijske igre
Bilač ter Bukovčeva
sta se
Brigita Bukovec in Borut Bilač sta povsem upravičila nastop v Barceloni: 22-letna Ljubljančanka se je uvrstila v polfinale teka na 100 metrov z ovirami, Borut pa se je v skoku v daljavo uvrstil med 12 najboljših.
Brigita je imela v predtekmovanju zelo močno skupino. Štartala je odlično in je vse do predzadnje ovire tekla na 2. mestu za letos najhitrejšo na svetu, Ljudmilo Narožilen-ko. Na tej oviri pa je izgubila ravnotežje in ritem, vendar se je s 4. mestom vendarle uvrstila v nadaljnje tekmovanje. »Joj, ko sem na cilju štela, sem nas naštela pet! Kar za glavo sem se prijela, pa tako dobro mi je šlo. S kolenom sem zataknila za oviro in za las nisem zašla na sosednjo progo. Zato sem nato v razburjenosti narobe štela,« je živahno pripovedovala Brigita. Zares je bilo pomembno, da se je uvrstila neposredno, kajti njena skupina je imela na progi kar 1,5 m na sekundo vetra v prsi in se po času zagotovo ne bi uvrstila naprej, saj so imele druge tekmice ugodnejše razmere. Deset tekmovalk je bilo od skupno 37 počasnejših od Brigite, ki je nato
prebila
Borut Bilač
uspešno prestala tudi četrtfinale. Na štartu je nekoliko zamudila, toda do konca je vendarle ujela nekaj tekmic, ki so sicer vse imele boljše osebne rekorde od nje, in se s petim mestom uvrstila v polfinale. Tekla je 13,28 sekunde, zopet pa je pihal nasprotni veter iste jakosti kot v predtekmovanju. V polfinale se je
f finale
slovenska atletinja uvrstila kot 16,-18., kajti tri tekmovalke so dosegle popolnoma isti rezultat, tako da bo v polfinalnih tekih štartalo po devet tekmovalk.
V skoku v daljavo se je za uvrstitev v končno tekmovanje potegovalo kar 57 tekmovalcev. Borut Bilač je skakal v skupini II, skupaj s Carlom Lewisom. 27-letni Postojnčan je v prvem poskusu prestopil, zato je bil pritisk pred nadaljnjima skokoma seveda še večji. V drugo je nato Borut skočil natanko osem metrov in je bil med redkimi, ki jim je uspelo premagati to daljavo. Kvalifikacijska norma je bila postavljena pri 805 centimetrih. V tretji seriji je Borut zopet prestopil, toda takrat je bilo že več ali manj jasno, da so tekmeci slabo razpoloženi. V svojt skupini je Postojnčan zasedel sedmo mesto, kar je pomenilo skupno delitev devetega mesta.
Danes bo prva izmed slovenskih atletov nastopila Britta Bilač v kvalifikacijah skoka v višino, ki se bodo začele ob 9.30, Brigita bo v polfinalu tekla ob 18. uri, a tekmovanje skakalcev v daljavo bo ob 18.50.
Tudi Belorusinja Biktagirova domov zaradi dopinga
Krabbejeva spel pozitivna?
V ženski košarki
Poraz ZDA
BARCELONA - V ženskem košarkarskem tekmovanju je včeraj prišlo do senzacije. Košarkarice združene ekipe SND so v polfinalu premagale Američanke s 77:71. ZDA so bile namreč nesporne favoritinje za osvojitev zlate medalje, kar je bilo pravilo na vseh dosedanjih OI. SND je srečanje osvojila zaradi boljše igre v prvem polčasu, ki ji je prinesla rahlo prednost 6 točk, ki jo je nato ohranila do končnega žvižga.
Američanke bodo sedaj lahko igrale samo za bron, proti Kitajski, ki je v drugem polfinalu suvereno premagala Kubo s 109:70 (57:30).
Krajši konec pa so potegnile azzurre, ki so v tekmi proti Španiji klonile po 2 podaljških z 92:80.
BARCELONA - Doping spet buri duhove na olimpijskih igrah. Po aferi okrog kitajske odbojkarice Wu Dan, ki je zaužila preparat s strihninom, so analize včeraj pokazale sledi efedrina v urinu beloruske maratonke Madine Biktagirove, ki je letos osvojila prvo mesto na maratonu v Los Angelesu. Atletinja ekipe SND sploh ni počakala na dodatni preizkus analiz in je že zapustila Španijo v spremstvu svojega trenerja, s tem dejanjem pa posredno potrdila obtožbe zauživanja norefedrina, ki je v spisku prepovedanih snovi in ki so ga kot prvi uporabljali kolesarji.
Tako so poživila postala protagonist tudi na teh olimpijskih igrah, čeprav je laboratorij doslej »obsodil« le manj zveneča imena svetovnega športa, tako da se dosedanjih dveh primerov tudi primerjati ne da s hrupom, ki je nastal v Seulu, ko je na doping analizi bil pozitiven Ben Johnson, ki je takrat dejansko na najbolj klavrn način sklenil svojo kariero zvezdnika in se odtlej še ni »pobral«.
