Ameriška Domovi ima Jo 'fz p. c7V, ic NO. 246 'o. AMERICAN IN mmt IN LANOUA^i National and International Circulation CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING. DECEMBER 20, 1968 V Bologni se boji|D molki Jesli govedine Ko je prišlo v javnost, da pospešujejo rejo goved z ženskimi hormoni, jo moški v| Bologni ne upajo jesti, da! ne bi izgubili svoje moškosti. RIM, It. — Ministrstvo za zdravstvo je obtožilo 19 oseb v mestu Bologni, da so vcepljali teletom in mlademu govedu ženske hormone, da bi na ta način pospešili njegovo debelitev, kar po zakonih ni dovoljeno vsaj ne za živino, ki je določena za trg. Neka krajevna televizijska postaja je trdila, da je 80 odstotkov v Italiji zrejenih telet zrejenih z Vcepljenjem ali krmljenjem ženskih hormonov. Poročilo je na-rnigavalo, da tvegajo tisti moški, ki uživajo meso tako zrejenih živali, svojo moškost in svojo moško silo. Ministrstvo za zdravstvo je u-vedlo preiskavo o točnosti poročila glede debeljenja goveje živine s pomočjo ženskih hormonov in moške zagotovilo, da uživanje takega mesa ne bo škodovalo njihovi spolni sposobnosti. Zagotovilo ni bilo posebno u-spešno, ker je potrošnja govedine na področju Bologne in Mo-dene, kamor segajo oddaje omenjene televizijske postaje, močno padla. Oblasti so med tem vzele vzorce govedine po vseh klavnicah in mesarijah Italije, pa izvedle tudi preiskave pri živinorejcih, da bi ugotovile, koliko je resnice na vesteh o rabi ženskih hormonov kot pospešila pri reji in debelitvi goveda. ❖ Morda bi Italijani, ki se boje jesti meso živine, zrejene s pomočjo ženskega hormona, lahko zavarovali svojo moško silo na ta način, da bi to meso zalivali med uživanjem namesto z vinom — z “moško vodo” iz Klad-mja onstran Jadrana! fe mffesf m nemfel tzrcšsis? vata deklet LONDON, Vel. Brit. — V lordskem domu je baronesa Sum-merskiil nastopila proti znižanju starostne dobe fantov za ženitev brez dovoljenja staršev na 18 let. Trdila je, da bodo v tem slučaju mladi fantje izročeni na milost in nemilost mladim, postavnim dekletom. ‘"Poglejte vsa ta čudovita dekleta v mini-krilih z njihovimi lepo ravnimi nogami, ko hodijo Polne samozavesti... in te uboge fantiče, ki skušajo s svojimi žvižgi obupno dokazati tem krasnim stvaritvam, da so jim enaki. Jaz poznam moč mojega sPola, ko je mlad,” je samoza-Vestno poudarila baronesa. Njeno prepričanje je imelo u-sPeh. Lordska zbornica je zniža-dobo za svobodno ženitev fan-l°v na 20 let. Sodijo, da bo spodnji dom parlamenta kljub temu Znižal zakonito starost za ženi-na 18 let. Res, ubogi mladi Angleži! ctoy©y Večinoma oblačno in mrzlo z Pale tavanjem snega. Najvišja emperatura okoli 36. SLOVCNIAN ŠTEV. LXVI — VOL. LXV1 PRVI DEL — SECTION I Vsem sodelavcem, dopisnikom, oglaševalcem, naroč-nikom, podpornikom in čitateljem lista, pa tudi vsem drugim slovenskim rojakom po vseju siVesele božične praznike! Naj mir božji vlada v naših domovih! APOLLO 8 PRIPRAVLJEN Vesoljsko vozilo Apollo 8 je pripravljeno, da jutri zjutraj poleti proti Luni in se od tam prihodnji petek vrne. To bo dejansko prvi polet iz neposredne okolice Zemlje globlje v vesolje. Astronavti so pripravljeni in polni vneme, čeprav se dobro zavedajo nevarnosti. Iz Clevelanda in okolice CAPE KENNEDY, Fla. — Mogočno se dviga visoko v zrak o-gromna raketa Saturn 5, na njenem vrhu pa čaka vesoljsko vozilo Apollo 8, da ponese astronavte Franka Bormana, Jamesa A. Lovella Jr. in Williama A. Andersa jutri zjutraj na pot proti Luni. Vzlet je določen za 7.51 zjutraj. Dosedanji potek priprav kaže,-da bo ob določenem času vse pripravljeno, če seveda ne nastopi nepričakovana težava. Astronavti bodo v vesoljskem vozilu krožili najprej okoli Zemlje, nato pa krenili dalje proti Luni, če bo vse v redu delovalo. Ko bodo dosegli Luno, se bodo odločili, ali jo le obkrožijo in se vrnejo proti Zemlji ali pa nekaj časa krožijo okoli nje in j jo, da je ta čas za tak polet naj-preiščejo njeno površino in se bolj primeren z ozirom na polc- vendar so navdušeni za polet. E-den od njih je pripomnil: Saj za to smo se vendar leta in leta pripravljali! Tekom priprav za polet so morali včeraj popraviti v raketi neki ventil in nadomestiti neko cev, ki je začela puščati. Če pojde vse po načrtu, se bo vesoljsko vozilo vrnilo na Zemljo v petek, 27. decembra, ob zori nekje na Pacifiku. Luno bo doseglo na Sveti večer in krožilo o-koli nje naslednji dan v oddaljenosti 60 milj. Zakaj polet proti Luni prav za Božič, se sprašuje nešteto ljudi v tej deželi in drugod po svetu. Strokovnjaki NASA odgovarja- šele nato vrnejo proti Zemlji. Celoten načrt je brez dvoma drzen in poln nevarnosti. Astronavt F. Borman je dejal, da je žaj Lune in Zemlje. Nasprotniki poleta v tem času trdijo, da bo ves svet s skrbijo sledil poletu in se bal za življenja astronav- nekako tako nevaren kot poleti tov, pa naj tudi polet v celoti u-nad Vietnamom. Vsi astronavti'spe. Kaj šele, če bi prišlo do nese nevarnosti dobro zavedajo, sreče. Novi grobovi Mary Jersan Danes zjutraj je umrla 79 let starega Mary Jersan s Kelso Ave., roj. Mihelčič na Hudem vrhu na Blokah, vdova po pred !eti umrlem Antonu, mati Sophie Melle, Jean Kacurek, pok. Lonyja in pok. Mary, sestra Frances Okorn, Ivane in Lojze (zadnji dve v starem kraju), ^okojna je bila članica ADZ št. 12, KSKJ št. 162 in Kluba slov. upokojencev za Senklersko okrožje. Pogreb bo iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v ponedeljek. Voščite praznike svojim dragim v Ameriški Domovini! Sen. M. Mansfield goni Nixona v Pariz WASHINGTON, D. C. — Načelnik kluba demokratskih natorjev M. Mansfiled je bil le- PriPravljena takoj razgovore, ameriški Odbor ZN poziva k razgovoru o raketah PoHtični odbor glavne (skupščine ZN je pozval države in Sovjetsko zvezo k razgovorom o omejitvi raketnega orožja. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavni politični odbor skupščine ZN je pozval Sovjetsko zvezo in Združene narode, naj čim preje začno razgovore o omejitvi raketnega orožja, ofenzivnega in defenzivnega. Obe omenjeni sili sta glasovali za predloženo resolucijo. Za njo je skupno bilo oddanih 97 glasov, proti 0, pač pa so se Francija, Kuba, Gvineja, Mavretanija in Centralna afriška republika glasovanja vzdržale. Sovjetski zastopnik J. Malik je izjavil, da je Sovjetska zveza začeti take zastopnik tos poleti v Evropi. Obiskal je: med drugim Pariz, London injW. Foster pa je opozoril, da bo o Beograd. Srečal se je z Wilso- nom v Londonu, De Gaullom v Parizu in seveda tudi s Titom. Njegov obisk je padel v dobo pred 21. avgustom. O svojem obisku je napisal par poročil za senat in za Belo Rdeči gverilci ss v treh kimh pokončali vsaj ŠOU lajskih vojakov! HONG KONG. — Sem došla poročila trdijo, da so rdeči gverilci pokončali v napadih in spopadih v provincah Phisanurok, Phetchabun in Loey v severovzhodnem delu Tajske od 21. novembra pa do 11. decembra vsaj 100 vladnih vojakov. Nekatere vesti govore o toliko mrtvih, druge govore le o “izgubah”, kar bi pomenilo mrtve in ranjene. Komunistični gverilci v severovzhodnih predelih Tajske so postali v zadnjih tednih res bolj podjetni in delavni, so pa tudi boljše organizirani in opremljeni. Pri njih so dobili ne le pehotno avtomatsko orožje, ampak tudi metalce min in rakete. Gverilce v Tajski organizirajo, vežbajo, oborožujejo in drugače podpirajo rdeči iz Severnega Vietnama in iz rdeče Kitajske. “Španska” je pobrala leta 1918 pol milijona ljudi v ZDA WASHINGTON, D.C. — Ko divja po naši deželi “hongkon-ška influenca”, se spominjajo starejši “španske influence”, ki je ob koncu prve svetovne vojne zajela Evropo in Ameriko ter skupno pokončala 20 milijonov ljudi. ‘ “Španska” se je pojavila na Kitajskem, pa prešla od tam v Evropo, verjetno v Francijo, kamor so jo zanesli kitajski delavci. Naglo je zajela Nemčijo, Avstrijo, tudi slovenske dežele, Rusijo, Anglijo in Španijo, pa segla nato preko Atlantika v milijona ljudi. Otročiča sta prodala GLENDALE, Calif. — Mrs. Sarah Stewart, stara 18 let, in njen ljubimec Dore Demandona sta bila prijeta pretekli teden, ko so odkrili, da sta prodala 4 le- tem razpravljal razorožitveni odbor ZN v Ženevi v Švici, ko se bo v marcu prihodnjega leta znova sestal. Francija je bila v ta odbor imenovana, pa se njegovega dela ne udeležuje. Washington in Moskva sta se hišo. Sedaj je tudi javno pripo-'načelno že oba izjavila za razgo- ta starega fantiča, otroka Mrs. S. ročil Nixonu, naj gre na obisk v vore o omejitvi raketnega obo- Stewart. Ta je poročena z nekim Pariz in tam stopi do De Gaul- roževanja in ti bi se brez dvo- vojakom, toda otrokov oče je po la. V svojem priporočilu se skli- ma že začeli, da ni prišlo do njeni izjavi D. Demadona. cuje, da se je političen položaj v Sovjetskega vdora v ČSR. Ta je Evropi popolnoma spremenil in zadržal začasno vse poskuse •Ja je prišel čas, da Amerika o- zbliževanja med ZDA in ZSSR čitnejše pokaže Evropi in sve- ter reševanje medsebojnih spotu, kako močno je navezana na'rov. Pred nastopom Nixona na zahodno obalo Atlantskega oce- kak: razgovor z Rusi ni računati, ana. | četudi bi se L. B. Johnson men- Seveda je treba Evropo opozo- da zelo rad še enkrat sestal z A. riti, da se mora bolj zanašati na Kosyginom, predno bo zapustil Belo hišo. Slovenska božična radio oddaja v Milwaukeeju MILWAUKEE, Wis. — Slovenska radio kulturna ura, ki oddaja vsako nedeljo od 11. dop. do 1. pop. na WTOF na valu 103.7, bo imela posebno božično j oddajo v torek, 24. decembra, od 7. do 8. zvečer. To bo 6. posebna oddaja za Sveti večer. Slovensko radio kulturno uro sta doslej vodila skupno g. Vlado Kralj in g. Marijan Zovic. Delo zadnjega je pretekli teden nenadno pretrgala smrt. Radio oddajo bodo kljub težki izgubi nadaljevali. lastne sile in ne vedno računati na pomoč Amerike Evropi iz vsake zadrege, ki bi se ji Evropa lahko sama ognila, ako bi se bolj opirala na lastne sile. — Okoli 1000 funtov težki bik ima le okoli 35 funtov prvovrstnega ‘“porterhouse steak-a”. Prijeta sta prodala otroka v preteklem oktobru za $700! ----_o----- Za moževo smrt na Nemškem le $37.50 globe FUERTH, Z. Nem. — Kuni-gunda Berber je bila obsojena na $37.50 denarne kazni, ker ni odprla vrata svojemu pijanemu možu, ko so ga pripeljali v samokolnici domov in ga pustili na pragu. Mož je ponoči tam zmrznil. V Gvajani zmagala vladna stranka GEORGE TOWN, Gvaj. — Ljudski narodni kongres, stranka predsednika vlade F. Burn-hama je pri volitvah v torek s pičlo večino zmagala. Ta bo povečana, ko bodo prešteti glasovi kakih 66,000 iz države odsotnih volivcev. Vodnik levičarske Progresivne stranke Cheddi Jagan je poraz priznal, pa ga javno pripisal “goljufijam”. Brez glasov volivcev v tujini je vladna stranka zmagala z večino 9,000 glasov. Ca še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes I Zadnje vesti PARIZ, Fr. — Združene države < so posvarile Severni Vietnam, da bo imel vsak obsežnejši napad na Saigon “resne posledice”. Hanojski zastopniki kriče, da je to svarilo grožnja za obnovo letalskih in drugih napadov na Severni Vietnam. Izjavljajo seveda, da se ne bodo dali s takimi grožnjami preplašiti. NEW YORK, N.Y. — Pričakujejo, da bo R. M. Nixon danes objavil imenovanje S. Shrive-rja, sedanjega poslanika ZDA v Parizu, za poslanika ZDA pri ZN v New Yorku. PAHUTE MESA, Nev. — Včeraj so Združene države izvedle globoko ped zemljo preskus vodikove bombe, verjetno glave za rakete, ki naj bi prestre-gale sovražnikove medcelinske rakete. Eksplozija je bila enaka 1.2 milijonom ton običajnega razstreliva. MIAMI, Ela. — Oblasti iščejo dva moška in neko žensko v zvezi z ugrabitvijo 20 let stare Barbare Jane Mackle, hčerke bogatega R. Mackle. Ta je bila v torek ugrabljena iz motela, kjer je bila s svojo materjo. Ko je včeraj oče odnesel na določeno mesto pol milijona dolarjev odkupnine, je policija slučajno one, ki so odkupnino prišli iskat, prestregla. Kovček z odkupnine je policija dobila, ne pa tistih, ki so ga nosili. HUNTINGTON, N.Y. — Včeraj je umrl na svojem domu 84 let stari Norman Thomas, ponovni predsedniški kandidat socialistične stranke. Thomas je bil idealist, ki se je zavzemal za socialne reforme v naši deželi, pa vedno trdo odklanjal vsako nasilje in krivice. Užival je splošno spoštovanje kot odličen pisec in globok mislec. WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je včeraj objavil, da računa na m a 1 prebitek v zveznem proračunu za leto 1968-1969. Če bo to res, bo to prvič od leta 1960. “Slovenski božič”— Cerkveni pevski zbor Ilirija vabi v nedeljo popoldne ob štirih v cerkev Marije VnebovzetQ na Holmes Avenue, kjer bo podal Tomčev oratorij “Slovenski božič”. K molitvi— < Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti so vabljene nocoj ob osmih v Grdinov pogre-ni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Antonijo Duša. Zadnje slovo— Članstvo Kluba slov. upokojencev na Holmes Avenue je vabljeno nocoj ob sedmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd., da se poslovi od pokojne članice Antonije Duša. Glavna letna seja— Podr. št. 3 SMZ ima v nedeljo ob 1.30 popoldne glavno letno sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. Po seji bo zabava, na razpolago bodo okrepčila. Vse članstvo vabljeno! Seja— Društvo Carniola Tent 1288 T.M. ima v nedeljo ob 9.30 dopoldne sejo v starem poslopju SND na St. Clair Avenue. Iz bolnice— Tajnica Gospodinjskega kluba SDD na Prince Ave. Štefanija Mahnich je srečno prestala operacijo v St. Vincent Charity bolnici in se sedaj zdravi doma na 10306 Reno Ave. Zahvaljuje se za obiske, cvetlice, druga darila in pozdrave ter vošči vesele praznike. Asesment— Tajnik Društva presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ bo pobiral asesment v nedeljo od 10. do 12. na 1129 Addison Rd. Božično pecivo naprodaj— Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti bodo v soboto popoldne in v nedeljo po vseh mašah, dokler bo kaj, prodajale potice in drugo domače pecivo za praznike. Iz Slovenije na obisk— Iz Predoselj pri Kranju je včeraj dospel z letalom v Cleveland g. Janez Ovsenik ml. na kratek obisk k svojim staršem g. Janezu in ge. Ivani Ovsenik, 7505 Cornelia Avenue, k svojim bratom in sestram. Želimo mu, da bi se dobro počutil v naši naselbini, da bi odnesel naj lepše spomine na bivanje med nami! Prenos polnočnice— Slovenska oddaja na WXEN bo prenašala na Sveti večer, 24. decembra, božično petje in polnočnico iz cerkve sv. Vida. Začetek prenosa ob 11.30. Zadušnica— V nedeljo ob petih popoldne bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Gregoricha ob 1. obletnici njegove smrti. Leno darilo— Pri Brodnick Bros. na Waterloo Rd. imajo FRIGIDAIRE štedilnike in druge potrebščine za dom po posebnih cenah za božične praznike. — Več v oglasu! V bolnišnici— Mrs. Julia Makuc. 1208 E. 176 St., je v Euclid General bolnici, soba št. 902. Obiski so dovoljeni. K molitvi— Člani Marijinega dvora št. 1640 Kat. borštnarjev so vabljeni nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Antonijo Duša. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment od 5.30 popoldne do 8. zvečer v šoli sv. Vida. Ameriška Domovina 3k » a »J rC7: fOMMtl M UNMMM VKV 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: JJnited States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: j $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months 1 Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 3 No. 246 Fridays Dec. 20” 1968 Slava Bogu Sinu Odrešeniku V težkem, napetem vzdušju doživljamo letos božično dobo, konec leta in vstop v 1969. Komaj 23 let po drugi svetovni vojni hodijo vlade in državniki po robeh ob novih nevarnostih oboroženih spopadov, čeprav se vsak zaveda, da bo gorje nove vojske, pa naj bo že omejena ali pa ne, neprimerno hujše, kot so bile nesreče, ki so jih povzročili dosedanji vojni spopadi. Nevarnosti se nam ne reže v obraz le iz nasprotovanj med komunističnim taborom in drugimi deli človeštva, ki bi še radi ohranili kolikor toliko svobodni red v družbi. Pa so se tudi te stalne nevarnosti zadnjega pol stoletja hudo zaostrile in dozorevajo, kot dozori čir v telesu. Vsak čas se lahko razpoči, razlije, zastrupi in ubije življenje. Sovjetska okupacija Češkoslovaške je presenetila. Ob njej se je svet zavedel, da je in kje je smrtna nevarnost za mir. Prejšnjo hladno in včasih že kar mlačno vojno je vdor sovjetskih čet na mah podkuril v vrelo vojno, tako vrelo, da od tam vsak čas more švigniti tudi ognjena nova vojna, vsaj preko evropskega kontinenta. Morda še bolj duhomorna kot nevarnost vojne same, je stvarnost, da zaradi oslabelosti Anglije in Francije in zaradi popolne nepripravljenosti teh in vseh ostalih narodov izpred železne zavese, Sovjeti lahko vdero na zapad, na jug ali vzhod, kadar in kjer se jim zdi, da bo največji uspeh o-svajanja najbolj siguren. Vrelo vroča vojna nevarnost šumi tudi iz drugih lon-pev po svetu. Izrael ima dejansko vojno stanje na vseh mejah, z vsemi sosedi. Gre za življenje in smrt judovske države.; Sovjetsko vodstvo ne čaka, ampak kuri in preži, da ta nacijonalno ozemeljski spopad med judovstvom in muslimanskim arabstvom izrabi za osvajanje in izvajan-je komunistične revolucije v Prednji Aziji, severni Afriki in po Sredozemlju. Vietnamska vojna se bo po vseh znamenjih kmalu morala spremeniti tako, da bo delež tistih, ki se bijejo za svobodni južni del dežele, bistveno zmanjšan, Hoči-minhov in sovjetski vpliv po celem Vietnamu, tudi Južnem, pa bistveno povečan. Če bi Amerika v tako popuščanje ne pristala, se bo razširilo in poostrilo vojskovanje v skrajnem južnovzhodnem delu Azije. Tudi komunistične postojanke v kubanski, alžirski in ostalih “proletarskih diktaturah” v Afriki so v zadnjih mesecih napravile nekaj značilnih strateških potez, ki kažejo, da Sovjeti utrjujejo in širijo svoj vpliv tudi po teh ozemljih. Osvojevalni nameni so povsod isti; vsiliti narodom komunistični, sovjetski sistem vodstva družbe in države, način življenja, ki naj preko vseh svojih celic in panog krepi in utrjuje vpliv komunističnega središča oblasti v Kremlju. Iz vseh teh ognjišč reži nevarnost vojnega požara. Svetovne vojne se sicer vse boji, toda razlika je v tem, da komunistična mednarodna politika kljub temu strahu in bojazni ostaja napadalna in osvajalna, protikomunistični svobodoljubni narodi pa žive, kot da nevarnosti ne vidijo in se obnašajo, kot da so pripravljeni prenesti vsako žalitev, vsako zgubo in škodo, tudi vsako krivico “zato, da bo mir”. Mednarodna napetost in nevarnosti, ki v njej tiče, niso edina velika, splošna sedanja težava in bolezen. Že dolgo, če sploh že kdaj, ni zabeležila zgodovina, da bi bili najbolj izobraženi sloji mladine kakega naroda začeli in povzročili katastrofo lastne države, kot se je to zgodilo letos v Franciji. Stavke in demonstracije visokošolcev in delavcev so potisnile DeGaullovo republiko v finančni polom, ki ga bo treba zdraviti vsaj desetletje. V Italiji so prav sedaj podobni škodljivi podvigi učeče se mladine. Tudi drugim naprednim narodom, ki imajo največje blagostanje in najboljšo civilizacijo, ni prizanešeno. Ameriško družbo prebadajo bolečine rasnih nasprotovanj, študentovskih demonstracij in druge oblike nasilnega nastopanja, kot da tu ljudstvo ne živi v največjem blagostanju, kar jih je kdaj dosegel človeški rod. Celo v katoliški Cerkvi imamo v mnogem žalostno dobo njenega razvoja. V pokoncilskih mesecih je zapustilo poklic in Cerkev na tisoče in tisoče duhovnikov, redovnikov in redovnic. V mnogih redovih in cerkvenih provincah so težki spori, tako glede osnovnih namenov kot glede reda in sredstev redovnega, cerkvenega in pravega krščanskega življenja. Mučne razprtije med verniki, duhovništvom in vrhovnim cerkvenim učiteljstvom v kar številnih vprašanjih, skupinah in delih družbe, ki pravi, da je krščanska in katoliška, so pogosti. Cerkev nima le svoje nove mučeniške dobe v deželah pod brezbožnimi komunističnimi diktatura- bodo komunisti ali pa “tretja ali četrta levica”-upornikov čil z Olgo Florijan. Ta mu je Ijo pred Božičem, že v soboto proti krščanskemu ali celo vsakemu redu. zvesto pomagala pri vseh njego- bo tam okrog voglov zadišalo, Za zaskrbljenost je dovolj razlogov. Dovolj, da nas'vih načrtih in delu. To delo se- ker bodo neutrudljive članice spravi na kolena k ponižni molitvi. Vse: tako znanstvenike, [veda ni ostalo skrito. Okupator,^Oltarnega društva napekle potic astronavte, raziskovalce vsemirja in vesoljstva in one, ki ki je bil ljubosumen na vsako(vseh vrst in pripravile drugega odkrivajo elementarne sile v nezaznavnih sestavinah stvarstva, kot trpečo mater in bolnika, ki komaj še živi, da prosimo za rešitev iz stiske, ki je vanjo zašel človek neslutene-ga tehničnega napredka in znanstvenih odkritij, ki pa “nima časa” oskrbeti za osnovno hrano svoje duše. Pri viru odrešenja, ob spominu rojstva Odrešenika hvalimo Gospoda za milost Luči. Hvalimo Ga, da je ohranil vernost Slovencem tudi med preganjanjem, tudi pod brez- Avstrije prebila do Jugoslavije.: bomo ob koncertu božičnih pe-božno in protibožno vlado v Sloveniji, hvalimo Ga za vse ~ dobro, ki ga nam ohranja v našem izseljeniškem življenju. Saj tu še prav posebno čutimo, da sami ne moremo nič, da smo kaplja v morju. Vse pa zmoremo v Njem, ki je Pot in Življenje. Prosimo Ga, da bi na Sveto noč bili vsi v Njegovi Ljubezni in se mu z vso dušo in srcem izročimo v službo v Njegovem vinogradu med Slovenci... da bomo izročili otrokom slovenski božič ves tako lep in svet, kot so ga nam izročili naša mati. Dr. M. Krek podtalno delo, je kmalu posegel peciva, v nedeljo pa bodo od 8. vmes in ju oba po treh tednih j maše naprej prodajale te dobro-poroke zaprl in poslal na prisil-(te, da se boste z njimi lahko done delo v Auschwitz. Osvobodi- bro preskrbeli, — a popoldan bo la ju je ruska armada koncem pa posvečen duševnim užitkom, januarja 1945. Kar na svojo roko ! Ob štirih popoldne se bomo sta se preko Češkoslovaške in'zbrali v naši lepi farni cerkvi in M iltvauški zapiski BOŽIČ. — Božični prazniki so j odločil, da bo dal Moniki svoje kolo, da si bo z njegovo pomočjo pomagala utrditi svoje noge. Jimmy je bil izbran, da bo z menoj vred odnesel darila Moniki. Na veliki zeleni postelji je ležalo majhno dekletce s poglobljenimi očmi,; sivo kožo, a z velikim nasmehom na svojih ustnicah. Njena mati, ki je bila slučajno navzoča pri prihodu odposlancev razreda, je rekla: “Po- glej, tukaj prihaja nekaj novih tvojih prijateljev. In poglej, kaj vse so ti prinesli. Monika je odprla vsako darilo posebej. Mati je vsa začudena rekla: “Ne vem, kje dobiva moči. Celi dan ni mogla vzdigniti niti svoje glave. Ko je Monika odprla vsa dari- vedno tako lepi. Vedno nam imajo kaj lepega povedati. Duh božiča je kakor nalezljiva bolezen. Če je le še košček dobrega v človeku, ne more mimo teh praznikov. Vso to lepoto, čudovito razpoloženje nam je pripravilo rojstvo Otroka — božjega otroka. Vse govorjenje o ljubezni, bratstvu bi bilo zaman, če ne bi bilo tega dogodka v ozadju. Posebna lastnost tega praznika je dajanje. Kakor se je Bog nam dal, tako skuša človek podzavestno posnemati Boga. Zato vsi prisrčni pozdravi, zato prijateljski obiski, zato izmenjava daril. Kakor se je po besedah sv. Pavla “prikazala milosrčnost našega Boga vsem ljudem”, tako naj la, je rekla: “Povejte vsem deč-človek pokaže svojo ljubezen do kom in deklicam, da sem za vse Boga z duhovnim in materija!- zelo hvaležna. Zaposlena bom s nim dajanjem. Po tem tudi člo- temi darili več let.” In to je bilo veka presojamo. Človekova do- izrečeno tako prisrčno, da smo broM nam tudi pove, kakšen je vedeli, da r^isli zares.. Prinesli cer- Tu sta se z ženo ločila, ona je srni, ki jih bo podajal naš odšla v Ljubljano, on pa na Pri-Jkveni zbor “Ilirija”, doživljali morsko. Po koncu vojne je ko- predokus božičnega večera. S munistična oblast njo zopet za-1 presveto Devico bomo od ta-prla. Ker je bilo noseča, so jo krat, ko so se dopolnili časi, na-izpustili, a ne pustili na miruJ povedani za prihod Odrešenika Da se izogne nadaljnim prega-Jin ko ji je nadangel Gabrijel njanjem, se je odločila poiskati'prinesel veselo oznanilo, da bo moža, ki ga je našla v Trstu. Od- postala mati Sinu božjemu; tod sta se podala v taborišče, spremljali jo bomo s sv. Jože-kjer sta čakala na pot v Ameri-jfom, ki je poln skrbi za bodočo ko. Ko se je ta pot odprla, sta Mater trkal za jerperge na vrata našla prijazno dobrodošlico pri: betlehemskih gostišč in bil po-sorodnikih v St. Louisu. Tu je(Vsod zavrnjen, poiskali bomo z Marijan zbolel. Ni več mislil na njima tam na gmajnici revno nadaljevanje pravnega študija,|štalico, se z Devico-Materjo bla-ampak ga je bolj in bolj začela| ženo zagledali v novorojeno De-zanimati tehnika. Med tem se te in prisluhnili radostnemu pet-mu je nudila prilika priti v Mil- ju angelov, ki se je razlegalo po waukee, kjer je našel končno betlehemskih pašnikih z veselim svoj pristan. V tovarni, kjer je delal, se je bolj in bolj posvečal elektriki. Tu je začel dosegati u-spehe, ki mu jih je priznala tudi oblast. S svojo ženo je bil povabljen na Cape Kennedy. Mil-wauško časopisje Journal in oznanilom pastirjem o velikem čudežu, ki se je ravnokar zgodil tam v revni štalici, da pastirji v veselem razburjenju niso vedeli, kaj naj ponesejo revnemu Detetu v dar. Spored bo tako lep, da ga res Sentinel je prineslo njegovo sli- ne smemo zamuditi. Prihitimo tak človek: velik ali majhen, ičlovekova'dobrota se,nam prikaže v vseh mogočih oblikah in V smo ji novo upanje. V mesecu januarju, ko se je zopet začela'-šola, je vsakdo iz- vsaki starpsth Tako je bila na (med otrok napisal majhno pi-primer enajstletna^! Monika. Če-j smo. Eno izmed njih je poveda-tudi je tehtala le 50 funtov, je lo tole: “Draga Monika! Povemo njena odločna volja napravila |ti, da smo radi tvoji prijatelji, naš božič nekaj posebnega. Tako,To pismo je naše najboljše delo. pripoveduje neka učiteljica. j Upamo, da ti bodo naše zgodbice Naš drugi razred je bil ves'ugajale. Izberi najboljšega. vznemirjen zaradi prihajajočih božičnih praznikov. Miklavži in božična drevesca so bila pripravljena v vseh razredih, tudi v našem. Vsakega čenko sem vprašala, kaj jim božič pomeni. Vsi so pripovedovali, kaj pričakujejo za božič, in sem tudi vedela, da bodo to dobili, za kar prosijo. Starši so že taki. Neradi odrečejo svojim otrokom igrače in druge stvari, če jih le morejo nabaviti in če otroci po njih ocenjujejo njihovo ljubezen do njih. Le-ti moji otroci pri vsem naštevanju, kaj jim bo Miklavž prinesel, niti z eno besedico niso omenili, kako bodo oni kaj dali. Prečitala sem otrokom božično zgodbo in omenila nekatere navade v drugih deželah, ki so zvezane s praznovanjem božiča. Govorili smo o otrocih, ki.ne bodo imeli tega veselja, da bi. jim kdo prinesel kako igračo. Mogoče jim mi lahko pomagamo, so predlagali nekateri otroci. Ker je zvonec prekinil naš nadaljni razgovor, nismo prišli do nobenega pravega zaključka. Da ne bi razgovor ostal brez vsakega vpliva, sem dala za domačo nalogo spis, kako najti način pomagati drugim, da bodo imeli lep božič. Kmalu se pozdravi. Prav lep pozdrav. Drugošolci.” Nismo dobili nobenega odgovora. Tudi nismo vedeli, kdo je učenca in u- zmagovalec pri pisanju pisem. Učiteljica pravi: “Kar se mene tiče, so vsi zmagovalci. Tisti božič smo namreč izmenjali darila ljubezni in upanja.” Kadar božič prinese tako razpoloženje v dušo, se vsakdo počuti boljše. Prizadevajmo si, da ga. dosežemo! UMRL JE MOŽ. — Nenadoma je odšel. V petek, 13. decembra, je pristopila , smrt in zahtevala, da ji Marijan Zovich sledi pred božjega Sodnika. Srčna kap, ki je morilka tolikih življenj, je zahtevala tudi njegovo življenje. Za njim žaluje njegova družina, prijatelji in znanci in slovenska srenja v Mihvaukeeju. Marijan Zovich se je rodil v Ljubljani 15, marca 1921. Njegov oče. je bil Ivan Zovich, po poklicu orožnik in Istrian po rodu. Njegova mati je bila Marija. Jakin iz Brd na Primorskem. Bil je rojen v tipično liberalno dru- ko in opis njegovega dela. To so nekako življenjski podatki, ki so pičli, a le prikažejo njegovo življenjsko pot, ki ni bila ravno posejana z rožami. V zakonu se mu je rodilo pet otrok, Marijan, ki je sedaj vojak, Katja, ki je bila pred dobrim mesecem poročena z Vincentom Feudo, Patricia, ki hodi v gimnazijo, Peter in Pavel, ki hodita v ljudsko šolo pri fari sv. Roze. Na mrtvaškem odru je ležal v Ermenčevem pogrebnem zavodu. Redkokdaj vidite toliko lju di, ki so ga prišli pokropit, kakor so prišli njega. Pogrebnik je rekel, daje od petih popoldne do devetih, zvečer prišlo se poklonit pokojnemu čez 500 ljudi. Lepo priznanje možu, ki je v življenju izpolnil le malo let, a si s svojim prijaznim nastopom osvojil veliko src. Pogreb se je vršil iz cerkve'sv. Roze, ob zelo lepi udeležbi ljudstva. Kljub temu, da je bil delaven dan, je cerkev bila skoraj polna. Lepo je bilo videti šolsko mladino iz razredov, ki jih obiskujeta Peter in Pavel, kako so ne samo bili pri sv. maši, ampak so tudi pristopili k sv. obhajilu. Pogrebne obrede je izvršil župnik fare sv. Janeza Evangelista p. Klavdij Okorn. Zanimivost pri tem je ta, da ga je isti tudi poročil v Ljubljani pred 24 leti. Več bomo poročali o Marijanu kot osebi in kulturnem delavcu prihodnjič. Naj mu sveti večna luč! Vsem domačim pa naše iskreno sožalje! ¥ liedsljet« 22, decembra, k larp fitibara!! CLEVELAND, O. — Dnevi pred Božičem, — se jih še spominjate, kako.je bilo doma? Počistili smo v hišah, počistili v dušah, pripravljali jaslice in potem. je zadišalo po poticah. Še žino, kar pa je pomenilo le poli- obhod z dišečim kadilom in tično opredeljerije. Vzgoja je bi-j škropljenje z blagoslovljeno vodo po vseh prostorih po hiši in la strogo krščanska. Vsa družina je šla vsako nedeljo k sv. maši in vsak mesec k sv. zakramen-jtom. Po končani ljudski šoli je Višek je bil dosežen naslednji'šel na gimnazijo v škofove zavohan, ko je Margareta prinesla^de. Dokončal jo je na klasični v izrezek iz dnevnega časopisja, ki! Ljubljani. Po gimnaziji se je ja poročal o Moniki, dekletu iz vpisal na pravno fakulteto v istega kraja. Monika je imela že Ljubljani, ki pa jo zaradi druge več operacij za raka. To dekletce svetovne vojne ni dokončal. bi rado imelo na vsak način ne- pri živini ob molitvi, rožnega venca, zazvonilo je večerni Ave Marija in tu je bil Sveti večer. Dokončali smo vse tri rožne vence in po skromni večerji, — saj takrat smo se še postili, — smo posedeli zbrani okrog družinske mize v kotu pod jaslicami ter ob prepevanju adventnih in božič- Ko se je med vojsko začel na-;nih pesmi čakali, da gremo kaj božičnih kart. Učenci so rodni odpor proti okupatorju, je! cerkev k polnočnici. Tam sklenili, da bodo dali namesto mi, ampak tudi svoji novi križev pot s postajami pod bičem izmenjave izredno akutnih slabosti lastnih služabnikov in udov. jsebno dan daril med seboj posebno darilo Moniki. Sami bodo tudi on smatral ,da mora pomagati. Predvsem je delal na orga-nizatornem polju vojaškega zna- izredno akutnih slabosti lastnih služabnikov in udov. Krščanska duhovnost in vnema sta tako splahneli, daiPoskrbeii za denar. Mary je da-1 čaja na Mihajlovičevi strani, v tekmi tn primeri na splošno kristjani delajo podobo slabo-irovala gramofon, Celo Joe, ki i Kot vedno zaveden Slovenec se krvnih miačnežev in omahljivcev napram vnetim, vztraj-jie zbiral star papir, da si je tako je z vso dušo posvetil temu delu. nim, požrtvovalnim borbenim brezbožnikom, pa naj že Prislužil nekaj denarja, se je! Dne 7. junija 1944 se je ppro- so se naša srca ogrela ob toploti, ki je dihala iz hlevca, kjer je ležalo novorojeno Dete. — Lepo je bilo! Vso to lepoto pričakovanja Božiča bomo lahko doživeli pri Mariji Vnebovzeti zadnjo nede- vsi, kakor pastirci š srcem pripravljenim za mal dar temu Detetu. Darujmo mu samo del popoldneva in naše lepe božične pesmi, ki bodo še sledile čudežnim dogodkom v Betlehemu, nam bodo odmevale v srcih prav do Božične noči. — “O sveta noč, božična ti, najlepša si od vseh noči...” J. Pa. Lstisa sap ialsswar-sliga klila v SOI na Waf@rteo CLEVELAND, O. — Balincar-ski klub v SDD na Waterloo Rd. ima v nedeljo, 22. decembra, ob dveh popoldne letno sejo, po njej pa prosto zabavo, pa tudi balinanje. Klub vabi v svoj krog vse rojake in rojakinje, ki imajo veselje za to zabavo. Članarina je le $1.00 na leto. Zdaj balinamo skoraj vsak dan, ob nedeljah od dveh popolne dalje. Vabimo na tekmo tudi rojake s St. Clair Avenue in s Holmes Avenue. V dolgih večerih je dovolj časa za tekme. Zakaj se ne bi pomerili? Vsi prisrčno vabljeni! Za odbor: J. Ferra, blag. IZ NAŠIH VRST -USB Cleveland, O. — Ko je včeraj prišel Vaš zastopnik g. Ivan Prezelj po naročnino, sva mu dala skromen dar za tiskovni sklad Ameriške Domovine, pa zraven čisto pozabila izročiti naše božične pozdrave in voščila. Domovina nama je res priljubljen časopis in ga oba z zanimanjem prebirava Nikdar ne bova pozabila leta 1960, ko je bilo v Clevelandu veliko brezposelnosti. Tudi moj mož je bil devet mesecev doma, prišla je še bolezen, tako da res ni bilo denarja. Ko je g. Prezelj prišel za obnovitev naročnine, sva mu rekla, da jo morava žal odpovedati, ker ni denarja, pa nama je prijazno rekel, saj jo ni treba plačati sedaj, ko boš zopet zaslužil, jo boš pa plačal. Še tisti teden je mož dobil službo in od takrat, hvala Bogu, stalno dela. Ženska košarica Talenti in dolžnosti Ko čitamo o velikih delih u-glednih žena in mož, se zbudi v nas hrepenenje, da bi se mogli na enak način udejstvovati. Pri tem mnogokrat mislimo le na izredne zmožnosti onih ljudi, ki jih občudujemo, pozabimo pa, da je Bog z raznimi darovi naložil tudi k tem spadajoče naloge in dolžnosti. ; Kdor je močan, naj podpira slabotnega, ki mu je moč odpovedala. ; Komur je bila dana telesna lepota, je dolžan svojo dušo tako izoblikovati in oplemenititi, da harmonija med dušo in telesom, ki jo drugi opazijo, le-te spominja na Boga, Stvarnika vse lepote. Ljudje z darom globoke in bogate čudi imajo nalogo povsod tam vplivati na poduhovljenje življenja, kjer vladata površnost in plitvost. Oni, ki jim je Bog podaril veselost in veselje, imajo dolžnost žalostnim ono dolgo pot brez veselja olajšati. Vsi oni, ki imajo jasen pogled in bister razum, s določeni za voditelje onim, ki tega nimajo. Odločni in trdno usmerjeni so poklicani za prijatelje neodločnim. Na žene s širokim in odprtim srcem čakajo številne sirote; po ženah z mehkimi in dobrimi rokami kličejo bolniki in betežniki vseh vrst. Kdor je bogat, naj misli, da je postavljen le za upravitelja tega bogastva in da večja posest nalaga tudi večje dolžnosti. Veliki, ki več vedo in več znajo kot njihovi manjši bratci in sestrice, imajo dolžnost za te male, pa naj so mali na duši ali na telesu, delati in skrbeti, jih voditi in varovati pred nevarnostmi. Kdor je našel pot, naj jo poka- ‘ že tudi drugim. 