In tudi tokrat je bolj kot primera Wu Dan in Biktagirove povzročilo vik in krik sporočilo nemške atlet-
ske zveze o dveh nemških atletinjah, ki naj bi bili 22. in 23. julija pozitivni na po treningu izvedenih analizah. Imen »krivk« še niso objavili, vsi pa seveda mislijo na Katrin Krabbe in njeno sotekmovalko Bir-git Breuer. Znano je, da so Krabbe-jevo in Breuerjevo pred nekaj meseci obtožili jemanja poživil. Atletinji sta kasneje sicer bili oproščeni obtožb, vendar sta se vseeno odpovedali nastopu na OI, češ da jima je afera preprečila ustrezno priravo za nastopanje v Barceloni.
Dokler ne bo izidov protianaliz pa bosta imeni oviti v tenčico. In čeprav to nima nič skupnega z olimpijskimi igrami, je vest dvignila precej prahu predvsem v nemškem taboru, kjer so več ali manj vsi mnenja, da gre za svojevrstno zaroto proti nemškim sprinterkam ali pa za kaj hujšega. Veslačica Kerstin Koeppen, dobitnica zlate medalje v dvojne dvojcu je, denimo, dejala da gre za mafijski poseg ali pa je Krabbejeva naenkrat znorela. Vsekakor pa je potrebno dobiti podrobnejše informacije o tem. Veslaški trener Uwe Benden pa ne more razumeti, kako je mogoče, da tekmovalka, ki je pod kontrolo (in to sama dobro ve), nadaljuje z jemanjem prepovedanih snovi.
Včerajšnji finali
ATLETIKA
DISK MOŠKI
1.	Ubartas (Lit) 65,12
2.	Schult (Nem) 64,94
3.	Sandoval (Kuba) 64,12
4. Grasu (Nem) 62,86; 5. Horvath (Mad) 62,82; 6. Martinez (Kuba) 62,64; 7. Kovčun (SND) 62,04; 8. Ševčenko (SND) 61,78
400 M OVIRE ŽENSKE
1.	Gunnel (VB) 53,23
2.	Farmer-Patrick (ZDA) 53,69
3.	Vickers (ZDA) 54,31
4. Ledovskaja (SND) 54,31; 5. Grdina (SND) 54,83; 6. Ponomareva (SND) 54,83; 7. Hemmings (Jam) 55,58; 8. Bothma (J.Afr) odstopila
400 M MOŠKI
1.	VVatts (ZDA) 43,50
2.	S. Lewis (ZDA) 44,21
3.	Kitur (Ken) 44,24
4. Morris (Trin) 44,25; 5. Hernandez (Kuba) 44,52; 6. Grindley (VB) 44,75; 7. Ismail (Kat) 45,10; 8. Takano (Jap) 45,18
400 M ŽENSKE
1.	Pereč (Fr) 48,83
2.	Brizgina (SND) 49,05
3.	Restrepo (Kol) 49,64
4. Nazarova (SND) 49,69; 5. Briscoe (Kan) 49,93; 6. Stevens (ZDA) 50,11; 7. Richards (Jam) 50,19; 8. Smiths (VB) 50,87
<	800 M MOŠKI
1.	Tanui (Ken) 1:43,66
2.	Kiprotich (Ken) 1:43,70
3.	Gray (ZDA) 1:43,97
4. Barbosa (Br) 1:45,06; 5. Benvenuti (It) 1:45,23; 6. Robb (VB) 1:45,57; 7. Abdenouz (Alž) 1:48,34; Everett (ZDA) odstopil
DO 52 KG
1.	Hak Son Li (S.Kor)
2.	Lee Jones (ZDA)
3.	Jordanov (Bol)
4. K im (J.Kor); 5. Torkan (Iran); 6. Woodcroft (Kan)
DO 68 KG
1.	Fazajev (SND)
2.	Dočev Gečov (Bol)
3.	Akaishi (Jap)
DO 100 KG
1.	Habelov (SND)
2.	Balz (Nem)
3.	Kayali (Tur)
4. Wood Kirn (J.Kor); 5. Radomsky (Pol); 6. Verma (Indija)
SABLJANJE FLORET MOŠKI EKIPNO
1.	Nemčija
2.	Kuba
3.	Poljska
4. Madžarska; 5. SND, 6. Italija, 7. Francija; 8. J. Koreja
POSAMEZNICE
1.	Deng Vaping (Kit)
2.	Qiao Hong (Kit)
3.	Hyun Jung (J.Kor) in Li Bun (S.Kor)
KONJSKI ŠPORT
DRESURA POSAMEZNIKI
1.	Uphoff (Nem) 1626 točk
2.	Werth (Nem) 1551 točk
3.	Balkenhol (Nem) 1515 točk
4. Van Grunsven (Niz) 1447; 5. Kyr-klund (Fin) 1428; 6. Valell (ZDA) 1408; 7. Laus (It) 1389; 8. Theurer (Av) 1380
Ekipni športi
MOŠKA ODBOJKA FINALE ZA 9. MESTO
J. Koreja - Kanada 3:1 (15:10, 12:15, 15:10, 15:10)
FINALE ZA 11. MESTO
Francija - Alžirija 3:0 (15:4, 15:9, 15:9)
ČETRTFINALE
Nizozemska - Italija 3:2 (15:9, 12:15, 8:15, 15:2, 17:16); Kuba - Španija 3:0 (16:14, 15:6, 15:9); Brazilija -Japonska 3:0; SND - ZDA 3:1.
NOGOMET
POLFINALE
Španija - Gana 2:0 (1:0); Poljska -Avstralija 6:1.
HOKEJ NA TRAVI M
OD 9. DO 12. MESTA
Argentina - Malezija 4:6; SND -Egipt 4:2.
OD 5. DO 8. MESTA
Španija - Indija 2:0; Vel. Britanija - Nova Zelandija 3:2 (2:2).
POLFINALE
Avstralija - Nizozemska 3:2 (1:1); Pakistan - Nemčija 1:2.
VATERPOLO
SKUPINA A
4. KOLO: SND - ZDA 8:5, Francija - Češkoslovaška 14:6, Avstralija -Nemčija 7:7. LESTVICA: SND 8, ZDA 6, Nemčija 4, Francija in Avstralija 3, ČSFR 0.
SKUPINA B
4. KOLO: Madžarska - Grčija 12:7, Kuba - Nizozemska 11:9, Španija - Italija 9:9 (2:3, 2:1, 2:2, 3:3). LESTVICA: Španija 6, Italija in Madžarska 5, Kuba 4, Nizozemska in Grčija 1.
ŽENSKA KOŠARKA
POLFINALE
SND - ZDA 79:73 (47:41); Kuba -Kitajska 70:109 (30:57).
OD 5. DO 8. MESTA
ČSFR - Brazilija 74:62 (24:34); Italija - Španija 80:92.
BEZBOL
FINALE ZA 3. MESTO
Japonska - ZDA 8:3
FINALE ZA 1. MESTO
Kuba - Tajvan 11:1
Izrael
!	5	;	•»—
»! • tr11*
1	1 l Namlbl|a
2 1 If1’”
2	2 1 SLOVENIJA
2	2	0	Hanama«
2 0 3 Etiopija *
1 6 3 Malezija 1 4 4 Mongolija 1 2 1
2
0 1 2 0 1 1 0 11 0 1 1 0 10 0 10 0 1 o 0 1 o
S porazom italijanske moške vrste v floretu
Konec dolgoletnega ciklusa
Italijanske floretistke skorajda niso še končale proslavljati predsinočnjim osvojene zlate kolajne (videli so jih, kako so se v olimpijsko naselje vrnile v jutranjih urah), ko je bila italijanska moška vrsta že izločena. »Azzurri« so izgubili proti Madžarski, česar ni bilo pričakovati, vendar se dvoboj po dokaj bledih nastopih Nume, Borella, Cerionija tudi ni mogel končati drugače.
Italijani so včeraj upali, da bodo nadoknadili zaostanek, kot jim je že uspelo v srečanju proti Poljski, ko so izgubljali s 7:1, in se prebili v boj za kolajne. Zmanjkal pa jim je doprinos Borelle, ki ga je bolela desna noga, delno je odpovedal Puccini, a sam Numa ni pokazal vsega, kar zna.
Tudi nekaj pomeličnih pripomb na račun sodnikov ni manjkalo. Numa se je potožil, da so jih na vseh nastopih oškodovali: »Ni mogoče, da so v petih dvobojih, ki so prišli do 4. točke, vsakokrat odločilno potezo dosodili v korist Madžarov.«
S tem nastopom se je dokaj verjetno tudi zaključil neki ciklus. Numa bi moral sabljanje Opustiti, morda se bosta za tak korak odločila tudi Cerioni in Borella. Trener Attilio Fini je namreč dejal, da ne ve, če bosta še našla volje in moči za tako zahtevne treninge, kot jih nastopi na takem nivoju terjajo.