'Kdor je našel: življenjske vire, naj tudi drugim'. ! pripravi pot do njih. Različne kakor božji darovi so tudi njegove naloge. Od nas je odvisno, da spoznamo darove in ob njih in z njimi rešujemo naloge. Potem bo naše življenjsko delo veliko in polno, četudi nobena knjiga ne bo imenovala našega imena. Začeti je naj večja skrivnost vsakega dela in najboljše sredstvo za uspeh dela. V dolgotrajnem razmišljanju, iskanju, v neodločnosti izgubimo mnogo časa in moči. Le nikakega pripravljanja za delo! Veselje zanj pride samo po sebi; kakor hitro pričnemo, prejšnja utrujenost izgine, veselje in svečanost nas navdušujeta za delo “Oni, ki vedno tožijo, da nimajo časa in imajo vedno polne roke dela, to : so največ oni, ki nobenega dela ne skončajo.” Oni pa, ki od ju- , tra do večera vsak trenutek po- ' rabijo za resno delo, pa imajo ■ še vedno vsaj nekoliko časa, če, , jih kdo poprosi za malo uslugo. • Vsako delo pa začenjajo z dobro voljo in z veseljem in že to jim • njihovo delo pospeši. V marsikateri dobi so ljudje več trajno vrednega storili ka* kor pa danes v tej splošni vihri in naglici. Vedeli so, kdaj in kako naj začno, in se niso zanašali na jutri. In prav v pravilnem m veselem začetku je tista velika moč in svežost ter pogum za izpeljavo in uspeh. Skoro gotovo tudi ni bilo dobe na svetu, ki bi toliko storila s pomočjo človeškega duha, z u-porabo delavnih moči, s premno- Želiva, da bi tudi drugi roja-'gimi stroji, z močjo pare, elek-ki, katerim je Ameriška Domo-;trike in svetlobe kakor sedanja-j vina storila kakršnokoli uslugo, nje ne pozabili! Nikoli pa tudi ni bilo tega, da hi delo prinašalo tako malo notra- Uredništvu in vsemu osobju nje zadovoljnosti kakor danes-Ameriške Domovine, vsem nje-^Od kod to? Ker je današnji svet nim naročnikom in bralcem, pozabil smisel in pomen dela-vsem našim sorodnikom in znan. Delo je božja služba, cem želiva vesel Božič ter obilo * uspeha v letu 1969. J Vesele božične praznike vse^- Jj Vedno hvaležna čitateljicam in čitateljem “K0'\r Viktor in Tončka Lamovec šarice”! HAINADSH4 DOMOVINA i VOŠČILA IZ TORONTA, ONT. Vsem zvestim sedanjim in bodočim odjemalcem in njiihovim družinam s voščimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1969 vsi pri ANTON'S MEAT MARKET ANTON BAVDEK I V TORONTU SMO BILI PRVA SLOVENSKA 5 TRGOVINA Z MESOM ^ Kdor kupuje pri nas, mu postrežemo s svežim mesom. | Imamo pa tudi okusno prekajeno meso, mesene klobase ^ in krvavice. Če se ženiš, te bomo oskrbeli z mesnimi | dobrotami. Povabite nas na bankete, da vam dobavimo 5 vsakovrstno meso. Isto delamo za slovenske dneve in fcmike. Tudi bučno olje in rogaško slatino dobite pri ^ nas. Dostavljamo na. dom in poceni napolnimo hladilnike. p 633 Vaughan Rd. na vogalu Oakwooda. I Tel.: 783-0423 — 783-0312 Znamenita farna cerkev v Bogojini HRANILNICA in POSOJILNICA SLOVENSKIH ŽUPNIJ V TORONTU želi BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in USPEHA POLNO NOVO LETO 1969 vsem Slovencem, posebno pa še članom in njihovim družinam Naj ne bo Slovenca, ki ne bi bil član te naše bančne ustanove 618 MANNING AVE., Toronto 4, Ont. • 739 BROWN’S LINE, Toronto 14, Ont. 531-8475 SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA v • v v • zeli m vosci VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1969 vsem članom, ljubiteljem športa, prijateljem in rojakom BLAGOSLOVA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM KAVČIČ 162 Clinton St., CONSTRUCTION LTD. Toronto 4, Ont. Tel.: 532-8161 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO Vam želi družina JOHN TRATNIK 81 OXENDEN CRES., ETOBICOKE BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 1969 vam želi STAVBENO PODJETJE F-F CONSTRUCTION CO. LTD. Lastnik A. FERKUL 183 Beta Street, Toronto 14 259-7334 Staro cerkev v Bogojini v Prekmurju so po načrtih arhitekta prof. Plečnika tako preno-. vili v letih 1925-1927, da je pra-'jvo mojstrsko delo. Veliko zaslug za to ima tedanji župnik Baša, neumorni narodni prekmurski delavec. Stara cerkev, ki je znamenit spomenik prekmurske gotike 14. stoletja, je v notranjščini še popolnoma ohranjena in služi novi cerkvi za podkorno lopo in kor. ni cerkvi. V tistih časih je prišel vsakdo, če je le mogel za Božič domov. Ko se je napolnila cerkev, je vse prekipevalo veselja. Ob praznovanju Gospodovega prihoda je bila radost v srcih vseh ljudi. Velika večina je šla tudi k sv. obhajilu in bila pri treh mašah na veliki praznik. Sveti dan. Na Božič so bile družine doma. Nihče ni hodil na obiske. Vse praznovanje je potekalo samo v družinskem krogu in v cerkvi. Šele na Štefanovo so j šli ljudje ven, na obiske, so stopili tudi v gostilne in so tudi ma-! i lo zaplesali. Na ta dan se je zglasil tudi kak zgodnji ženin, ki je hotel najti svojo Zakonsko družico za svoje novo družinsko živ- Nova cerkev je enoladijska in ima pravokoten presbiterij. Rav- ni strop je okrašen z domačo prekmursko keramiko. Na masivni in marmorni steber v ladji se opirajo mogočni loki, na katerih leži stebrovje. Na zahodni strani nahajamo z vrsto stebrov od ladje oddaljeni hodnik, ki vodi od vhodne lope pod zvonikom k zakristiji. Arhitektonsko zanimiv je mogoče zvonik, ki je obenem lepa razgledna točka. Žal so to danes samo še spomini na obhajanje Božiča pred tolikimi leti. Pa so bili lepi tisti časi... Jaka —c BOŽIČ PRED 50 LETI V SLOVENIJI Priprave na praznovanje Božiča so bile v preteklosti eno najlepših opravil. Čisto naravno je, da se teh priprav še danes najraje spominjamo. Bile so namreč dokaz globoke vernosti našega naroda in veren izraz resničnega veselja, saj je božja Dobrota poslala samega Sina božjega svetu v odrešenje. Priprave so se začele z začetkom adventa. Od vsake družine je šlo staro in mlado k zornim mašam, k “zomicam”. V tihem jutru so doneli po zmrzli zemlji težki koraki starčkov v škornjih in prav tako mladine, ko so hiteli v cerkev od vseh strani. Baklje so osvetljevale pot. “Zornice" so imenovali zlate maše. In v resnici so to bile. Ves advent je vsa srenja tako obhajala, da je več molila in prejemala sv. obhajilo in se tako pripravljala na božične praznike. Poleg maše smo molih še rožni venec, imeli litanije in blagoslov in smo peli adventne pesmi. Vse to nam je živo prikazovalo, kako so ljudje hrepeneli ter čakali prihoda Sina božjega. Še danes mi je živo v spominu tista lepa pesem: Milo nekdaj rod človeški je k nebesom zdihoval, naj bi Oče mu nebeški skor3 Zveličarja poslal. Je li prazna naša nada, Rešenik, kdaj prideš res? ... V takih duhovnih pripravah in v takem razpoloženju so se bližali zadnji dnevi pred prazniki. Moški so že preskrbeli iz gozda mah za jaslice. Iz skrinje so prinesli pastričke, ovčke, tri kralje, hlevček, Jezuščka, Marijo in Jožefa. Držali so se lepe navade, naj se po krščanskih domovih postavljajo jaslice in ne božično drevesce. Jaslice so prelep izum sv. Frančiška. Ženski svet je imel zadnje dni obilo dela z urejanjem, čiščenjem, da je bilo na dan pred Božičem, ki je bil že kar pravcati praznik, vse nared, šolska mladež je že imela počitnice. Bistrih oči je oprezovala okoli jaslic. Nekaterim je bilo tudi dovoljeno pomagati pri postavljanju jaslic. Ob treh popoldne na dan pred Božičem je zazvonilo pri podružnicah in pri farni cerkvi delopust. Zvonovi so doneli tako u-brano od vseh strani, kot to znajo samo na Slovenskem. Naznanjali so, da je prišel eden največjih p r a z n ikov vernega človeštva. Kmalu po tem zvone-I nju so hišni gospodarji pripravi- li kadilnice in kropilnike z blagoslovljeno vodo. Zbor treh je krenil po vseh prostorih doma in okrog domačije. Oče je z molkom v roki molil rožni venec, A. nica je pokadila z dišečim kadilom, Janezek pa je kropil, še iz šolskih let mi je v spominu pesmica, ki pravi: VABILO SINOVOM IN HČERKAM SLOVENSKIM “Storimo vse, kar je v naši moči, da navdušimo slovensko mladino za ideale, za katere so umirali naši junaki, in da jih vključimo v naše organizacije.” “Soborcil Ne zapirajmo se vase! Za svoje ideale moramo zlasti pridobiti mladino. Povabimo mladino na naše sestanke.” i Take pozive prinaša 'Vestnik’, glasilo slovenskih svobodnjakov. Kdo je ta mladina? To so naši sinovi in hčere. Spred očka z molkom hodijo in rožni venec molijo, za njimi Anica kadi in Janezek za njo kropi. Obšli so skedenj, kozolec, hleve in nato vse hišne prostore in z molitvijo klicali božjega blagoslova. Končno so se ustavili v| ^vno zanimanje. Vsebuje naj- novejsa odkritja v spoznavanju vzrokov duševne zaostalosti zdravljenja obolenj r družine in vsako živinče v hlevu. | Zopet je zapel vaški zvon in Nevo delo našega znanstvenika CLEVELAND, O. — Dr. Jože J a nč a r, zdravnik-psihijater v Bristolu v Veliki Britaniji, in dr. Robert Eastmam, zdravnik-pato-log, sta avtorja nove knjige “Clinical Pathology in Mental Retardation”, ki je vzbudila vse-i tovno zanimanje. Vsebuje družinski sobi, kjer je ležal na mizi “poprtnjak”, katerega je bil \V ” ““''J f-rr****''"«* na Sveti dan deležen vsak član zdravljenja, obolenJ razuma ter nova navodila za življenje, da bi se te vrste bolezni omejile na čim manjše število slučajev. ... . , , . , v Strokovnjaki trdijo, da knjiga vabil vso srenjo k skupm poboz-vsebuje ne recenIjive nove iz. nosti. Zbralo se je vse od naj- najde_ tovitve in dosežke v mlajših do Staretov Cerkovnik tej stroti jn s tcm daje a je pokropil okrog cerkve, kar je ja bolnit(>m Us h znan_ veljalo tudi polju, nato pa se v cerkvi zbrano sosesko. Vsi so zapeli “Sveta noč”, zmolili rožni venec in litanije Matere božje in so nato odšli na domove. Sveti večer. Gospodinja je hitro pripravila večerjo, nato je družina odmolila tri dele rožnega venca. Po vseh teh domačih najde vrata stanovanja zaprta, obredih je v prazničnem razpo- Na zvenenje nihče ne odpre, loženju pričakovala polnočnice. Končno da mož vrata nasiloma Brali so kaj nabožnega, peli in odpreti in najde na mizi v pred-tako je čas hitro potekal. j sobi listič, na katerega je žena K polnočnici. O, kdo bi mogel napisala naslednje: “Odšla sem popisati lepoto svetlikajočih se v kinematograf. Ključ od stano-bakelj, ki so se pomikale v tem- vanja se nahaja pod slamnjačo ni noči od vseh strani proti žup- pri vratih.” VOŠČILA IZ TORONTA, ONT. Mesarija in klobasicama DERMASTJA ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN ROJAKOM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO Obiščite nas in postregli vas bomo s svežim mesom. Mogoče pa želite kranjske klobase, doma prekajenega mesa, izvrstnih salam? Pri nas dobite vsega tega. Še več: nudimo vam bučno olje, kislo zelje v glavicah in druge specilitete. Dostavljamo na dom brezplačno. Sprejemamo naročila tudi po pošti in pošiljamo C.O.D. 192-194 AUGUSTA AVE., Toronto 2B, Ont. — 366-2165 MNOGO BOŽIČNEGA MIRU IN SREČE V NOVEM LETU želi GRADBENO PODJETJE JOŽE KASTELIC Ud. 10 Keywell Court, Toronto 18, Ont. 255-2085 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN MIRNO NOVO LETO Vam želi GRADBENO PODJETJE JEREB BROTHERS Lld. stvenika, našega rojaka, je gotovo v posebno veselje in ponos vsem Slovencem. Iskreno čestitamo! 1 A. D. •.....o-.... Brihtna ženica Mož pride popoldne domov in VOŠČILA IZ TORONTA, ONT. SLOVENSKO GRADBENO PODJETJE ANTON MUHIČ ŽELI VSEM SVOJIM DELAVCEM, ROJAKOM IN PRIJATELJEM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEHOV NOVO LETO 1969 S i i I 20 Minstrel Drive, Toronto 18 Tel: 255-8474 24 WOODBURY AVE., Toronto 14 98 NEILSON DR., Etobicoke • 255-0920 231-2196 SLOVENSKA POTNIŠKA AGENCIJA Center za cenena skupinska potovanja v domovino želi BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE ' i ;- in SREČNO NOVO LETO WORLD TRAVEL SERVICE LTD. 258 College Street, Toronto, Ont. Tel.: 922-4161 TEKSTILNA TRGOVINA I. BAJDA želi vesele božične praznike in uspeha polno novo leto in se priporoča 258 Brown’s Line, Toronto 14, Ont. Res.: 252-1878 SLOVENSKI BOŽIČ CLEVELAND, O. — Kogar je Bog obdaril s pevskim talentom, mu je naklonil vež kot povprečnemu zemljanu, od pevca pa je odvisno, kako ta dar upošteva. Ako pevec nima pevske energije, njegov talent ne prinaša koristi nikomur, je brez haska, je zakopan. Pevska izobrazba ni lahka. Kar človek z lahkoto doseže, ne ceni, kar s težavo, mu je ljubo in drago. Zato so pevskega veselja in užitka deležni le tisti, ki so pri volji za lepo petje nekaj žrtvovati. Moja skušnja glasno govori v ta prilog. Ako je pevec tudi pesnik, pa tudi še skladatelj, je pa to višek popolnosti na glasbenem polju. Na moji življenjsko poti sem srečal tri take znamenite može. Prvi je bil Ignacij Hladnik. Na sv. Ane dan, 26. julija 1914, sem ga spoznal v Čatežu pod Zapla-zom. Takrat nisem slutil, da bom nad 50 let pel njegove pesmi na koru cerkve Marije Vne-bovzete v Clevelandu. Drugi je bil Ivan Zorman, slo-vensko-ameriški slavček. V čast in ponos mi je, da sem pel nekaj časa pod njegovim vodstvom. Zormanovih skladb ima naš zbor precej, saj smo priredili en koncert s samo Zorman ovini skladbami. Tretji je bil msgr. Matija Tomc, veliki slovenski glasbenik, en naj večjih današnje dobe. Preteklo jesen je bil gost naše slovenske naselbine. Na prireditvi društva proti-komunistič-nih borcev, dne 5. oktobra 1968 v dvorani sv. Vida, so mu pevci zapeli pesem “Pridi Gorenje” in VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO vsem najinim prijateljem po Ameriki in v Sloveniji .želita. Josipu m LoussE mum 15414 Lucknow Ave. Cleveland, Ohio 44110 _______ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM: HOLMES AVL MARKET 15638 HOLMES AVE. LI 1-8139 opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki VRHUNSKE KVALITETE! Zato že sedaj naročite ali nabavite za BOŽIČ: naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, riževe in krvave klobase, vsakovrstno sveže meso. — Imamo tudi vse, kar je potrebno za potice in druge božične posebnosti. — Dobite lahko tudi vse vrste grocerije, zelenjavo in sadje. SPREJEMAMO OSEBNA, TELEFONIČNA IN PISMENA NAROČILA! ^ .. .........................................^ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM ŽELI MODEL MEAT MARKET 610 East 200 St. 531-7447 IMA: Vse vrste prekajenega mesa in zraven tega: DOMAČE ŠUNKE RAZNIH VRST — te morate naročiti že vnaprej, da Vam jih pripravimo, kakor želite! — DOMAČE hrenovke / vinerce /, DOMAČE meso za narezek /Lunch meat/, DOMAČE kuhane salame, krvave in riževe klobase, DOMAČO repo in zelje, kašo in ajdovo moko. ZMLETE ROŽIČE za potice — Sveže meso odlične kvalitete! NAROČITE ŽE SEDAJ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! FLORIAN IN MARY KONČAR — lastnika mm ST. (LAIR AVENUE MIHA SRSEN smuiutmt cmiEv GRDINO VA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East fi2nd Streč* KEnmnre 1-6300 IIEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom —.15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers jih je on pazljivo poslušal. Po pesmi ni čakal, da bi pevci prišli k njemu, ampak je šel kar na oder k pevcem in je vsakemu stisnil roko. Za Msgr. Tomca je bil čas odmerjen samo na sedem dni bivanja v Clevelandu. Ako bi k tem 7 dnem on dodal še 75 dni, sem prepričan, da bi ga naš pevski zbor uradno povabil na Sloven- bil v ljubke domače napeve. Tomčeva pesem Sveta noč je vedno lepa; ako jo cerkveni pevci o Božiču ne pojo, nekaj manjka in verniki se upravičeno sprašujejo: kaj je vzrok, da ta pesem ni bila peta? Skladba Slovenski božič spada v isto katere-gorijo kot pesem Sv. noč. Nedoumljiva je skrivnost Svete noči. Sam Bog zapusti nebe- ški božič, ki ga bomo podali 22. |ški prestol in se poda v dolino decembra 1968 v cerkvi Marije solza, da reši človeški rod suženj-Vnebovzete v Collinwoodu. I stva. Rodi se iz Marije Device v Slovenski božič je on sestavil | revni štalici, ker zanj ni bilo spesnil, odnosno povezal z razni- prostora v nobeni hiši. Mnogo se govori v sedanji dobi o brezsrčnosti sveta. Ob Kristusovem rojstvu ni bilo nič boljše. Saj je tako prostodušno gostilničar zabrusil sv. Jožefu v obraz, ko je ta prosil za prenočišče za Marijo in za še ne rojenega našega Odrešenika: “Jaz imam streho za te samo, ki mi kaj izkupit dado!” Končno se je gostilničarju mi božičnimi pesmimi ter uglas- V KLAL. »rUiVUJN OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBI OČE IN STARI OČE Joseph Gregorich Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 19. decembra 1967. Pcčij od hudih, težkih let preblago očetovo srce, ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet. Globoka hvaležnost nam polni srce; v gorečo se prošnjo preliva molitev: Tam gori, kjer srečni Gospoda slave, \ naj duša bo v družbi svetnikov. Žalujoči: sir. JOHN, hčere MARY, JOSEPHINE in ANN, SNAHI IN ZETI, VNUKI IN PRAVNUKI Cleveland,. O. 20. decembra 1968. V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE NAŠE LJUBLJENE MATERE Anna Skuly ki je preminula 21. dec. 1967 Počij od hudih, težkih let, preblago mamino srce, ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet. Žalujoči: OTROCI, VNUKI IN' VNUKINJE Cleveland, Ohio 20. dec. 1968. p,:,/.. pridružila še njegova žena in sta oba nahrulila sv. Jožefa s potepuhom! Mariji in sv. Jožefu pa zakličeta: “Pojdita nama izpred oči!” Razume se, da jima to početje ni bilo šteto v zlo. Njune oči so bile zavezane in nista vedela, da odganjata Sinu božjega. Vedela pa je za to neuka živina, katero so pasli pastirji na betlehemskih poljanah. Ptice so glasno žgolele na strehi štalice. Vol in osel sta mu pa gorkoto dajala. Veliko božičnih voščil bo razposlanih v teh dneh, kot vedno. Mnogo božičnega veselja bo izraženega. Ko bo pa božična doba minila, bomo pozabili, da smo bili ob božičnih praznikih bolj prijazni, bolj ljudomili do svojih bližnjih, kot v ostalem letu. Dal BOG, de bi naše božično voščilo letos ne izhlapnelo takoj drugi dan po Božiču! Vesel Božič želim osebju Ameriške domovine ter vsem njenim čitateljem. Dvakrat vesel pa vsem tistim, ki se bodo udeležili našega cerkvenega koncerta v nedeljo 22. decembra, ob štirih popoldne, v cerkvi Marije Vne-bovzete v Collinwoodu. Frank Kovačič M. Jakopič: Na cesti. . . Na cesti kraguljčki cingljajo in z mladimi srci pojo, vetrovi se v borih igrajo, potem se podijo v goro. Konjiči ne čutijo teže, ko vlečejo v klanec sani, med holme in vinske gorice, med znance sosednje vasi. V zapeček spet dedek je sedel, kolovrat je znova zapel, a mlin je utihnil na večer, leden ga je veter uklel. Na cesti kraguljčki cingljajo, vse bele nocoj so steze, v adventno pričakovanje oglaša se zvon iz cerkve .. . POSLUŠAJTE MOVES PLOŠČE Vsako sobolo popoldne od 2-3.30 na postaji (KIN-FM101, Toronto PESMI IZ SLOVENIJE LP-C4-904 Ansambel Toneta Kmetca: Stara domačija * Prijazno luna sveti * Po hladni senci * Na Ptujskem gradu * Zapoj rili ptiček moj * Mami, oj mami * Ko bi mamica pustila * Naprej se svet vrti * Najlepši nagelj moj * Sanje mladosti. LP-9I-093 Ansambel Franca Korbarja: Domovina * Pri dobrih znancih * Temna noč se je storila * Bojazljivi rekrut * Naš petelin * Po širnih poteh * Ne joči, deklica * Cvetje kakor lani * Od svoje ljubce vzel slovo S: Z grobov. LP-04-002 Ansambel Avsenik: Otoček sredi jezera * Ko mesec sveti * Minipolka * Pod Dobrčo * Ivanka * Breze v vetru * Polka na Voglu * Pod Vitrancem * Poskočni Klarineti * Nabrala bom šopek cvetja * Okajeni godci * Slovenski pozdravi. LP-04-9G1 Ansambel Maksa Kumra: Na valovih Krke * Skozi Gaberke * Eno rož’co ljubim * Na velenjskem jezeru * Mlada leta * V majskih dneh * Ob košnji * Po Ravenskih bregovih * Pojdi z menoj * Pridi k meni. LP-03-001 Iz slovenske glasbene zakladnice: Gorenjska svatbena polka * Per patoku trauca rase * Ko se je Noe postarou * Smrt ima douge nuoge * Mješeciro, oj mjesečino * Mertinček, Mertinček * Pesom pomladi * Tkalečka * Dreva u noči bom Sla h poroki * Štirje mi kosijo * Eno jezero, osemsto (arestanska) * Kresnice * Ud kra-lice fronkrajharske 4 Koroški svatbeni rej in svatbena poika. LPVS 732 Kmečka Ohcet: Bod’ moja, bod’ moja * Na levo tri, na desno tri * Vasovanje * Moja dekle * Po gorah je ivje * Sprejem v fantovsko druščino * Oj drevi gremo snubit jo * En Šuštar * Dober večer * Snubljenje * Pa kolkr tolk 4 Šrar.ga * Kje bom jemal 4 Po cesti gre en stari mož. LPS-Y-752 Ansambel Slak: Pod to goro zeleno * Sredi vasi 4 Ko fantič z vojske primaršira 4 V vaški krčmi * Pozdrav z Dolenjske 4 Med brajdami 4 Triglavski valček 4 Sem fantič mlad zavriskal 4 Travniki že zelenijo * Ne gremo še domov. LPS-Y-736 Bratje Kovačič Sama sem 4 Naš Jaka 4 Na ohceti 4 S potovanja * Večerni sprehod * Nedeljsko popoldne * V planinah 4 Pismo 4 Razigrana brata 4 Obdravsko valček. LPS-Y-735 Ansambel Kmetec: Ko so fantje proti vasi šli. V pozni uri 4 Starčkova pesem * Po Koroškem 4 Cvetoča češnja 4 Polka Janezu 4 Pri Lenartu 4 Na letovišču * Škrjanček 4 Pohorskim fantom. L.PY - 726 Slov. Instrumentalni kvintet: Na Gorenjskem je fletno 4 Tiha tolažba 4 Sprevodnik Vanč 4 Po Koroškem, po Kranjskem 4 K sem še mihna bva, LVsak dan. ipa bajta stoji * Moje kozlarije * Uspavanka 4 Fant od fare. LPY 729 Ans. Slak: Na ohceti 4 Se snidemo 4 Rožic ne bom trgala * Nič zato * Na paši 4 Pod poncami * Po dekle 4 Brajde se praznijo 4 Ena ptička priletela * čateška polka. LPY - 727 Beneški fantje: Pesem slovesa 4 Sveti lur.ca 4 Že večkrat sem slišal 4 Po beneških stežicah * En sam pogled 4 Beri, beri rožmarin zeleni 4 Zaples’mo Štajero 4 Na trgatev 4 Preljubo veselje 4 Veselim bratom na Mostu 4 Sem fant 4 Lahko noč. LPS-Y-7.33 Slov. Instrumentalni kvintet: Majolka 4 En glažek vinca * Oja, zmiraj vesel * Po domače 4 Ljubi žer.in in nevesta 4 Našim Jožetom 4 Pod brajdo * Nikol’ne bom pozabil 4 To vince je za rajzo * Venček napitnic. LPY - 721 Ans. Zadovoljni Kranjci: Pridi spomladi * Na Gorjancih * Davi sem sanjal 4 Čez Vršič v Trento 4 Jutro 4 Ne še domov 4 Na Krvavcu 4 Podoknica 4 Na drsališču 4 Za en groš Sreče. (Branka Strgar) LPS-Y-718 Koroški akademski oktet: Prišel sem pod okence 4 Ljubica vstani, vpihni luč 4 Snoč’ pa dav’ 4 Sijaj mi sončece 4 Tamkaj, za goro 4 Angelček * Moj pobič lajža * Lepših fantov na svetu ni 4 Ko so far.tje proti vasi šli 4 Jes ’mam pa ljubice tri 4 Dečva p’r studenc’. LPY - 717 Ansambel Miška Hočevarja: Mi se imamo radi 4 Oj a 4 Bom Šuštarja vzela 4 Po gozdu lovec s puško hodi 4 Odkod si dekle ti doma 4 Kje so tiste stezice — Jaz bi rad cigajnar bil 4 Ne bom se možila. LP - 024 Bratje Petrič: Fantovščina * Tam za vasjo * Rokovnjaška 4 Povejte zvezde mi 4 Iz hriba v hrib 4 Pomlad 4 Kaj ti dam 4 Na lovu 4 Svinčnik v roke vzemi 4 Prijatelju. LP 023 Ans. Mihe Dovžana: Moj vojak 4 Debra volja 4 Včasih bilo je drugače 4 Zelenica 4 Lokvanj 4 Zlati prstan 4 Ko leže mrak 4 Vsak večer 4 Weekend 4 Ko te čujem gozd šumeči, (poje Ivanka Kraševec) LP 022 Ans. Andreja Blumauerja: Klic kukavice 4 Slovenska polka 4 Vaški zvonček 4 Razposajena harmonika 4 Slovo 4 Veseli Ribri-čar. 4 Pri farni cerkvici, dajdaj * Pesem Ljubljani 4 Sanjaj, sinko 4 Razigrani klarinet. (Stanka Kovačič) * 4 7'P 021 Stanka Kovačič: Moje sanje, sanje najine * Hitro, hitro mine čas 4 Brezskrbno življenje 4 Snežinke 4 Kam odletijo ptice 4 Zaigral v slovo 4 Reci dobra stara mamica 4 Ljubezen kot je najina 4 Večer ob rhorju 4 Steze poletja. LP C20 Henček in njegovi fantje: Sončna Dolenjska 4 V Kamencah 4 Jerica 4 Pri kozarčku 4 Je bela cesta. Uglajena 4 Jutri pa 4 V naravi '* Kadar grem prek njiv 4 Veseli Dolenjci * Pomladno cvetje. CENTRAL NEWS SI«) & VARIETY 256 Augusta Ave. — Tel.: 924-5370 Toronto 2 - B, Ont, Canada | VOŠČILA M TORONTA, ONT. | DRUŠTVO SLOVENCEV BARA6A Vsem članom in njihovim družinam, Slovencem v zdomstvu in v domovini VESELJA, SREČE IN MIRU v letošnjih božičnih praznikih in OBILICO BOŽJIH BLAGOSLOVOV V NOVEM LETU 1969. želi in vošči ODBOR SREČNO NOVO LETO' ŽELI VSEM SLOVENCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN TONE AMBROŽIČ SLOVENSKI ADVOKAT 861 College Street Toronto, Ont. Tel.: 531-0715 531-1223 NAJ BOŽJI BLAGOSLOV PRINESE SREČO IN MIR BOŽIČA TER OSTANE Z NAMI VSE DNI NOVEGA LETA 1969, ŽELI ČLANOM IN VSEM ROJAKOM DRUŠTVO SLOVENSKI DOM 864 Pape Ave. Toronto 6, Ont. SLOVENSKA PISARNA V TORONTU v zastopstvu: Ameriške Domovine, Družabne pravde, Mohorjeve družbe, Slovenske Kulturne Akcije, Svobodne Slovenije in Studia Slovenieae, VOŠČI ZA BOŽIČ MIRU, KI, GA SVET NE DAJE IN ZELI, DA V NOVEM LETU NE BI PONEHAVALI BITI SVOBODNI SLOVENCI; NAŠO' ZAVEST IN DELO NAJ BOG BLAGOSLOVI. 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi ZDRAVNICA DR. GLORIA S. BRATINA 6 RIDOUT St., Toronto 3, Ont. Tel.: 762-0090 ALLIST0N WHOLESALE MEAT Vinko Jankovič in IValter Majcenic VAM ŽELIJO VSE NAJBOLJŠE ZA BOŽIČ IN NOVO LETO Izdelujemo vsakovrstne klobase in doma prekajeno meso. Posebno pripravljamo vsakovrstno meso za hladilnike po zelo nizkih cenah Za naročila se obračajte na: W. Majcenic, Alliston: Tel, 435-7050 V. Jankovič, Toronto: Tel. 766-6378 IIBI0N GLASS £0. LTD, 1770 Albidn Road ® Rexdale ° Phone: 749-2777 SLOVENSKA STEKLARNA ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO VSEM STRANKAM IN ZNANCEM LASTNIK: FRANK VLAHOVIČ NAJSTAREJŠE SLOVENSKO GRADBENO' PODJETJE Alojz DOLENC ^ Želi vsem svojim rojakom in prijateljem BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in PRAV SREČNO NOVO LETO 362 Wellesley Ave., East, Toronto 5 Tel.: 921-2053 j j OTROŠKI KOTIČEK '*+*** or who helped him in any way ’bg his illness. 5^ . Traveling through United States Canada, is Vinko Levstik, own-Hotel Bled and Hotel Daniela -Home, Italy. He stopped in ^ ®Veland for a few days. Welcome! Mr. John Tavčar of 9,03 E. 73 j. ’ 'vho has been very active in bj ®rnal circles, celebrated his 80th thf - ay or’ December 13th. He has tairing the deadly poison beans that were offered for U.3. sale bad been recovered or accounted for. An intensive, 10-day nationwide search •found no cause in which anyone was made ill or killed by swallowing one of the beans. & Fort Lauderdale, Fla. — The Queen Elizabeth made its one-way voyage to a Florida dock recently, ending her 30-year career, as the world’s largest ocean liner. The decks which transported 2.3 million passengers will be converted to a hotel and convention center. London — In 1964 George Baker suffered leg injuries in on auto accident and was awarded damages by a court. Last year, Baker’s leg had to be amputated because of a hunting accident. A court has now reduced his compensation from the auto accident because the amputation “swallowed up and obliterated” the original damage. irSt. Louis, Mo. — The 8th U. S. s°ris, four daughters and nine j Circuit Court df Appeals ordered vJT^children Congratulations and!Arkansas recently to abolish use of ileales ^0r many more happy and; the “bullhide” ror disciplining pri-birthdays! json inmates. The court referred to Ladio Station WXEN-FM __________ a leather strap about 0V2 feet long, i;v’® wiU broadcast, the Christmas four inches wide and a quarter of Ntf 1VIass’ December 24th, begin- j an inch thick—called the “bullhide” ^ H:30 from St. Vitus Church. ; by inmates. Use of this strap, the ahd r Cag0’ In- — Sears, Roebuck ] court said, is \veevp0' issued an urgent recall last j Eighth Amei tym- jewelry pins decorated, cruel and unusual punishment. The beans that could cause death. ! ruling came on an appeal by three ^ ,41 30 other firms also reported-, prisoners from a U.o. District Couit . ad received some: of them and decision. a violation of the Amendment prohibiting -fc Andover, Mass. — The theft of early American art works valued at $200,000 to $500,000 has been discovered at the Addison Art Gallery of Phillips Andover Academy. A Paul Revere tankard and several solid silver dishes were among the missing articles. ft Philadelphia, Pa. — A mild earthquake shook Philadelphia area and adjacent parts o' New Jersey and Delaware last week, waking scores of persons, but causing little damage. The quake, blamed tentatively on an uplifting and slippage toward the sea of vast deposits of clay, sand and gravel, hit the area at 4:13 a.m. according to the National Earthquake Information Center, Rockville, Md. It registered 2.5 or. the Richter Scale, hardly enough to be rated an earthquake. ■&- Amherst, N.Y. — Mrs. Richard Vanderwerf doesn’t bowl, but she earns a living from bowling. The Dutch-born woman embroiders names and emblems on bowling shirts, using an 80-year-old French machine. It’s a seasonal occupation, keeping her busy until the early hours of the morning during September, October and November. Then she heads for a Florida vacation with her husband, a carpenter, whose work is also seasonal. A Syracuse, N.Y. — The Syracuse Transit Co., has decided to , use scrip instead of money for bus rides [because of rising crime. The BeSSs of SI iary’s ' wi Sals Sale The Altar Society of St. Mary’s Church or. Holmes Ave., is sponsoring a Bake Sale. Buy your Christmas Potica and Krofe on Saturday, Dec. 21 beginning at noon and on Sunday, Dec. 22 beginning after the 8:00 Mass. Why bak'’ at home when the Altar Society can do it for you’ NEW YEAR’S EVE PARTY A New Year’s Eve Party sponsored by the P.T.U. will be held or. Tuesday, December 31 beginning at 9 p.m. Call 531-2522 or 944-4124 for reservations. Only a few more tickets are left. CHRISTMAS CONCERT The Church Choir will present a concert of Christmas music this Sunday, Dec. 22, at 4 p.m. Come to hear these beautiful .Slovenian melodies. This .Is, your opportunity to show our choir how much you appreciate - their ' singing throughout the year. ' ; FATHER TOMC MARKS 25th St. Mary’s pastor Father Victor N. Tome, will ’celebrate the Silver 'jubilee on his Ordination to the "llss iiKi Terrily,5 lire's Parses Say It took just a few minutes on the 15th floor of the Federal Bldg, in downtown Cleveland last week. There the family of Spec. 4 Josef P. Intihar of Wickliffe received eight medals posthumously for their son killed Aug. 24 in Vietnam. “We miss him. We miss him so terribly. We are sad, proud, all at the same time. I hope you understand,” explained the father of the 20-year-old soldier. The father of “Joey” had himself survived a war — he served in the regular Yugoslav Army and later with the underground during World War II and had been imprisoned in a concentration camp. ! Mr. and Mrs. Intihar of 29317 Grand Blvd, and Joey’s girlfriend, Diana Tomaro of Cleveland, had made reservations to fly to Hawaii to visit with the 1966 Wickliffe High School graduate when they were informed he died in hand-to-hand ' combat in Vietnam. This week the soldier’s parents received word that his engagement ring is on its way to Diana, air mail, special delivery. Their son had made the down payment on it abroad, and now they want Diana to have it so they made the final payment. All were there, along with Joey’s sisters, Helen, 14, Sylvia, 12, and his brother Peter, 8, and family and friends. The parents received the Bronze Star, two Purple Hearts, and five other awards from Lt. Col. Arthur C. Allen, commanding officer of the Cleveland Armed Forces Examining and Entrance Station. Among the medals the parents received posthumously were the National Defense Service Medal, the Vietnam Service Medal, the Vietnam Combat Ribbon, the Good Conduct Medal and the Combat Infantryman Badge. Col. Allen presented the Bronze Star and the Purple Heart to the soldier’s parents and then stepped back to show the table where the other medals were aisplayed. “We are very proud,” the father said. Now as the weather keeps him from carrying through a project, he makes plans for a memorial.. . in. the spring. A flagpole, with a plaque and a Vietnam veteran’s star on it, for their home in Wickliffe. “We couldn’t have it on the grave. It is going to be at home,” he said. Who has not heard and felt the overpowering tenderness and compassion that comes with a choir’s soft rendition of the beautiful carol, Silent