Veselje Diane Bianchedi po osvojitvi zlatega odličja v floretu ekipno	(telefoto A”)

Barcelona ’92
ITALIJANI
Kajak: Bonomi (KI moški, polfinale, lOOOm)
Casagrande, Dal Santo, Mic-heli, Calzavara (K4 ženske, pofi-nale, 500 m)
Luschi, Scarpa (K2 moški, polfinale, looo m)
Bruschi, Lupetti, Santori, To-massini (K4 moški, polfinale, looo m)
Sabljanje: Marin, Meglio, Scalzo, Sirovich, Terenzi (sabljanje ekipno, izločilni naskoki) Cuomo, Mazzoni, Pantano, Randazzo, Resegotti (meč ekipno, neposredno izločanje) Rokoborba: Schillaci (3. kolo, 62 kg)
Lombardo (3. kolo, 90 kg) Atletika: Bevilacgua (višina ženske, kvalifikacije)
Cappriotti, Uccheddu (daljina ženske, kvalifikacije)
Evangelisti (daljina moški, finale)
Trabaldo (1500 m ženske, polfinale)
Di Napoli (1500 m moški, polfinale)
Antibo (5000 m moški, polfinale)
Odbojka: Italija (razvrstitve-no srečanje, moška ekipa) Vaterpolo: Italija—Grčija (izločilna tekma)
Športno—ritmična gimnastika: Ferrari, Germini (posameznice)
SLOVENCI
Atletika: Bilač (višina ženske, kvalifikacije)
Bilač (daljina moški, finale) Bukovec (100 m ovire, polfinale)
Trener italijanske odbojkarske reprezentance Julio Velasco
V Barceloni tudi eksotične « panoge
r
/
Tako dobro »založenih« iger z raznimi športi, kot so letošnje v Barceloni, v zgodovini te prireditve gotovo še ni bilo. Poleg klasičnih, pa tudi modernih, že uveljavljenih športov je na olimpijskem sporedu tudi nekaj prav »eksotičnih« panog, ki so tudi v športnem svetu manj razširjene in tudi manj znane. Med take gotovo sodi taekvvondo, še ena izmed daljnovzhodnih borilnih pridobitev, ki jo ponazarja tudi naša podoba. Na njej pa sta ,med bojem za zlato odličje, Španka Delgado in Italijanka Muggiri. Banzai, je rekla Španka in odnesla kolajno.
olimpijske w
drobtine
♦	UŽALJENI
Ker so prišle v javnost vesti o dokaj dvomljivem obnašanju italijanskih nogometašev v olimpijskem naselju, se je postavil v njihov bran Silvano Maioli, tajnik Italijanskega združenja nogometašev. Po njegovem mnenju je bilo vedenje »azzurrov« ves čas vzorno. Igralci sami pa so izjavili, da so užaljeni -in zagrenjeni.
Kot vse kaže, bo upravičenost njihove užaljenosti in prizadetosti ugotovila posebna preiskava.
♦	MARADONE NE BO
Kot se je izvedelo iz Buenos Airesa, se je sloviti nogometaš Diego Ma-radona odpovedal obisku Barcelone, kjer naj bi po prvotnem načrtu prisostvoval finalnemu srečanju olimpijskega nogometnega turnirja. To naj bi storil zato, da ne bi s svojo prisotnostjo »izvajal pritiska na Mednarodno nogometno zvezo.«
Resnica je, seveda, nekoliko drugačna: Maradone namreč uradno v Barcelono sploh nihče ni povabil.
♦	NE BO STAVKE
Mečevalska ekipa, ki brani v Barceloni barve bivše Sovjetske zveze, se je odločila, da ne bo bojkotirala te prireditve in bo nastopila tako, kot je treba. Sabljači so namreč zagrozili s stavko zato, ker jim njihova nacionalna federacija še vedno ni izplačala denarne nagrade v višini 10.000 do-
larjev, katero jim je obljubila, če bodo zmagali na lanskem svetovnem prvenstvu, kar so »molodci« tudi storili. Vodstvo ekipe jim je zdaj zagotovilo, da bodo to obveznost uredili takoj po koncu barcelonskih iger. Sabljači so zato sklenili zopet poprijeti za svoja orožja. Tako je zdaj volk sit, koza cela in žep poln.
♦	TEŽAVE S KONJI
Organizatorji so nameravali vključiti v sklepno slovesnost letošnjih iger tudi posebno točko konjske dresure, nastopili pa naj bi savri iz znane jahalne šole v Jerezu. Toda ker leži ta šola v pokrajini, kjer razsaja konjska kuga, so oblasti prepovedale prevoz teh štirinožcev v Barcelono. Organizatorji zdaj mrzlično iščejo, če imajo primerno izobražene konje na kakem drugem, manj kužnem področju.
♦	ZAMENJANE VLOGE
Televizijska ekipa TMC je pripravila ob zmagi italijanskih sabljačic posebno oddajo, v okviru katere je sodelovalo vseh pet »zlatih« deklet. Med oddajo je vzela Giovanna Trilli-ni v svoje roke mikrofon, začela je intervjujati svoje soigralke in se je kot improvizirana reporterka odlično obnesla.
Jo bomo na prihodnjih velikih sab-ljaških prireditvah že videli v novi vlogi?
O
n
fiflf) Majda RUjV} Košuta
V Španiji v teh dneh sonce močno pripeka in je prenekaterega športnika krepko ožgalo. Za pogovor smo zato zaprosili zdravnico dermatologinjo dr. Majdo Košuta.
Sledite igram v Barceloni?
»Kolikor mi pač dopušča čas, tega pa je na razpolago bolj malo.«
Je izpostavljanje soncu koristno ali škodljivo?
»Opoldne se mu je vsekakor bolje izogniti. Onim, ki so že zagoreli, je manj nevarno, kot bolj bledim. Sicer je pa tudi odvisno od osebe do osebe. Niso vsi enako občutljivi.«
Kako naj se športniki ubranijo opeklin, če so dolgo izpostavljeni sončnim žarkom?
»Uporabljati morajo zaščitna sredstva. Seveda, pozabiti ne smejo, da taka zaščita traja največ dve uri, nato jo je pa treba obnoviti.«
Kaj pa zloglasna ozonska luknja?
»Znanstveniki napovedujejo, - da bomo imeli zaradi nje že čez nekaj let hude posledice. Kakšno je stanje danes je zaradi neenotnih meritev težko reči. V Italiji pravijo, da se je količina ozona povečala za 6 odstotkov, v Nemčiji pa trdijo, da za 45 odstotkov. Kje je tukaj Trst ali pa Španija, je težko reči. Vsekakor, v ZDA dermatologi že bijejo plat zvona. Stanje torej ni ravno optimistično.«
Poredni
Vitoria je glavno mesto španske baskovske province. V tem mestu ima podjetni Emilio Barbero veliko trgovino, pravzaprav največjo v tem kraju, v kateri prodaja radie, hladilnike, televizije in druge aparate za domačo uporabo
Možakar je pred meseci pomislil, da bi bile olimpijske igre lahko priložnost za močno povečanje prodaje in si je zato izmislil posebno propagandno akcijo. Vsem tistim klientom, ki bi v juniju in juliju pri njem kupili kak aparat, je obljubil, da jim bo povrnil vso kupnino, če bi španski olimpijci osvojili v Barceloni deset ali več kolajn.
Možakar se vsekakor spozna na trgovino, očitno pa precej manj na šport, saj so Španci že doslej krepko presegli število desetih odličij. In ker so kupci vzeli njegovo pobudo zelo resno, ga zdaj rešujejo pred polomom banke.
danes 12 kompletov medalj
^■°0: ATLETIKA (deseteroboj, M: 110 m ovire) q n KANU - KAJAK (polfinale, M: KI - 1000 m)
'U0: KOŠARKA (11.-12. mesto, M)
9 tn SABLJANJE (kvalifikacije: meč ekipno)
•' ATLETIKA (višina, Ž: kvalifikacije)
KANU - KAJAK (polfinale, M: C1 - 1000 m) VATERPOLO (kvalifikacije: 3 tekme) lO.on- HOKEJ NA TRAVI (7,- 8. mesto Ž)
■ ATLETIKA (deseteroboj, M: disk; daljina, Ž: kvalifikacije)
TENIS (polfinale, M: posamezno; Ž: dvojice)
KANU - KAJAK (polfinale, M: K4 - 500 m; K2 -
ROKOBORBA (3. kolo do 57, 62, 82, 90 kg; 4. kolo do In m 30 kg; 5. kolo do 48, 74, 130 kg; 6. kolo do 74 kg) 1L0U ?D?ojKA (5,- 6. mesto, Ž)
KOŠARKA (9,- 10. mesto, M)
ABLJANJE (kvalifikacije, M: sablja ekipno) NAMIZNI TENIS (finale, M: posamezno)
, ANU - KAJAK (polfinale, M: C2 - 1000 m; K4 -U.30. 000 m>
13.00- att'ETIKA (deseter°boj, M: disk)
r\ IbKTIKA (deseteroboj, M: skok s palico)
ODBOJKA (5,- 8. mesto, M)
gffissv 6-kategoriiah'
SINHRONIZIRANO PLAVANJE (finale: posamezno)
16.00: GIMNASTIKA (kvalifikacije)
ROKOMET (polfinale, Ž)
16.30: KOŠARKA (polfinale, M: Hrvatska - SND)
ODBOJKA (5.- 8. mesto)
17.00: HOKEJ NA TRAVI (7,- 8. mesto, M)
ROKOBORBA (4. kolo do 57, 62, 82, 90 kg; 5.- 10. mesto do 48, 74, 130 kg)
17.30: ATLETIKA (deseteroboj, M: kopje)
VATERPOLO (kvalifikacije: 3 tekme)
HOKEJ NA TRAVI (5,- 6. mesto Ž)
18.00: ATLETIKA (100 m ovire, Ž: polfinale)
18.30: ATLETIKA (finale, Ž: 400 m)
18.45: ATLETIKA (deseteroboj, M: kopje)
18.50: ATLETIKA (finale, M: daljina)
19.00: ATLETIKA (finale. M: 400 m ovire)
ODBOJKA (polfinale, Ž)
ROKOMET (polfinale, M)
ROKOBORBA (3 finali: do 48, 74, 130 kg)
19.20: ATLETIKA (1500 m M in Ž: polfinale)
19.30: HOKEJ NA TRAVI (5,- 6. mesto M)
20.00: SABLJANJE (finale, M: sablja ekipno)
20.10: ATLETIKA (finale, Ž: 100 m ovire)
20.30: ATLETIKA (5000 m M: polfinale)