Night? Perhaps no other carol more beautifully tells the story of Christmas than the words of this one that is now more than a hundred years old. The story of this carol is in itself a Christmas story, which had its beginning in a small village in Austria by the name of Arnsdorf. It was Christmas Eve and the parish priest, Father Josef Mohr, was deeply troubled. The old organ in the little, church was broken—there would be no music for this special night’s service. He questioned himself, “Couldn’t we have some Special music?” Coming home from a visit with a parishioner, the village priest stopped for a moment on the heights overlooking Arnsdorf, where far below the flickering lights cast tiny threads on the surrounding silent night. “So it must have been in Bethlehem on that silent, holy night of long ago when Christ was born,” he thought. The words, “Silent Night, Holy Night,” seemed to linger and he hastened home to write them down. The next day he read these' words to'the organist, Franz Gruber, who felt the same inspiring beauty, and he put music to the words and the greatest of carols was born. With no organ, the organist improvised for music by softly strumming on an old guitar as Father Mohr sang for the first time Silent Night, Holy Night. Thus more than a hundred years ago, m a htde village in Austria, the world wms given a priceless Christmas gift. At this Christmas time let us all join in the spirit of Christmas so eloquently expressed in Silent Night ST. VITOS HOLM RfiJf Sf. Vifus Men's Bowling League December 12, 1968 Tony Drobnik Sr. had both evening individual highs 232-610. Kepic’s Lounge had both team highs 970-2734. “200” club members were: A. Drobnik Jr. 213, D. Mihelčič 231, B. Szymanski 226, J. Skonich 204, J. | Marinček 212, J. Slapnik 227, A. ! Kozlowski 208, B. Evans 235, Bud Kovacic 220, S. Strojin 207-212, S. Martinčič 211, E. Salomon 214, T. j Strojin 205, S. Mezic 219, J. Lament 212, and L. Tolar 222. Best wishes for a speedy recovery to Dave Telban, our secretary. We hope he’ll be home with his loved ^ ones for Christmas. Our sincere Christmas Greetings | to all our bowlers, backers, alley management, etc. May you get lots of strikes for Christmas. Priesthood on Sunday, Jan. 5, 1969. A jubilee is usually an occasion for banquets, speeches and gifts to the Jubilarian, but it is Father Tome’s wish that everyone observe his Silver Jubilee in another way. i • He will offer his Mass of Thanks-’giving at .8:00 in the morning, and he asks his friends to make a special offering to the Church on. that day. A substantial payment on the St. Mary’s Church debt will be the best gift he could receive. A Blessed Christmas to all! Kepics whitewashed Grdina Recreation. J. Marinček 212-573 topped the winners. Kepic’s Lounge 901-860-970-2734 Grdina Recreation 845-819-966-2630 Mike’s Tavern swept three games from Hofbrau Haus. Bob Evans 235-583 was best for the Taverns. Mike’s Tavern 887-937-825-2619 Hofbrau Haus J71-782-772-2325 Cimperman Market routed Norwood Men’s Shop in. their series. Stan Strojin was best for the winners with 207-212-591. Cimperman Mkt. 855-820-909-2584 Norwood Men’s S. 711-782-838-2331 Hecker Tavern took two games from K.S.K.J. No. 25. Joe Kurscak 528 topped the Heckers. Hecker Tavern 83-1-824-755-2413 KSKJ Nc. 25 764-803-784-2351 Blatz Beer won two games from Mezic Insurance. Ed Salomon’s 214-564 led his team to victory Blatz Beer 802-908-861-2571 Mezic Insurance 850-868-795-2513 In a Foresters battle team No. 2 shutout Team No. 1. Larry Tolar paced the winners with 222-585. COE No. 2 833-941-894-2668 COF No. 1 793-844-841-2478 Standings December 12, 1968 Team W L Kepic’s Lounge ............29 13 Cimperman’s Market ........24 18 Grdina Recreation .........24 13 Norwood Men’s Shop ........24 18 C.O.F. No. 2 ............23% I8V2 Hofbrau Haus ............20 22 Mezic Insurance .........19 23 Mike’s Tavern ...........19 23 K.S.K.J. No. 25 .........18 24 Blatz Beer ..............17% 24% Hecker Tavern ...........17 25 C.O.F. No. 1 ............16 26 Schedule December 26, 1968 Alleys 1- 2 KSKJ No. 25 vs. Cimpermans 3- 4 COF 2 vs. Mezic Ins. 5- 6 Kepic Lounge vs. Blatz 7- 8 Mike’s Taverr. vs. Grdina 9-10 COF No. 1 vs. Norwood Men 11-12 Hofbrau Haus vs. Hecker T. Team High Series Blatz Beer ................2916 Hofbrau Haus ..............2871 C.O.F. No. 1 ..............2857 Cimperman’s Market ........2849 Team High Single Blatz Beer ................1080 C.O.F. No. 1 ..............1008 Kepic’s Lounge ............1003 Grdina Recreation .........1004 Individual High Series B. Collingwood ............666 E. Grum ...................663 J. Skorich ................663 H. Mack ...................662 Individual High Single B. Collinwood ..........269 E. Grum .................257 H. Mack ................283 F. Praznik ..............243 taiai ieetiisg Members of the Slovenian Men’s Assn. No. 3 are invited to attend the annual meeting on Sunday, Dec. 22r.d at the Slovenian Hofne on Holmes Ave., at 1:30 pm. The order of business will include the election of officers for the next year and other important matters. After the finish of business, we will have the usual get-together with refreshments and sausages. Hoping to see you all at the meeting. Fraternally yours, Frank M. Perko, Sec’y. iffsniisii Oor respondents! Due to Christmas Day, Dec. 25th the deadline for the Friday English page of American Home is changed to TUESDAY noon instead of the usual Wednesday noon. — Please cooperate! < -------o----i- Immigrant Rate New York — More than. 40 million aliens have entered the US. since the year 1776. A Christmas Gift fhat Will Last All Year Do you have a relative or friend who doesn’t get the American Home? Why net make someone happy all year? For someone who can read Slovenian, you can order the daily for $16 per year, but if you have someone, like a soldier, for instance, who would enjoy reading our English section, you can order just the Friday edition for $5.00 for all year. We will send a Christmas card and notify the new subscriber that it is a Christmas gift from you. Just fill out the coupon below and enclose the money with the address of the new subscriber. . COUPON AMERICAN HOME PUBLISHING CO. 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Please send the American Home as my Christmas gift to: Name Address City ...... For this gift I enclose $,. Vty name is Zone.. State.... Yly address is City .... Zone State.. Traditional Mince Pie? Simple! _. Holiday meals usually mean elaborate preparation, for every dish is a family favorite. Compliments are well-deserved, for the hostess has spent long hours in the kitchen for this special feast. Mince pie, however, can be good as ever with half the bother, for a pie crust mix rescues her from the kitchen. Easy-As Mince Jrhe is an old-fashioned pie made with modern ease and no sacri-®^i,ThevCI?s!'.wi!l1 be tender and flaky, the mincemeat Mimce Re ^ who e fanuIZ bappy when you serve Easy-As Easy-As Mince Pie Makes one 9-inch pie Filling: cup peeled, chopped cooking apples % cup raisins 2/i cups prepared mince-"meat % cup firmly packed brown sugar % teaspoon grated lemon pet! Crust: One-half pkg. (1 cup) Flako Pie Crust Mix 2 tablespoons cold water Vi cup peeled, sliced cooking apples from a hymn written in 1719 by Isaac Watts; its current music was adapted from Handel’s “Messiah.” John Wesly wrote “Hark the Herald Angels Sing” in 1737; its musical accompaniment was adapted in 1855. from one of Mendelssohn’s works. “O Little Town of Bethlehem” is less than 100 years old; it was written in 1868 by Phillips Brooks. The most beloved carol of all — “Silent Night” — has an interesting story behind it. According to information supplied by Baldwin researchers, it was hastily written in 1818 by an Austrian parish priest, Joseph Mohr, as a surprise for his parishioners, Mohr feared they would be disappointed when they learned that the church organ had broken down! He took the poem to his friend, church organist Franz Gruber, who completed the famous melody in a few hours. At midnight Mass that evening, the two of them sang the masterpiece — to a guitar accompaniment. Some of the most popular Christmas music of all times has been composed in the 20th century. The greatest seller of any phonograph record to date is Irving Berlin’s “White Christmas”; first recorded in 1942, it had sold 40,000,000 copies as of December 31st, 1963 — and is still going strong. “The Little Drummer Boy” is another recent record best-seller that promises to become a Christmas classic. Ancient and traditional or up-to-the-minute modern, Christmas songs play a vital role in setting the mood of the season. For after all, “ ’Tis the season to be jolly.” vice; night depository; safe deposit boxes; personal letters of credits; and many other banking services. A four-piece place setting of Gold Scroll tableware by International Silver Company will be given to depositors who open a new checking or new savings account for $50 or more at the new Society office. Hofidaf OSobefrolfer Eta itf Irana lee, 20 Seaety National lank Opsis Ten-O-Ons Office WELL ARMED-Bob Hunter (Hariem GlobefrotferrJ proves he has a way with a basketball. Heat oven to moderate (375°F.). For filling, combine all Ingredients; set aside. For crust, measure mix into bowl. Sprinkle cold water by taWespoonfuls over mix; stir lightly with fork until just dampened. (If necessary, add an additional one-half tablespoon cold water to make dough hold together.) Form into ball. Turn out on lightly floured board or canvas. Roll dough to form a 13-inch circle. Fit loosely into a 9-inch pie plate. Fold edges under ; trim and flute. • F.l!1 mincemeat mixture, reserving 1 tablespoon juice in bowl. Put sliced apples in bowl; stir lightly to coat with juice. Arrange slices in decorative design on filling. Bake In ureheated oven (37o°F.) 35 to 40 minutes.- CHRISTMAS MUSIC THROUGH THE AGES New York (NAPS) — Called , The custom of outdoor carol sing-“noels” ir. .Fkance, ‘Te pastorali” in-ing. is many hundreds of years old. Italy and “Weihnachtslieder” in It seems to have started in the Germany, carols are everywhere Middle Ages when groups of people the welcome sound of Christmas, went from house'To house to sing hy torchlight. Yet despite these joyous beginnings, the Christmas carol eventually ran into some rough weather. As the Puritan influence grew strong, carols became gloomy and grim; finally the Puritans made it a crime even to print them or sing them publicly! After Puritanism waned an England, carols made a comeback — but in. the 17th and 18th centuries were considered a rustic, socially inferior form; of song! By 1882, a writer named William Hone was predicting that carols were dying out and in a few years’ time would be heard no more! Even as he spoke, a new upsurge of interest in carols urns beginning. Today; Christmas carolers enjoy the music all the more; when they experience the excellent tone of a fine piano. These: instruments, like the songs themselves, are enduring. The Baldwin piano, for example, uses only selected solid spruce for its sound board. When you hear your favorite carols sung in church, outside your window, or on a precision phonograph, can you tell which of them are ancient and which are comparatively recent? Some authorities think that “The Twelve Days of Christmas” originally belonged not to Christmas but to the turn of the year; its roots may go far back into pagan times. Good King Wenceslaus,” a British favorite, was borrowed from a Swedish songbook of 1582. “God Rest Ye Merry, Gentlemen,” may also date back to the 16th century. Some say “Adeste Fideles” was composed by St. Bonaventure before 1274 — but the earliest surviving manuscript is dated 1790 and signed by John. Francis Wade, a music dealer in France. “Joy to the World” was taken Groups of friends and relatives gathered around a piano as they sing Christmas carols are a twentieth-century tradition. Yet few of those who hear and sing them know their surprising history — a tale well worth giving ear to. When was the first carol sung? Scholars think caroling probably began in the early church when Nativity plays, accompanied by songs of joy, told the story of Christ’s birth. One of the earliest choruses of praise, “gloria in excel-sis deo” (glory to God in the highest) is still sung by carolers at Christmas time. Early Latin-speaking worshippers must have shouted it forth with a “magna vox” (also Latin, for “great voice”). « Though many people don’t realize it, carols were' originally connected not only with song but with dance; The Old French word "Carole” meant “a ring dance accompanied by song.” An English carol dating from 1350 has a refrain that refers to a round dance: “Honnd by honnd we schulle ous take and joye and blisse schulle we make.” Early carol composers didn’t confine themselves to Christmas themes — a collection of Carolles Newly Imprinted (1550) contained more Crucifixion than Nativity carols! On the other hand, quite a few carols of this time were not sacred in mood, but simply light-hearted invitations to feasting and toasting. The Boar’s Head carol, a big hit in 16th century England and still sung annually by the students of Queen’s College, Oxford, actually celebrates the course of a Christmas dinner, in these words: The boar’s head in hand bear I Bedeck’d with bays and rosemary. And I pray you masters, be merry” Grand opening was held Monday, December 9, of the hew Ten-O-One Euclid Avenue office of Society National Bank of Cleveland as announced by Mervin B. France, Chairman of the Board, and Waiter F. Lineberger, Jr., President. Society will occupy the main floor, mezzanine, second floor and basement of the six-story building at 1001 Euclid Avenue in the heart of Cleveland’s financial district. Upon opening of the Ten-O-One Euclid Avenue office, Society National Bank will have transferred its Uptown branch from 921 Huron Road to the new location. “The Ten-O-One Euclid Avenue office is a demonstration of our confidence in downtown. Cleveland and its future growth and prosperity,” Mr. Lineberger said. “The new banking office also is evidence of Society’s active participation in the growing financial center of Cleveland.” Mr. Lineberger emphasized that the r.ew office is “far more than a bank ‘branch’.” “The Ten-O-One Euclid Avenue office will be second only to our main office on Public Square in both size and in the scope of complete commercial banking services,” ne said. Experienced banking officers have heer. assigned to the Ten-O-One Euclid Avenue office to administer a complete range of financial services, personal and corporate, Mr. Lineberger added. Commercial, banking officers at the new location are Harrison C. Frost, Vice President, and William T. Geralds, Assistant Vice President. Office manager is Lester L. Wilson, Assistant Vice President and formerly manager: of the Uptown branch. Don R. Noland, formerly Uptown branch assistant manager, will serve in the same capacity at Ten-O-One Euclid Avenue. The new office will offer full teller service from 8 a.m. to 6 p.m., Mondays through Fridays, and Mr. Lineberger noted that the office provides “the most up-to-date” commercial and personal banking facilities and services. “Society made a decision to invest in a Euclid Avenue location in order to serve better our many personal and corporate banking customers in this rapidly developing business and commercial hub of the city,” Mr. Lineberger said. Among those services offered at Ten-O-One Euclid are commercial accounts for individuals, partnerships and corporations; commercial loans, and financial consultations; automated payroll and check reconcilement services; corporate and personal trust services; international financing; savings accounts; installment, collateral and mortgage • Dr Alexander loans; bonus passbook accounts and wnue ur- Aiexanaer savings certificates; lock box ser- analyzed the land use in the One of the world’s greatest sports-entertainment success stories —that of the Harlem Globetrotters — will add another Cleveland chapter at the Arena, 3717 Euclid Avenue, Sunday, Dec. 23, at 7 p.m. The Globetrotters will make a one-night stopover to put on their patented basketball entertainment program which already has been enjoyed by more than 60 million fans in 87 countries on six continents — as well as by countless millions who have been the beloved funr.ymen on TV and in movies. The “Magicians of Basketball” were originated 42 