21.00: ROKOMET (polfinale, M)
21.15: ATLETIKA (finale, M: deseteroboj)
ODBOJKA (polfinale, Ž)
22.30: KOŠARKA (polfinale, M: ZDA - Litva)
TW spored
CMJIMO
14.00	Boks
15.00	Sinhronizirano plavanje* (posamezno*)
16.00	Ritmična gimnastika (kvalifikacije Ž)
16.30 pregled dogodkov in kolajn
C o^odu€
16.30	Sinhronizirano plavanje; Ritmična gimnastika; Košarka
(polfinale M)
17.30	Vaterpolo (Italija - Grčija); Atletika* (deseteroboj; 100 m ovire Ž*; 200 m M in Ž; daljina M*; 400 m ovire M"; 1500 m M in Ž)
19.00	Rokoborba (48, 74, 130 kg)
20.30	Sabljanje; Atletika* (polfinale 5.000 m M; deseteroboj’)
22.30	Košarka (polfinale M*)
24.00	pregled dogodkov in kolajn
< 0^!lTR€
8.55 pregled dogodkov in kolajn prejšnjega dne
9.00	Kanu (polfinale); Atletika (deseteroboj, skok s palico, 1500 m Ž, 100 m ovire Ž); Jahanje
10.30	Odbojka
12.45	Namizni tenis (posamezno Ž)
13.00	Odbojka
|r W SLOVENIJA 2
16.55	Namizni tenis* (M*)
17.55	Atletika* (4 finali)
22.00	Košarka (polfinale); dnevni pregled dogodkov
24.30	Sinhronizirano plavanje
24.45	Rokoborba (prosti slog)
1.00	Sabljanje (meč)
1.15 dnevni pregled dogodkov

8.30 Kanu (razni polfinali); Sabljanje (meč m)
11.00	Tenis (polfinale M)
13.30	Boks (polfinale); Tenis (polfinale M; dvojice 2)
15.00	Sinhronizirano plavanje*
16.30	Košarka (polfinale M)
17.30	Vaterpolo (Italija - Grčija)
18.00	Atletika (100 m ovire Z polfinale; 200 m 400 m ovire M*; polfinali 1500 m M in Ž)
20.15	Atletika (100 m ovire 2*; polfinale 1500 m M)
21.30	Odbojka (polfinale 2)
22.30	Košarka (polfinale M)
24.15	pregled dogodkov in kolajn; registrirani posnetki * označuje finale
2*; 200
Invalidski šport se v svetu vedno bolj uveljavlja
Košarkarji »sanjske ekipe« že naveličani
Američani še vedno nedosegljivi za ostale
V zadnjih letih se v svetu vedno bolj uveljavlja tudi invalidski šport. Število ljudi, ki se zaradi raznih telesnih okvar, prirojenih, bolezenskih ali pridobljenih v raznih nezgodah, ne morejo enakovredno kosati z ostalimi športniki, pa vendar čutijo potrebo po taki telesni dejavnosti je zelo veliko. Zato ni čudno, če je prišlo do organiziranega pristopa za omogočenje športnega udejstvovanja tudi za telesno prizadete, za kar skrbe tako mednarodne, kot tudi nacionalne zveze za invaljdski šport.
Enako kot ostali športniki imajo tudi invalidi svoje področna, državna in mednarodna prvenstva. Nastopajo, seveda, v športih, ki so prirejeni za njihove sposobnosti in tudi pravila teh panog so pač specifična v odnosu do onih, ki jim običajno sledimo na ekranih in stadionih.
Razumljivo je, da se tudi olimpijska misel ni mogla ogniti invalidskemu športu, ki je imel, konec koncev, svojega predstavnika tudi v enem najbolj sugestivnih
delov otvoritvene slovesnosti barcelonskih iger. Lokostrelec, ki je z gorečo puščico in lokom prižgal visoko olimpijslko žaro je bil namreč paraplegik.
V tekmovalnem delu iger merijo telesno prizadeti športniki svoje sile v raznih panogah in disciplinah. Tako tekmujejo tudi v hitrostni vožnji na vozičkih in na naši sliki vidimo zagrizen boj za zmago med dvema tekmovalcema na 1500 m dolgi progi, kjer je Francoz Claude Issorat (na sliki AP v belem dresu) tesno premagal svojega najnevarnejšega tekmeca, Švicarja Franza Nietlispacha.
Issorat je poleg tega, da je osvojil zlato olimpijsko kolajno, postavil tudi nov svetovni rekord na tej razdalji s časom 3'13 "92, medtem ko je bil prejšni svetovni rekord na isti progi 315 "26, postavil pa ga je Nemec Mar-cus Pilz lansko leto na svetovnem prvenstvu invalidnih športnikov v Tokiu.
Ameriške košarkarske zvezde so naveličane in komaj čakajo, kdaj bodo lahko odšle domov: zvezdniki iz NBA so v Barcelono prišli dokazat, kaj zmorejo in sedaj, ko (upravičeno) mislijo, da je osvojitev zlate medalje le formalnost, ko so svojo željo po dokazovanju že izpolnili, se ne zabavajo več. In zato smo včeraj po časopisih brali, da sploh ni bilo treba, da pridejo, če se morajo obnašati tako arogantno.
Oprostite, kako pa naj bi se morali vesti? Vsi, ki smo kdaj koli igrali košarko (ali kateri koli drugi ekipni šport) dobro vemo, kaj čutimo do nasprotnikov, ki nam niso dorasli. Enostavno: kaj pa tile sploh hočejo? Ubogi, zakaj se pa trudijo, če nič ne morejo? Pojdite igrat kaj drugega, saj ta šport ni za vas. Problem je v tem, da je zelo nerodno biti na drugi strani (kar, kot dolgoletni trener Poleta, predvsem na začetku, se mi je dogajalo še prevečkrat), ko te zgrabi žalost in obup ob pogledu na tvojo nebogljenost.
In zato so tudi nekateri napisali, da je za vso svetovno košarko prava katastrofa, ko se je izkazalo, kako so drugi zanič v primerjavi z ameriškimi fenomeni. Pustite nas, da igramo med nami in vi ostanite tam na vašem planetu.
Zakaj? Za božjo voljo, zakaj? Prvič v zgodovini smo imeli priložnost, da vdimo, kje so prave objektivne vrednote v košarki. Videli smo, koliko smo vsi ostali pravzaprav reve. In kaj potem? Če ne bi bili taki kozmični pro-vincialci (in to se nanaša predvsem na italijanske novinarje, ki so že »genetsko« navajeni gledati le na lastni vrtiček, beri italijansko milijardsko pr-
venstvo), bi se s teh lekcij marsikaj naučili. Pustimo ob strani dejstvo, da je pač baza, iz katere Američani črpajo svoje ase, ogromno pripravnejša za košarko od naše. Imajo igralce črne polti, ki imajo ogromne telesne predi-spozicije. Ne samo: vsi največji talenti se opredelijo prav za košarko in, na primer, glede atletike, v kateri so kljub vsemu nadmočni, končajo v glavnem ostanki, to so tisti, ki za košarko niso bili dovolj dobri. Ob vsem tem pa znajo »naravno« igrati košarko: zvezde, ki smo jih videli v Barceloni, znajo braniti (imajo noge, a tudi glavo, ko znajo brati namere nasprotnikovega napada), znajo bliskovito odpirati protinapad, ga znajo »naravno« voditi in zaključiti. Skratka, znajo igrati košarko.
Mi pa, z zelo redkimi izjemami, tega ne znamo: razlogov, zakaj je tako, je nešteto. Eden od le-teh je na primer ta, da vse popularne športe v ZDA igrajo z rokami (baseball, football) in ne z nogami, kot pri nas, zato so vsi že od malega navajeni trenirati prste in občutljivost zgornjih okončin, ki jih pri nas potrebujemo samo za izvajanje outa pri nogometu. Dejstvo je torej to: mi ne znamo, oni (pazite, tudi pri njih ni vse rožnato, saj smo lahko videli le najboljše od najboljšega) znajo. Postavili so nam mejnike, proti katerim moramo stremeti. Opozorili so nas, da se moramo skoraj vse naučiti, kot je to odlično razumel Toni Kukoč, ki je takoj izjavil, da hoče iti v Ameriko, da se končno kaj nauči, saj mu je dovolj grdih figur po tragičnih igrah, ki jih je celo leto predvajal v Italiji.
Ne, bilo je zelo in edino prav, da nam končno Američani blagovolijo pokazati, kaj je košarka. In kljub temu, da nas (upravičeno) podcenjujejo, jim moramo biti hvaležni.
SERGIO TAVČAR
Kolesarska dirka v Camaioreju
Davide Cassani pred Faresinom
CAMAIORE — Italijan Davide Cassani (31 let) je osvojil prvo mesto na 43. mednarodni kolesarski dirki za 43. veliko nagrado mesta Camai-ore. Cassani je v sprintu premagal rojaka Giannija Faresina.
Dirke se je udeležilo 81 kolesarjev, do cilja pa jih je privozilo le 36, saj je bila vročina zares peklenska. Nastopila sta tudi Gianni Bugno, ki pa je precej zaostal, ter Franco Chi-occioli, ki« pa je odstopil v zadnjih kilometrih.
Cassani si je s to zmago skoraj gotovo prislužil nastop z državno reprezentanco na bližnjem svetovnem prvenstvu v Španiji.