years ago by the late Abe Saperstein and are regarded as the United States’ finest goodwill ambassadors ■— known around the globe for their amazing ballhandling dexterity, tricky plays, uncanny shooting, showmanship and side-splitting comedy routines. Meadowlark Lemon again will lead the ‘Trotters, ably assisted by such players as player-coach Leon Hillard, Jackie Jackson, Bobby Joe Mason, Mel Davis and Fred (Slippery) Neal, de luxe dribbler; as well as by such young players as Bob Hunter (Tennessee A. I.); Nate Branch (Univ. of Nebraska); and Ernie Brock, 6-9 rookie from Virginia State College. The Globetrotter opponents, the Washington Generals, boast of a strong lineup of touring pros combining height and experience under the guidance of astute Louis (Red) Klotz, former Villanova and NBA star. An added variety show — fop artists gathered by the Globetrotter management in their round the world travels — will perform before the game and at halftime intermission. A Cleveland-only feature of the tour will be the holiday appearance of the Case Men’s Glee Club. All seats for the program are reserved — at $4, $3.50, $3, and $2, with children 12 years and under offered $1 off all regular prices. Tickets are at the Arera box office, 3717 Euclid, and Richman’s, 736 Euclid Avenue. It is suggested that tickets for this Globetrotter holiday show — a sellout the last two years at the Arena — make an ideal Christmas gift for all good sports fans. -----o------ leols i§t Slmiema M Simians Brooklyn, N.Y. — “Studia Slovenka” thus far published eight books on Slovenia and Slovenians; seven in English and one in the Slovenian language. The latest one in the series was the work of Msgr. M. Jezernik about the first Bishop of Marquette, Frederick Baraga. These books are primarily intended for the. English speaking public, especially American born descendants of Slovenian parents who want to inform themselves on their parents’ homeland. Through these books they can learn more of the cultural and political history of the Slovenians. The series contains two very informative volumes on the conversion of the Slovenians, written by Dr. A. Kuhar; equally interesting is the work of Dr. Hočevar discussing major structural changes of the Slovenian economy. Two other contributing authors are American born university professors: Dr. Barker discusses Slovenians of Car- Karst region of Slovenia. You may get complete information regarding this series by simply writing to: Studia Slovenica P.O. Box 232 New York, N.Y. 10032 Please send orders promptly thus assuring delivery of books before the Christmas holidays. Ludvik Burgar DEATH NOTICES Bernard, Helen (nee Palcic) — Wife of John, mother of Jean Dragar, Regina, grandmother of Thomas and Gary Tomsic, sister of Frank Palcic. Residence at 8016 Kosciuszko Avenue. Brdar, Milan — Husband of Mary (nee Popovič), father of Milan, brother Mark Brdar of Toronto. Residence at 452 E. 143 St. George, Frances (nee Champa) — Mother of Raymond Davidson, daughter of Frances Champa (nee Sega), sister of Frank, Jean Slogan, Dorothy Sain. Residence at 1118 E. 63 St. Klemenčič, Theresa (nee Sir.cek) — Wife of Michael, mother of Kenneth, daughter of Theresa, sister of Mrs. Anthony Casar. Residence at 1143 Cleveland Heights Blvd. Koren, Louis — Brother of Anton, Frances Truden (Slovenia). Residence at 6521 Schaefer Ave. Marold, Zora — Mother of Stephanie Kastellec, Frank. Residence at 1315 E. 53 St. Mihevic, Frances (nee Sevec) — Mother of Marie Fink, John. Residence at 33500 Chardon Rd. Peskar, Rudolph — Brother of Ralph, Louis, William Mismas, uncle of William and Lynn Mismas. Residence in Newburgh. Popovich, Peter — Father of John, Peter, Michael, Anne Banas-zak, brother of Martha, Draga, Milka, George, Mark. Residence at 8705 Jeffries Avenue. Prince, Anna (formerly Zuzek, nee Sabec) — Wife of Henry, mother of Ivan, Thomas, Milan Zuzek, Henry and Fred Prince. Residence at 18620 Neff Rd. Vogrig, Angelo Sr. — Father of Angelo, brother of Marie Massera. Residence at 20670 Nicholas Ave. Estvanko, Gizella (nee Hovenetz) — Mother of Elmer, Paul, Richard, Fred, Virginia Penney. Residence at 15612 Corsica Avenue. Globokar, Joseph — Father of Edward, Florence Knaus, Robert. Residence at 990 E. 74 St. Godec, Louis — Father of Agnes Tumbry, Marion Erjavec. Residence at 20755 North Vine St. Janes, Josephine (nee Bizjak) — Wife of Joseph, mother of Dorothy Warnke, William, sister of Anna Tomazic, Joseph. Kendall, Mary — Mother of Joseph, Pauline Popovich, Dolores Baker, sister of Anthony Pqtokar, Rose Kotnik, Theresa Sabrack, Matilda Phillips, Pauline Havelock. Residence at 5375 Stanard Ave. Kužnik, Jennie •—Mother of Mildred Perko, Jean Moore, Rudolph, Mary Hunt, Fred. Former residence on Norwood Rd. Late residence at 2192 Edgerton Rd. Lauther, Henry — Husband of Dorothy (nee Osolin), brother of William, Anna Pedesco, Anna Mrak. Residence at 24811 Chardon Rd. Meden, Louis — Father of Loretta Richards,. Louis, Carmen Powalski, Richard, brother of Joseph, Zora Brown, Victor. Residence at 1692 Douglas Rd., Wickliffe, O. Menart, Josephine (nee Sauric) — Wife of Joseph, mother of Mrs. Joseph (Eileen) Penko, Gunnery Sgt. Joseph A. Menart, Mrs. Richard (Loretta) Hmiel, Airman Ronald, sister of Joseph Sauric, Mrs. Philip (Marian) Nainiger. Residence at 19171 Pasnow Ave. Perusek, William — Husband of Christine (nee Vadnal), father of Christine, Louis, Michelle, James, Joseph, Marie, brother of Mary Nosan. Residence at 1118 E. 64 St. Pucell, Anthony — Husband of Mary (nee Globokar), father of Mary Kobrick, Elaine Smoleny, Margaret Perko, Anthony, brother of Sister Mathew Marie O.P., Mrs. Mary Fortuna, Mrs. Christine Koz-lowski, Charles Papesh, Rudolph Papesh. Saletel, James Jr. — 16-year-old son of James and Angela (nee Vidmar), brother of Mary Ann, Theresa, John, grandson of John and Mary Zaletel. Residence at 18606 Cherokee Avenue. Skebe, Gregor — Husband of Mary (nee Sustersic), father of Daniela Isakson, Mary Long (Fla.), Frances Hočevar, Stanley, brother of Mary, Sophie, Ivan. Residence at 10604 Dove Ave. ^ Žnidaršič, Frank — Husband of Josephine (nee Vovk), father of Norman, Roberta, brother of John. Residence at 1187 E. 167 St. SEE IT NEW In the stars are personal gifts for the home. The newest design influence on decorating fabrics and accessories is the zodiac. Give a pillow, some ashtrays or an ice bucket “personalized” with the recipient’s own astrological sign. Wake up your family with the arrival of the fresh, cranberry season. Set a holiday brunch table with the. eye-opening tang of your favorite cranberry sauce over waffles, pancakes, ham or hot sausages. The come-alive color and taste of bright red cranberries is a. guaranteed winner. On the double. Deciding between an electric knife and a portable mixer? You can give koth, in one appliance—a “handle” that comes with interchangeable attachments for both mixer and knife. Happiness is the new and exciting line of children’s products from Avon . including Charlie Brown* and company! The Peanuts craze has taken over the bath-room. Your child, or a child you know, will look forward to cleanup time when he has the help of Charlie Brown, Snoopy and Linus. *Peanuts Characters (c) (1950) United Feature Syndicate, Inc. Now’s the time for filling is. the “missing links” in your sterling flatware set. To enhance the lovely looks of your table, ■ give yourself a preholiday gift — and brighten the scene for s. lifetime to come—by adding the solid silver serving pieces you lack. .Among the most-used are the tablespoon, gravy ladle, butter knife, sugar spoon, and olive or pickle fork. .Lace and lovely and just in time for Christmas giving is the blanket deluxe—a luxurious lace beauty of Creslan acrylic fiber. The lace pattern features large open roses interspersed with smaller blooms. Though delicate and airy looking, the blanket is warm and can be washed and dried by machine. Watch for ... . Space age appliances, such as a computerized blender — an electronic iron that “senses” fabric types and automatically adjusts heat. Less gimmicky —more good sense in really functional kitchen equipment, such as professional quality knives; oven-to-table ware; gratin, tart and other “specialty” dishes. “His” and “hers” jewelry — perfectly matching, usually in the form of medallions on chains, or cuff links. Home-sized looms in various sizes, for the do-it-yourself seamstress who wants to create her own fabric. too. Coliinwood Slovenian Home Hews The Federation of Slovenian Homes selected Frank Yankovic as “Slovenian Man of the Year.” He will be the guest of honor at t h e Annual Awards Dinner, Sunday, March 16th at the St. Clair Slovenian Home. Important Hotiče To AH Lodges and Gisibs Many local and out of town clubs and lodges run a regular monthly ad in our newspaper containing all such information as; Names of officers, time and place of meetings, etc. This lodge roster is published once or twice a month. The price is $12 per year, which is low considering the service it renders your group. Lodges which run such ads usually get free publicity announcing their meetings and other similar short notices. Yearly meetings are usually held during December. We suggest that all lodges and duhs vote for this monthly ad. Celebrating Christmas in style last Tuesday at the Collin' wood Slovenian Home were Federation representatives a r‘ ’ their wives. Also in attendari6 were the people who aided Federation at their annual picnl last July. An elegant buffet prepared by Mary Blatnik. Celebrate New Year’s Eve at i'j. Collinwood Slovenian Home, 15^ Holmes Ave. To usher in the NeV Year, a gala event will be held 1 the first floor auditorium. Mu5.1, by the Youthful Wanderers V/1 _ commence at 10 p.m. for our Slove rian New Year’s Festival. T^!, dance is open to the public and 'ri feature the traditional Sloveni^ holiday spirit. For tickets cont2c Cy Štepec 851-3611 or they can ^ purchased at the door. Ed Grosel, President “DRY CLEANING THAT SATISFIES” ALSO DYEING - PRESSING REPAIRING Jkme Dry Gleaning fi Dyeing Go. 672 E. 152 St. G'^ CHRISTMAS AND NEW YEAR WISHES! To all my friends and acquaintances, T wish to extend “BEST WISHES for a JOYFUL CHRISTMAS and a HAPPY, HEALTHY and BLESSED NEW YEAR. mm mmimn 21241 Miller Ave., Cleveland, Ohio ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio Give Records — “The Gift of Lasting Pleasure” MERRY CHRISTMAS HAPPY NEW YEAR Mervar Records 6919 ST. CLAIR AVENUE EN 1-3628 1969 (ARE FREE FLIGHTS 10 SLOVENIJA AND BACK 4 and 6 weeks trip (group of 50 members and more) NEW YORK/LJUBLJANA — round trip .......$322.00 CLEVELAND/LJUBLJANA — round trip .....$366.00 IF YOU HAD ANY PROBLEMS DURING YOUR LAST YEAR’S VISIT TO THE “OLD COUNTRY” — YOU WILT NOT HAVE ANY, IF YOU LET EXPRESS TRAVEL PLAU YOUR TRIP OVERSEAS! ALL FLIGHTS BY JET PLANES! SPECIAL FEATURE — 3-WEEK TRIPS NEW YORK/LJUBLJANA — round trip ......$307.00* CLEVELAND/LJUBL.TANA — round trip ....$348.00* *Plus land arrangements of $70.00 HAWAII — 15 WONDERFUL DAYS ....$595.00 — Delu** hotels most meals, tours, plane transportation from Cleve' land, Pittsburgh and Chicago; visiting Las Vegas, Sa11 Francisco and HAW AH. For information, call, write or visit EXPRESS TRAVEL SERVICE Tel.: 781-8282 41 Euclid Arcade Cleveland, Ohio 44115 Tel.: 781-8282 Ameriška Domovi ima NO. 246 ^ mmi&m jfi mm im i.am^ua®® omt/ National and International Circulation CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING. DECEMBER 20, 1963 SLOVeHiAS* mmm h€w$pap& ŠTEV. LXVI — VOL. LXVL ŠKOF GREGORIJ ROŽMAN: “V svojo lastnino je prišel in njegovi ga niso sprejeli” Kakor v granit vklesan naslov je sv. Janez zapisal te besede na začetek svojega evangelija. Kristus je po božji napovedi prišel k svojemu ljudstvu, v svojo zemeljsko domovino, prišel je tako rekoč domov, a ni bil sprejet. ROJSTNA DEŽELA Jezusova je bila v božjih načrtih predvidena od vekomaj, v zgodovinski dobi pa je bila določena dva tisoč let pred božično nočjo v Betlehemu, ko je Bog očaka Abrahama dvignil iz daljne kaldejske dežele: “Pojdi iz svoje dežele in iz hiše očetove v deželo, ki ti jo pokažem.” Po dolgem potovanju je dospel v Palestino, deželo ob Sredozemskem morju. To deželo je Bog dal njemu in njegovemu potomstvu, izvoljenemu ljudstvu, iz katerega je po človeški naravi rojen Sin božji, Jezus. Mala dežela, od severa do juga meri okroglo 200 km (125 milj), od vzhoda do zapada pa 80km (45 milj), je po svojih mejah Ugodno zaprta. Na severu je hermonsko in libanonsko gorovje, ki doseže višino do tri tisoč metrov (9000 čevljev), na vzhodu in jugu jo obdaja sirsko-arabska puščava, na zapadu pa Sredozemsko morje, kjer obilne čeri braanijo ladjam pristaati ob obali. Tako je Bog “svoj vinograd ogradil”, kakor pravi prerok Izaija. A ta mala zaprta dežela je bila prehodna točka, nekak most Za prehod iz bogatih in močnih dežel ob rekah Evfratu in Tigrisu do morja in v deželo Nila, v Egipt. Preden so izkopali sueški prekop, ki veže Sredozemsko morje z Rdečim morjem in Indijskim °ceanom, je pot iz Indije in iz drugih vzhodnih dežel vodila skozi Palestino. Bila je na križišču važnih potov in iz nje je bilo možno Potovati na vse strani. DOMOVINA IZVOLJENEGA LJUDSTVA je bila ta dežela. &og je Abrahamovo potomstvo izbral, da sredi poganskega in malikovalskega sveta ohrani tradicijo božjega razodetja v raju, Preko Noeta do zapovedi in postav, ki jih je Bog dal po Mojzesu m do napovedi prerokov v poznejših stoletjih. V ta namen je ■Bog s tem ljudstvom sklenil zavezo že po praočaku Abrahamu m jo obnovil na povratku iz egiptovskega suženjstva ob vznožju sinajskih gora. Bogočastje in daritve in politična uredba, vse je slonelo na tej zavezi. Ljudstvo pa je bilo nestalno, samoljubno ih Sebično, nepokorno in uporno. Bog ga je ponovno moral s strogimi m občutnimi kaznimi spraviti zopet v pravo smer. Vedno pa se le ohranilo neko zdravo jedro pravovernih in Bogu zvestih ljudi med njimi. Ko človek prebira zgodovino izvoljenega ljudstva, se 'hu zdi, da je Bog izbral najneprimernejši narod za ta sveti in Vehki namen, da naj iz njega pride Odrešenik. A Bog je tako storil, da se svetleje in jasneje vidi božje vodstvo, “da se noben človek ne bo hvalil pred njim,” kakor je zapisal sveti Pavel. CAS SE JE DOPOLNIL in Kristus se je rodil tedaj, ko je Imd božjim vodstvom politični, gospodarski in kulturni razvoj posegel tisto stopnjo, na kateri so bili dani ugodni pogoji za smjenje evangelija. To je bilo tedaj, ko je grški jezik postal “sve-Wni jezik” v območju Sredozemskega morja in na bližnjem v2hodu. Aleksander Veliki je zavojeval vse države prednje Azije daleč proti Indiji in v vse te kraje zanesel grški jezik. V tem leziku se je moglo krščanstvo širiti skoraj po vsem tedaj znanem Svetu. Razen Matejevega evangelija, ki je bil pisan v prvi vrsti Jude, so vse knjige svetega pisma nove zaveze bile pisane v Srškem jeziku. — To je bilo tedaj, ko so Rimljani bili že zasedli alestino in zapadno Azijo in so imeli v oblasti tudi severno obalo ^rike. Vse do tedaj odkriti, več ali manj kulturni svet, je bil ^ružen v rimskem cesarstvu. S tem je bilo apostolom olajšano Slrjenje evangelija iz Palestine ven. Z grščino in neugasljivo go-^čnostjo so brez potnih listov in sitnih carinskih pregledov mogli ^°tovati nemoteno in poljubno po vsem ozemlju. Tako so mogli *jesti evangelij tja do Indije (apostol Tomaž), na sever v Armenijo a Kavkaza, na jug v Egipt in Etiopijo (Abesinijo), v vso južno Vl,opo od Macedonije do Španije. Cas se je dopolnil, ko so bila 119 ta način za Jezusov evangelij pripravljena pota v svet. ODREŠENIK NI BIL SPREJET od tistega ljudstva, katerega . Bog tisočletje in pol pripravljal zanj. Zakoniti predstavniki .