VRSTNI RED (209,500 km); 1. Davide Cassani 5.06'25" s poprečno hitrostjo 41,022 km na uro; 2. Faresin po 3"; 3. Lietti po 20"; 4. Elli po 30"; 5. Puttini po 1'15"; 6. Tonetti, 7. Co-lage, 8. Rebellini, 9. Calcaterra, 10. Conti (vsi It).
Italijanski prvoligaši se pripravljajo na novo sezono
Nogometaši nabirajo moči
SK DEVIN
prireja v soboto, 8., in nedeljo, 9. t. m., šagro v Zgoniku.
Vabljeni!
TPK SIRENA
V	okviru priprav na italijanski pokal in državno prvenstvo igrajo italijanski nogometni prvoligaši prijateljske tekme in nastopajo na turnirjih.
Na enem od le-teh (memorial DinO Viola), ki se je odvijal v Rimu je zasluženo zmagala Roma, ki je odpravila Fiorentino s 3:2 (1:2). Fiorentina je prva povedla z Batistuto, izenačil je Hassler, da bi spet povedel Batistuta. V drugem polčasu pa so varovanci novega trenerja Boškova (na sliki AP) z Bendettijem stanje izenačili, da bi Sal-sano prav v zadnji minuti dosegel zmagoviti zadetek in prislužil Romi prvo mesto.
VRSTNI RED: Roma 4, Fiorentina 2, Bayern Munchen 0.
Poraz Pescare
V	torek pozno zvečer so odigrlai še nekaj prijateljskih nogometnih tekem: Sulmona - Lecce 0:3’ (0:2); Bolzano -Foggia 0:2 (0:0); Sangro (C-2 liga) -Pescara 1:0 (1:0).
Lajos Detari podpisal za Ancono
VILLAGRANDE (PESARO) — Madžarski nogometaš Lajos Detari, ki je bil registriran za Bologno, je včeraj končno podpisal enoletno pogodbo z
Ancono. Madžarski as je izrazil željo, da bi takoj igral za Ancono. Trener Guerini pa ga je že sinoči poslal na igrišče na prijateljskem srečanju z Gubbiom.
Borove gimnastičarke na skupnih pripravah
Pred dnevi se je vrnila v Trst skupina Borovih gimnastičark, ki je bila na poletnih skupnih pripravah v Kranjski gori. Tržačanke so se udeležile priprav skupno z mladimi telovadkami ljubljanskega telovadnega društva iz Šiške, s katerimi so navezale mnoge prijateljske stike. V desetih dneh, kolikor so trajale priprave, so posvetile največ pozornosti predvsem nabiranju kondicije, časa pa je bilo dovolj tudi za številne sprehode in izlete, kopanje, igre in druge prijetne opravke. V Trst so se vrnile dobro razpoložene in polne pričakovanja na novo sezono.
obvešča, da bo 7., 8. in 9. t.m-društveni praznik (»karamalada«) od 19. ure dalje.
TPK SIRENA
organizira tečaj surfa od 17. do 21-avgusta. Informacije in vpisovanje en teden prej na sedežu društva, Miramarski drevored 32, tel-422696.
ZSŠDI
obvešča, da bo urad v Trstu do 21-avgusta odprt od 8.30 do 13.00.
ŠZ JADRAN
obvešča vse udeležence košar alpskega tečaja v Poreču, ki bo od l**’ do 17. t.m., da bo odhod v Poreč v ponedeljek, 10. t.m. ob 14. uri i*' pred Prosvetnega doma na Opč*' nah.
Pri SK Devin se že vestno pripravljajo na bližnjo smučarsko sezono
Vadili na ledeniku
SK Devin svoje najmlajše že vneto pripravlja na naslednjo sezono ter načrtuje tri poletne smučarske treninge na ledeniku Molltaller, od katerih je enega že izpeljal, naslednja dva pa sta na vrsti septembra.
Smučarji so na ledeniku trenirali tri dni, kjer so dva. dni uživali ob ugodnih vremenskih razemrah, kar pa ni veljalo za tretji dan, ko so se morali zaradi dežja zdovoljiti le s suhim treningom. Na snegu so tokrat vadili pod vodstvom novega klubskega trenerja uč. Aleša Poljaka in vaditeljice Sare Sosič. Pozornost so na treningih posvetili tehničnim likom, še posebno pa vožnji med ko-
lički, kjer so bili vidni že prvi rezultati. Popoldne je sledila še »suha telovadba« ali bazen, da je bil delovni dan še kar naporen.
V poletnih dneh je delovanje SK Devin vseskozi zelo pestro. Konec tedna bo klub organiziral tudi šagro v Zgoniku ob spremljavi ansamblov Krt in L. Furlan. Priredili bodo zai-mive igre (briškola, tandemski) ter poskrbeli za dobro postrežbo in zabavo. SK Devin seveda vse toplo vabi. (J. Š.)
Na sliki: skupina smučark in smučarjev SK Devin na Molltaller-ju.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT ža tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992-Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360; FaX 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 liri ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 Hr beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo; iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Mon-tecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel ' fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske
"'“S3E5&