*v°ljenega ljudstva so ga odklonili in predali poganom v smrt, .a^° ga tudi ljudstvo v celoti ni sprejelo; razmeroma malo se jih ^ Pridružilo Kristusu. S tem pa je bil evangelij samo po sebi jaPoten k poganom. Jezus sam ni hodil med poganske sosede udov oznanjat svoj nauk; ostal je med izraelskim narodom. K je bil od Očeta poslan in pri njem je ostal do konca, da se spolnilo vse, kar so preroki o njem napovedovali. Pač pa so e°stoli šli med pogane. Kamor so prišli, so se najprej obrnili Rodil se van; je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Krisius Sospod Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. Po, tam stanujoče Jude. Ko so jih ti odklonili, so se obrnili k _ fanom, kakor jim je povedal sv. Pavel: “Vam je bilo treba ^4)Prej oznaniti besedo božjo; ker jo pa zametujete in se imate Nevredne večnega življenja, glejte se obrnem k poganom.” *ja Ši Bog pa je odklonilno stališče Judov porabil, da je evangeliju j -aroko vrata odprl med narode. Po človeško sodim: Ako bi bili dou S SV0Prnt voditelji v celoti sprejeli Kristusa, bi pri njihovi 0s^azani ozkosti in nevoščljivosti do poganov bilo nevarno, da ane krščanstvo judovska vera, ne pa vesoljna za vse različne ^ sveta. Še tisto malo število Judov, ki so sprejeli krščan-v.0’ jet zahtevalo, da morajo pogani, ki hočejo postati kristjani, ^.Prej sprejeti judovske verske običaje, kakor obrezo, prepovedi meso “nečistih” živali itd. Apostoli so morali leta 50 to ^ristusu sklicati prvi cerkveni zbor, da so avtoritativno zavrgli bož>tno judovsko stališče in razglasili evangeljsko svobodo Jm otrok, kar so pogani z velikim veseljem vzeli na znanje. EVANGELIJ je šel po svetu, in hodi že nekaj nad devetnajst sto let, pa še ni prišel k vsem narodom. Počasi se obdelava njiva, da bo sposobna sprejeti vase seme, ki bo rodilo obilen sad. Poglejte ogromne dežele in milijonske množice njih prebivalcev: Kina, Indija, mohamedanske množice v Aziji in Afriki. Ne moremo še reči, da so se ti narodi že srečali s Kristusom in evangelij že spoznali. Kar so misijonarji mogli doslej storiti, je kapljica, ne pa obilen dež, ki namoči njivo, čakajočo setve. Kar je doslej storjeno, še ni to, kar mora biti doseženo, da bodo ti številni narodi v celoti pravilno spoznali krščanstvo in ga s prepričanjem v milosti sprejeli. Jezus pa je rekel, da se mora vsem narodom poprej oznaniti evangelij, preden pride konec sveta. Ni pa rekel, da potem kmalu pride, samo to je povdaril, da ga prej ne bo. Dokler evangelij ne bo prodrl v vse narode, ne bo konca sveta; kdaj pa potem, ve le Bog. Ni se treba bati, da stojimo zavoljo atomskih bomb že blizu konca. MI SMO KRISTUSA SPREJELI. Krščeni smo, poučeni smo, učlenjeni smo v njegovo kraljestvo. Vsako leto ob rojstnem dnevu Gospodovem se znova zavemo, da smo ga že sprejeli, pa morda zanemarili, da je v duši ugasnilo njegovo kraljestvo milosti. V korenini smo še Kristusovi, a življenje se iz njega ne pretaka več v nas. Zato pa, za svete božične skrivnosti se pripravimo tako, da bo Kristusovo življenje, njegova moč in ljubezen, ki jo vsebuje posvečujoča milost, prav gotovo v nas. Tedaj bomo smeli reči, da smo Gospoda Jezusa sprejeli — in tak Božič bo lep, miren in zveličaven, in takega vam vsem iz srca želim. IN POROMALE SO MISLI... Tiho sen božično noč prepleta, poznih ur tišina misli vabi, naj vsakdanjost potope v pozabi: božja moč nocoj je razodeta. Le pojdite misli skozi dalje — brez meja se širi svet pred vami; v Betlehem pojdite, kjer na slami Dete spi, ki stvarstva vsega Kralj je. In poromale v polnočni uri misli tja so v daljni Betlehem, drugovaje angelskem lučem. Tamkaj so pobožno vse se zbrale in ob jaslicah vso noč ostale . . . Angel sam je stražil hlevca duri. Ljubka Šorli DRUGI DEL. — SECTION II MILKA HARTMAN: JASLICE Mala Leniča je gradila jaslice. Že cela dva tedna jih je gradila. Saj, če bi mama bila bogata, bi nove jaslice kupila, take, kot jih ima sosedov Jože. O, kako lepe so! Štalica je mnogo lepša nego bajta, kjer sta doma Leniča in njena mati. Oče? Hm, ali oče spada k njima in k bajti? Ko ga pa že dolgo ni domov! Leniča ga je v svojem življenju le nekajkrat videla. Njegova slika je v otroškem spominu obledela. Nekje daleč, daleč je njen oče. Mati hodi na delo v tovarno, Leniča v šolo, drugo leto. Cez dan je bajta silno žalostna, nekako tako, kot bi umirala v grozotnem molku. Bila je klavrn stvor na bregu pod temnim, gostim sosedovim gozdom. Popoldne, kadar pride Leniča iz šole domov, podkuri ognjišče, da se stanovanje ogreje. Ko pride še mama, skuha južino, ki je večerja obenem. Nato pa bajta oživi. Mati in hči sta ji vdahnili dušo. Svetla okenca pogledajo v noč; iz dimnika se pode oblački. Kadar nad temni gozd priplava luna, je videti, kot bi iz dimnika frfotale strahotne pošasti. A vsakdo ve, da bajto grejejo suhlice iz sosednih gozdov. Leniča je zgradila svoje jaslice. Gmajnico in drevesca je do-Ibila v gozdu. Hlevček postavila iz skorij, plot iz narezanih debele. Sveto družino, angelčke, pastirčke in ovčke je izrezala iz siarih božičnih kart, na katerih sta dobili božične pozdrave — že umrla babica in njena mama. Nastala je prava pravcata betlehemska poljana. Leniča ima z njo veliko veselje, prestavlja ovčke in pastirje in pred jasli je v vdolbene skorje zataknila tri svečke. Mama se je z otrokom vred veselila prihoda svetega večera. Že celi adventni čas sta se pripravljali nanj z molitvijo in vsak večer sta pridjali “Oče naš, za ateka.” Ah, ta atek, že dolgo nič ne piše . . .! ‘Mama, zakaj moliva za ateka, saj ga od nikoder ni, saj noče priti!” je Leniča potožila. “Ljubi otrok, zato pa moliva, ia bi prišel, da ne bova tako sami!” “Ko bomo na sveti večer prižigali lučke, bom prav lepo molila za ateka!” Lep je bil ta otrokov prisrčen sklep in mati je do-oila sozne oči. Na sveti večer, ko je iz vasi gori k bajti že priplaval vonj kadila in je bajto tudi že napolnil žlahtni oblak iz lonca z žerjavico, žegnanega lesa, špajke in mire — se je sosedov Jure pojavil v bajti z lepo, prelepo deklico. Imela je kožušček, pisano kapico, pisane rokavice in škor-j nje. Jure je osemletno deklico moško predstavil: “To je moja j .estrična. Ima samo očeta, moje-I ga strica. Moja teta pa je odšla — proč od strica, zato sestrična nima mame.” Jure je sicer malo nerodno j razložil stričevo družinsko zade-! vo in Leniča je to po otroško [razumela. I Torej deklica — Jure jo je klical “Gusti” — nima mame! j To je čudno, si je Leniča misli-jla. Da ne bi imela'očeta, bi Le-niča še razumela — toda, da ma-I me nima . . .!? “Moj stric je zelo bogat' Gusti-ki je kupil veliko hišo v mestu, j Ko bo velika, se bo bogato omo-žila!” Jure, bogatega soseda sin, je J menda prišel ta večer z lepo se- iDsdj« tu 4. strsai) JOŽE GRDINA: Jugoslovanski kulturni vrl in dr. Juro Adleiič aiu-.. ISKRENA BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA DR. A. L. GARBAS SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6411 St. Clair Ave. EXpress 1-5300 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi odjemalcem in prijateljem ACME DRY CLEANING ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO Se priporočamo 672 East 152nd St. GLenville 1-5374 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM! Ill ^ Ljubljanski župan dr. Juro Adlešič otvori Jugoslovanski kulturni vrt s tem, da prereže irobojni belo-modri-rdeči trak. Poleg župana na desni je gospa Vera Adlešič, zraven nje Marjanca Kuhar, na levo od župana Jože Grdina, zraven Anton Grdina. V ozadju na levo od župana Martin L. Davey, governer države Ohio, poleg njega Harold H. Burton, župan Clevelanda. OPTOMETRIST ' PREGLED OČI — PREDPIS OČAL 15621 Waterloo Rd. IVanhoe 1-6436 v poslopju Central National Banke SLOVENSKA RESTAVRACIJA 361-5214 6036 St. Clair Ave. Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih cenah. Točna postrežba in čistoča v vseh ozirih. | Želimo vsem rojakom vesele božične praznike j I in srečno novo leto! ( i----------------------- ----------------; f -5 l VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO > ’ NOVO LETO ŽELI j i vsem prijateljem, znancem in odjemalcem ^ I BARAGA WINERY ! E ODLIČNA DOMAČA VINA > f 1 [15322 Waterloo Road IV 1-5230j VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE j IN SREČNO NOVO LETO t ŽELI ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM j JOE’S SHOE REPAIR j 719 East 185 Street, na oglu Muskoka Ave. Hitra in točna postrežba! Joe FUGIM \ - lastnik S pozornostjo sem prečital u-redniški članek v Ameriški Domovini z dne 24. oktobra, kjer urednik Vili odgovarja urednikom “Prosvete”. To, kar piše urednik A. D., je resnica. Meni osebno je zadeva dr. Adlešiča precej dobro znana, ker sem prav jaz povzročil, da je prišel dr. Adlešič kot ljubljanski župan na otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta. Ker urednik A. D. omenja, da je prišel dr. Adlešič “k odprtju Jugosiovan-skega kulturnega vrta” in omenja tudi odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta, sem jaz kot nekdanji t a j n i k Jugoslovanskega kulturnega vrta dolžan o tej zadevi javnosti pojasniti, kako in zakaj je prišel dr. Adlešič pred driigo svetovno vojno v Cleveland, odnosno v Ameriko. Stvar .je na kratko, povedano sledeča: Leta 1930 je dala clevelandska j mestna . občina , Slovencem lep I kos zemlje v takozvanem Rocke-I feller parku, da ga Slovenci ure-jdijo.za Narodni vrt, v katerega bi potem lahko postavili spomenike svojih velmož. Slovenci so nato sklicali veliko zborovanje, katerega se je udeležilo dosti Slovencev, predvsem zastopniki raznih društev. Iz zapisnika, katerega je pisal g. Ivan Zupan, urednik “Glasila KSKJ” in ga hrani v originalu JKV, je razvidno, da je bila naravnost rekordna udeležba. Žal je bilo tako, kot če zažgeš otep slame. Zagori velik ogenj, a kmalu ugasne, To je bilo razprav in predlogov, da je človek dobil vtis: j Slovenci bodo napravili nekaj zelo velikega. Ogenj navdušenja je žal kmalu ponehal. Še nekaj zborovanj je sledilo prvemu: udeležba pa vedno slabša. ■ Teh zborovanj so se. udeležili tudi Hrvatje in Srbi ter obljubili, da če bo ta vrt Jugoslovanski, da bodo tudi oni sodelovali in. prispevali za njegovo uresničenje. Tako so na enem teh zborovanj sklenili, da naj se vrt imenje : Jugoslovanski. Srbi so res držali besedo ter moško sodelovali s Slovenci, dočim so Hrvatje ostali le pri prazni besedi: Nič niso naredili in nič dali, dočim so Srbi točno izpolnili, kar so obljubili. Iz Ljubljane so poslali kip Ivana Cankarja, odbor JKV je izbral I. F. Barago Še so se vršila zborovanja, toda zanimanje je kopnelo kot sneg ob južnem soncu in končno skopnelo. Med tem je dobil odbor J. K. Vrta iz Ljubljane sporočilo, da mestna občina ljubljanska pošilja v Cleveland kip Ivana Cankarja. Tako je tebi nič meni nič prišla v Cleveland soha pisatelja L Cankarja, ne da bi vedeli, kdo jo je naročil. Zopet so se pričela zborovanja, toda brezplodna kakor prej, in udeležba na sejah je bila ved- j no manjša. Še uradniki J. K. Vrta se niso vsi udeleževali: niti tajnik. Ker sem se udeleževal sej in ni bilo tajnika, so mene naprosili, da začasno vodim tajniške posle in me končno po nekaj sejah napi’osili, naj kar jaz prevzamem tajništvo za stalno. Prirejali smo razne večerje in celo Bevkovega Kajna uprizorili na odru S. N. Doma, prodajali srečke za žrebanje hladilnika. Ni šlo. Tedaj sem jim povedal, da po tej poti ne bomo prišli nikamor, da je treba ukreniti kaj drugega: zbrati drugega kandidata za v J. K. V. Sklicali smo sejo društvenih zastopnikov ter odločili, da pride v ta vrt škof I. F. Baraga. Ko je to prišlo v javnost, je pa zagrmelo, češ da smo Cankarja postavili v kot. Potem so zahtevali, da jin}., izročimo soho Ivana Cankarja, da ga oni postavijo v Slovenski narodni dom, kar smo pa kratkomalo odklonili in jim povedali, da pride L Cankar v J. K. Vrt, za kar je bil poslan, a prej pa postavimo spomenik Baragi. Tedaj se je pričelo ribanje in zmerjanje po listih, ki so kričali: Klerikalci, roke proč od Cankarja! Cankar je naš! in podobno, tako, da je bila zadeva prav mučna. Prej se niti malo niso brigali za Cankarja, ko smo pa sklenili, da postavimo naj prvo Barago, potem Cankarja, so začeli kričati in nagajati. Mi smo ostali pri svojem sklepu ter zbirali denar za Baragov spomenik. Dan za odkritje smo določili 21. in 22. septembra 1935. Na to slavnost je bil povabljen tudi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Denar za škofovo potovanje v Ameriko je dal odbor Ju-guslovanskega kulturnega vrta iz sklada za Baragov spomenik. Seveda smo morali gledati, da čim več naberemo, da bo mogoče plačati spomenik. Ni bila lahka stvar in težko je šlo, ker takrat je bila v Ameriki kriza, ljudje so bili mnogi brez denarja. Po velikih križih in težavah je le šlo. Ljubljanski škof dr. Rožman je prišel. Bila je slavnost, kakršne Ameriška Slovenija še ni doživela. Cankarjev kip ukraden! Ko je bila slavnost odkritja Baragovega spomenika končana, smo šli na delo, da odkrijemo spomenik pisatelju Ivanu Cankarju. Njemu smo dodali še pesnika Simona Gregorčiča ter določili za dan odkritja 26. november 1936, obletnico smrti Simona Gregorčiča. — Kakor pravcati prosjaki smo hodili od hiše do hiše in zbirali denar. Za slavnost odkritja spomenikov smo povabili pisatelja Fran S. Finžgarja. V tem delu za čim lepši uspeh smo odkrili, da je soha Ivana Cankarja ukradena. Prav še tega se je manjkalo! Kaj sedaj? Pustiti vse sku- paj? Ne! Saj je bilo to storjeno prav v namenu, da prenehamo z delom. Ker ga jim nismo hoteli izročiti, so nam ga ukradli. Dan slavnosti je bil določen, Finžgar povabljen, Cankarjeva soha u-ukradena. Nismo vrgli puške v koruzo. Slovenskemu umetniku Mafku smo naročili, da nam je napravil po fotografiji iz Ljubljane poslane Cankarjeve sohe novo. Imeli smo nepotrebne stroške: nekaj stotakov. Umetnik je računal le toliko, kot je njega stalo, pa novo soho smo imeli. F. S. Žinžgar odklonil povabilo V tem nas preseneti telegram od F. S. Finžgarja, ki nam je naznanil, da ne pride na slavnost. Določeni ljudje so Finžgarja informirali po svoje, da je v tej zmešnjavi Finžgar odklonil priti na slavnpst odkritja spomenikov L Cankarja in S. Gregorčiča. Lepa reč! Kaj naj napravimo? Z delom smo šli naprej in spomenike Cankarju in Gregorčiču odkrili, kot je bilo določeno. Z delom smo potem nadaljevali in delali za vrt, ki je šel proti do-vršitvi. Spomeniki so postavljeni in zdaj je treba vrt slovesno odpreti. Za to slavnost bo treba zopet koga povabiti iz domovine. Kdo bo prišel iz domovine, kjer smo bili že tako umazani ne le tukaj, ampak tudi v Sloveniji, zlasti v Ljubljani. Oba lista v Ljubljani, Slovenec in Jutro, sta pisala o tej naši zadevi in seve vsak po svoje. Jutro si nas je privoščilo na grob način zaradi ukradene sohe Ivana Cankarja. To stvar je treba uravnati in kako pojasniti. Pa kako? Pismeno se pač ne da. Vse je tako razkričano in potvorjeno, da je tu treba osebnega pojasnila. Pa se odločim: V domovino grem in tam na pristojnih mestih vse pojasnim. Odbor Jugoslovanskega Kulturnega Vrta mi je dal pooblastilo, da vse to uredim, kakor najbolje vem in znam. Prva moja pot v tej zadevi je bila na ljubljanski magistrat, kjer sem zaprosil za vstop do ljubljanskega župana dr. Adlešiča. Ta me je zelo prijazno sprejel. Potem sem g. županu razložil zadevo s soho Ivana Cankarja in kako je prišlo do tega, da smo prej postavili Barago. Župan je pozorno poslušal, se zahvalil in me povabil, da pridem enkrat k njemu na kosilo, kjer se bova še kaj več osebno pogovorila. Temu prijaznemu povabilu predstavnika Ljubljane sem se pozneje tudi odzval. Drugi, ki je bil na programu, je bil Vrhniški župan g. Ignacij Hren, predstavnik rojstnega kraja pisatelja Ivana Cankarja. Tudi njemu sem razložil in pojasnil vso zadevo J. K. Vrta, predvsem pa Ivana Cankarja. Zato sem šel v redakcijo Ijubljanske-(Dalje na 3. strani) m m 1 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO VAM VSEM ŽELIJO i ki SIM! m & m Zavarujte svoje hiše, trgovske prostore, avtomobile. Pri nas Vam bomo najboljše postregli. Bgjf 6629 St. Clair Ave. EX 1-4855 ds m m 1038 East 74th Street ENdicott 1-4362 GROCERIJA in MESNICA — Se toplo priporočamo Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto 1 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI MRS. ROZI JAKLIČ, lastnica TRIANGLE M (LEANING 1136 East 71st St. HEnderson 2-1350 ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO tako da je Vaša obleka kakor nova — Se priporočamo m $ O .v I % g m m P iŠ VESEL BOŽIČ V 1968! DOBER VID VSE LETO 1969! OPTIK Vsem cenjenim gospem in gospodičnam, ki obiskujejo n “m se lastnica ANICA BREMEC ^ s svojo družino ^iskreno zahvaljuje za dosedanjo ^naklonjenost in se p r i p o r o č a ^ tudi v bodoče ter jim želi VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! t- m efe 15602 HOLMES AVE. g-.______-____-_____ TEL.: 451 -0259 ČS2 m ifk VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM Meso odlične kvalitete, grocerija vseh vrst, zelenjava in mehke pijače 662 East 140lh Street MU 1-9160 It VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO f| LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM H IN ZNANCEM ŽELITA || EDWARD HOMOVEC in ALBERT KLINEK, m, lastnika ^ 17002 Grovewood Ave. IVanhoe 1-9604 M VOŠČIMO VSEM NAŠJM ODJEMAE-CEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO !-? Naše podjetje Vam nudi kompletno izbiro pohištva za Vaš dom po najnižjih cenah. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 St. Clair Ave. 361-3634 Mr. in Mrs. JOHN J. SUSNIK in sinovi. GOLUB FUNERAL HOME 4703 Superior Ave. EXpress 1-0357 Peace on earth and good will toward men! Merry Christmas! Happy New Year! EMIL J. GOLUB GEORGE KOENIG LOUIS ZIGMUND lastnik Z!8IU®'$ DELICATESSEN 1048 E. 78th St., vogal Korman Ave. ENdicott 1-6094 DRAGIM PRIJATELJEM IN NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO KAR NAJBOLJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU. V zalogi vino in pivo. — Pripeljemo tudi na dom. Lastnika St. Ciair Hardware LADDIE PUJZDAR in JOE VERTOCNIK želita odjemalcem in vsem prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Zahvaljujeva se za dosedanje zaupanje in priporočava za bodoče. Plumbing supplies — Tools — Hardware — Lock Keys — Electrical Supplies — Paints. 7014 St. Clair Avenue 881-0920 Lastnika — Owners of UNO's BAR 6030 St. Clair Avenue Telephone: EN 1-9691 1 I I ii wish a very Merry Christmas and a most happy New Year to all our customers and friends. Želiva vesele praznike in srečno novo leto. MILLIE & ED KENIK MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR* EAST SIXTY-SIXTH ST. DAIRY 6210 White Avenue HE 1-2116 Vesele božične praznike in srečno novo leto! že več kot »n let oskrbujemo naše odjemalce. Prisrčna hvala vam! Over 4U years of service, thanks to our faithful customers! Jugoslovanski kulturni vrt in dr. Juro Adlešič (Nadaljevanje s 2. strani) ga dnevnika Jutro ter zaprosil, da bi rad govoril z g. urednikom, kar so mi takoj ustregli. Urednik me je sprejel zelo prijazno in vprašal, kaj želim. Potem sem mu razlžil vso stvar tikajočo se I. Cankarja in J. K. Vrta in mu dal nekaj fotografij spomenikov. Tudi na grobo pisanje Jutra sem ga opozoril. Fazno je poslušal, potem pa dejal: Žal da tega nismo vedeli prej. Prav žal nam je, da je do tega prišlo; zdaj vidimo vso stvar v drugačni luči in vidimo, da je stvar dobra in hvale vredna. Potem pa pravi: Gospod Grdina, zagotovim Vas, da se kaj takega ne bo več zgodilo in se mi prav kavalirsko zahvalil za vse podatke. Prosil me je za mojo sliko ter osebne podatke. Vse to je zapisal, nakar me je povabil, da bi prišel o vsem tem predavat. Žal sem moral to prijazno povabilo odkloniti zaradi časa, predvsem pa radi strankarskih strasti in bi me katoliško misleči prišteli med liberalce, kot se je zgodilo, da so me po obisku Rusije prišteli med komuniste. Nisem se motil. Ko sem obiskal uredništvo Slovenca, sem bil kaj hladno sprejet. So menda že vedeli, da sem bil pri Jutru ter gotovo brali laskavi članek v Jutru, kjer je bila priobčena moja slika. Kaj bi šele bilo, če bi se jaz odzval povabilu Ju-trovega urednika ter predaval. Bil je liberalec. Nič čudnega, da je radi strastnega strankarstva izbruhnilo med narodom tako sovraštvo, da je Slovenec Slovencu zasadil nož v srce in je prišlo do strašne tragedije, kakršne naš narod še ni doživel. Tudi pisatelja Franca S. Finžgarja sem obiskal. Povabili smo ga na slavnost odkritja spomenikov, pa je odklonil. Naj torej tudi on izve vso resnico o zadevi sohe Ivana Cankarja. Finžgar me je prav prijazno sprejel in mi postregel s črno kavo. Potem sem obiskal škofa dr. G. Rožmana, nato v Stični v svetosti živečega nadškofa dr. A. B. Jegliča, ki je v samostanu cistercijan-cev zorel za nebesa. Nič nisem bil presenečen, ko sem po njegovi smrti čital v Bogoljubu, da je žena, katere noga je bila neozdravljiva, tisto noč, ko je umrl nadškof Jeglič, — ozdravela. Tri dni po tem obisku je nadškof Jeglič umrl. šel sem ga kropit in se udeležil njegovega veličastnega pogreba. Potem sem se srečal z ba- PRIDI, BOŽJE DETE Hvalnice donijo Ti za rojstni god, smrtno le sovraži Te samo Herod. Kliče Te in vabi vrsta bornih koč: “Skrij se, božje Dete k nam na sveto noč!” Željno se odpira (Betlehem — srce, lučke so prižgane, sence v mrak beže. Rad bi Ti prepeval z angeli naglas, božal in objemal ves božični čas. Materi v naročje naj Te položim, z Jožefom Te molim, z njim v Egipt bežim. Pridi, božje Dete, pust je zimski dan. — Beži pred Herodom v moj preprosti stan! Limbarski nom dr. M. Natlačenom. V Bel-gradu sem obiskal še ministra dr. Miha Kreka, govoril še z več odličnimi možmi. Zadnji moj obisk glede Cankarja odnosno J. K. Vrta sem zaključil pri županu dr. Adlešiču. Na tej moji misiji sem razmišljal, koga bi priporočil k slavnosti otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta. Izbral sem dr. J. Adlešiča. Ko sem ga vprašal, če bi prišel na to slavnost, mi je pritrdil. Povabil sem ga v Ameriko. Ko sem se vrnil v Ameriko, sem o tem poročal. Na ožjem sestanku izvršnega odbora, kjer sta bila navzoča predsednik Anton Grdina in blagajničarka Marjanca Kuhar, pa sem predlagal, da se povabi na otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta ljubljanskega župana dr. Juro Adlešiča. Oba, predsednik in blagajničarka, sta se z mojim predlogom strinjala, nakar smo soglasno sklenili, da se na otvoritev J. K. Vrta povabi ljubljanskega župana dr. Adlešiča. Obenem smo se zavezali, da o tem strogo molčimo vse dokler ne dobimo od župana uradnega odgovora, da se slavnosti udeleži. Po tem povabilu, ki je bilo poslano dr. Adlešiču, dobim sledeče pismo, datirano 28. oktobra 1937: Najlepša Vam hvala za Vaš prijazni dopis od 8. t. m., kateri me je zelo razveselil, ker vidim, da se radi spominjate Vašega bivanja v Ljubljani in onih par trenutkov, ko sva bila skupaj. Veseli me posebej tudi veliko in vztrajno prizadevanje, ki ga kaže Vaše društvo pri narodnem delu, s katerim se tako odlično uveljavlja v tekmi z ostalimi narodnostmi. Posebej prisrčna hvala Vam in Vašim prijateljem za vabilo na obisk Clevelanda. Zaenkrat Vam v tej stvari žal še ne morem dati definitivnega odgovora. Šele po razgovoru s pristojnimi osebnostmi Vam bom mogel dati definitivni odgovor, u-pam v nekaj tednih. Prisrčno pozdravljam Vas in Vaše prijatelje. Dr. J. Adlešič Za tem pismom dobim pismo, datirano dne 3. februarja 1938 na naslov organizacije J. K. Vrta, kjer piše: Izvolite sprejeti mojo najlepšo zahvalo za Vaše ljubeznivo vabilo od 3. novembra 1937, s katerim ste me povabili, da se udeležim v imenu mesta Ljubljane slavnostne otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu. Vašemu prijaznemu vabilu se želim odzvati in priti osebno na Vaše slavje v imenu prestolnice Slovencev, mesta Ljubljane. Z odličnim spoštovanjem. Dr. J. Adlešič Čim sem pismo prejel, sem takoj obvestil oba izvršna uradnika J. K. Vrta, predsednika in blagajničarko, in na sestanku pismo prebral. Oba sta bila zelo vesela poročila, da pride na otvoritev J. K. Vrta ljubljanski župan. Zdaj je treba obvestiti Ameriško Domovino. Nemalo presenečena sta bila urednika Louis J. Pirc in Jaka Debevec. Tako in tega da ga boste povabili, nam niste povedali. Zakaj tako? To pa zato, da bi se nam ne zgodilo nekaj podobnega, kot se je pri Finžgarju. Prehitro objavljena vest, da bomo povabili Finžgarja, je dala ljudem možnost, da so hitro obvestili Finžgarja, mu natvezili stvari tako, da je Finžgar odklonil prihod na slavnost in mi smo bili v blamaži. Da se temu izognemo, smo molčali vse do tedaj, da smo dobili uraden odgovor od župana, da se slavnosti udeleži. Zdaj pa objavite v listu. Ameriška Domovina je potem novico objavila na prvi strani ter priobčila županovo pismo. Ko je bilo objavljeno, je zašu-melo. Kaj, kaj? Ljubljanski župan pride?. So le tiči ti kulturni vrtnarji! Prej škofa, potem Finžgarja, zdaj pa ljubljanskega žu- * Dalje na 4. strain ANTON ZAK ŽENO A. ZAK Ob zatonu leta se najtopleje zahvaljujemo za vso naklonjenost izkazano našemu podjetju ŽELIMO SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO! ZAK-POGREBNI ZAVOD- ZAKRAJŠEK NAJMODERNEJE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago ČETRTI ROD V POGREBNI SLUŽBI 6016 St. Clair Avenue ENdicott 1-3113 VESEL BOŽIČ VSEM SREČNO NOVO LETO JAMES A. SLAPNIK, JR. FLORIST - CVETLIČAR 16620 St. Clair Avenue HEnderson l-8824j BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON AND HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS! HUTCH'S GARAGE 1109 East 61 Street - Tel.: HE 1-2988 Splošna popravila avtomobilov, motorjev za čolne, motornih kosilnih strojev, General repairs service: carburetors, ignition, outboard, power mowers, all automobile repairs. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN PRAV SREČNO NOVO LETO VSEM OBISKOVALCEM NAŠE GARAŽE IN PRIJATELJEM. ZA DOBRA VINA SE OGLASITE PRI 1 B0ZEGLAVS TAVERN 6010 St. Clair Avenue WINE - LIQUOR - BEER 1125 E. 60 St. MERRY CHRISTMAS AND A MOST HAPPY NEW YEAR! iMl VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! Phone EN 1-8606 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI LASTNICA GOSTILNE ERSTES SLOVENIAN VILLAGE BERTA LOBE 6802 St. Clair Avenue Tel.: 361-9373 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU ŽELITA CHICKIE & EDDIE ABE, lastnika MAPLE LANES 6918 St. Clair Avenue Phone: 361 - 8698 • LIQUOR • WINE • BOWUNG • VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. VOŠČI Eddie Turk’s Service MOTOR TUNE-UP TIRES - BATTERIES - BRAKE SERVICE Corner E. 61st and St. Clair Ave. ENdicott 1-9140 Cleveland, Ohio IGNACU in ALENKA HREN voščita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Božična legenda Angeli, slaveč Gospoda, z neba prihitijo; žarka luč ogreva jasli, Jožefa, Marijo. Slava Bogu na višavah . . . vsepovsod se čuje — zemlji mir, ki Kešenika verno pričakuje. Angeli na Betlehemsko se spuste poljano, prebudijo vso pastirsko druščino tam zbrano: “Oj, hitite tjakaj h hlevcu — rojen je Mesija’ V jaslih spi; ob njem je Jožef blažena Marija.” ___________ In pastirci koj hitijo tja pred jasli svete; molijo, na glas slavijo milo božje Dete. Le pokonci, vsi rodovi, iz spanja se zbudite! Bešenik vam rojen je, ga molit pohitite! “Jezušček, Marija, Jožef — o, družina sveta! Vam naj bo v družini naši časi in hvala peta!” Milka Hartman Jugoslovanski kulturni vrt in dr. Juro Adlešič (Nadaljevanje s 3. strani) pana. Ker Vrt še. ni bil.plačan, smo podvzeli korake in vrt plačali in tako zavezali jezike ner-gočem in ridgajivcem, potem pa s podvojenim pogumom šli na delo. Slavnost otvoritve je bila določena za 14. in 15. maja 1938. Mene so poslali v New York, da sprejmem župana, iz Washing-tona pa je prišel k sprejemu dr. Božidar Stojanovič, ki je nasledil poslanika Jugoslavije dr. Leonida Pitamica. V Clevelandu se je pripravljalo za kar največ j o slavnost. Kakor smo napravili za škofa, tako moramo napraviti za ljub Ijanskega župana. Vse je bilo na delu in trgovci so se izkazali naravnost sijajno. Slovenski mesar J. Pintar je poklonil 100 funtov prvovrstne govedine. Podobno so se odrezali tudi drugi. Za ljubljanskega župana pa ja, da bo videl, kaj slovenska metropola v Ameriki zmore! V soboto zvečer 14. maja je bil slavnostni sprejem ljubljanskega župana in njegove soproge Vere v Slovenskem narodnem domu. V napolnjeni dvorani so zbrani igralci podali gostoma v počast Finžgar j evo igro “Naša kri.” Dragi dan, v nedeljo, 15. maja, se je ob 2. uri popoldne pričela slavnostna parada, pri kateri je sodelovalo osem najetih godb na pihala. V paradi, ki je segala vse od cerkve sv. Vida pa tja do Ju goslovanskega kulturnega vrta, so korakali v narodnih nošah Rusi, Ukrajinci, Poljaki, Čehi Slovaki, Srbi, Hrvatje in Slovenci. Teh slednjih je bilo re- lično združenje Slovanov. Dokaz, da se da z dobro voljo vse napraviti, dočim se s praznim zabavljanjem podere še tisto, kar je- Dr. Adlešič se je obnašal odlično, da je bil v ponos Ljubljani ter celi Sloveniji. Clevelandski župan, ki ga je lepo sprejel, ga je odlikoval s tem, da mu je izročil ključe Clevelanda. Tako je potekala slavnost Jugoslovanskega kulturnega vrta. Na obe slavnosti, tako odkritja Baragovega spomenika kakor tudi otvoritev J. K. Vrta so z velikim zanimanjem gledali Amerikanci. Ko smo hoteli dr. Adlešiču plačati vse stroške, ki jih je imel s prihodom na slavnost, je dejal: Jaz ne vzamem nič ter vsako povrnitev za stroške odklonil, še dar je hotel dati za J. K. Vrt, car smo pa tudi mi hvaležno odklonili: Ne, gospod župan, tega pa ne sprejmemo! Vedno smo ga imeli v prijetnem spominu in ko smo zvedeli, caj se je z njim zgodilo, nam je bilo zelo žal za njega. Ko smo zvedeli, kje se nahaja ter dobili njegov naslov, smo šli v trgovino, mu kupili lepo novo obleko, fine trpežne čevlje, srajce in spodnje perilo, poleg kave in sladkorja in mu vse to poslali v Meran. Zelo je bil vesel, ko je vse to sprejel in je nam v pismu pisal zahvalo za vse to in dejal, da ga tudi v nesreči in izgnanstvu nismo pozabili. Ko je končno prišel med nas, smo ga z veseljem sprejeli, mu pripravili sprejemni večer in mu hoteli tudi drugače pomagati, da tukaj otane. Žal nismo uspeli. Urednik A. D. je v svojem članku zapisal med drugim: “Žal ni'bilo mogoče” za starega, nekdanjega delavca v Sloveniji tedaj najti primernega mirnega dela in kotička v ameriški slovenski metropoli.” Na to odgovarjam: Tudi o tem smo mislili in hoteli, da dr. Adlešič dobi službo na tedaj slovenski North American banki. Saj je bil on tega zmožen iz domovine. Naprosili smo predsednika North American banke Mr. Antona Grdina, ki je bil tudi predsednik J. K. Vrta, da to dr. Adlešiču oskrbi. Mr. Anton Grdina je res podvzel korake, a na žalost kljub prizadevanju ni uspel. Ves žalosten je potem Mr. Grdina dejal: Vse mi je N. N. podrl. Toliko v naznanje slovenski javnosti, da smo šli odborniki J. K. Vrta do skrajnosti. Kdor tega ne verjame, kar je tukaj napisano, naj vpraša blagajničarko Marjanco Kuhar, ki osebno vso stvar ve, kaj je odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta vse storil za dr. Adlešiča, da bi dobil službo pri North American banki. Naj to kratko poročilo o Jugoslovanskem kulturnem vrtu v zvezi z bivšim županom dr. Adle-šičem zadostuje. Blagemu pokojniku in zavednemu Slovencu pa vsa čast za njegovo delo, ki ga je storil za Slovence v Cleve- JASLICE (Nadaljevanje s 1. strani) strično k Leniči zato, da se pobaha s svojo bogato žlahto. Oči so mu kar žarele, ko je razlagal, in videlo se je, da bi rad še in še govoril o bogastvu, kajti bahavost mu je bila v krvi. , Leniča se je spomnila svojih jaslic. Saj so bile njeno edino bogastvo. Svoje mlade goste je peljala v Bogčev kot, da jima pokaže svoje imetje. Mala gmaj-nica je bila zares zanimiva tudi za oba bogata otroka. Gusti jo je začudeno opazovala. “Ko bo mama skuhala večerjo, bom prižgala vse tri svečke in molili bova — najbolj za ateka!” Gusti je začudeno pogledala. Ni razumela, kar je Leniča povedala. “Jure, boš prižgal tudi ti svečko pred jaslice?” je vprašala Leniča. “Ne bom, ker oče ne pustijo; pravijo, da bi se stric smejal in, ukazali so, da moram jaslice skriti!” Gusti je zamišljeno pogledala Jureta. Leniča pa se je obrnila k lepi deklici, ki se ji je zdela od bogastva vsa težka in okorna: “Ti imaš gotovo veliko lepše jaslice, take kot Jure, ali take, kot bodo za božične praznike postavljene v naši cerkvi!” Gusti v zadregi molči. Leniča pa nadaljuje: Saj jih tvoj očka lahko kupi, ko ima veliko denarja! Naš gospod katehet pa so naročili, da moramo jaslice sami zgraditi in da naj pridno molimo in da naj gremo k polnočnici.” Leniča je Gustiko prijela za roko: “Saj gotovo tudi pridno moliš; ^ nocoj poj deš z nami k polnočnici — saj pojde tudi tvoj očka ...?!” Gusti je privzdignila rameni in molčala. Jure pa se je pomenljivo zasmejal in pojasnil: “Saj Gustikin oče nič ne veruje in moja sestrična o teh rečeh nič ne ve!” Leniča je bila začudena in vprašuje dalje: “Gusti, ali ne hodiš v šolo? Ali vam gospod katehet pri krščanskem nauku nič ne povedo o Božiču in o polnočnici — ko se nam Jezušček znova rodi . . .?” “Gusti ne hodi h krščanskemu nauku, ona je .. .” Jure je umolknil .. . “Pa ti jaz razložim, Gusti: Vidiš, tam notri v štalici je sveta družina — Jezušček, Marija in Jožef. Jezušček je Bog Sin, druga božja oseba. Zato se tako pokrižamo (Leniča se pokriža): V imenu Očeta — veš, Oče je v nebesih, j e oče nas vseh — in Sina, ki se nam je v Betlehemu v šta-hci rodil — in Svetega Duha — glej, Sveti Duh pa vse oživlja . . . amen. Leniča je bila v svetem ognju navdušenja in je priganjala: “No, Gusti, pokrožaj se!” “Ne znam!” — je prvič spregovorila bogata deklica. “Ne znaš?” se Leniča začudi — “ali ne znaš moliti?” “Ne znam!” “Tudi v cerkev ne hodiš?” “Ne hodim — nočem!” “Pa zakaj nočeš v cerkev?’ “Ker v cerkvi me je strah — je tako temno.” “Saj gori rdeča lučka pred tabernakljem in nocoj bodo gorele vse sveče. O, bo svetlo! Pojdi z nami. Tudi moja mama pojde in vsi sosedje. Nič te ne bo strah.” “Ne pojdem, ata me ne pusti; pravi, da mi bo v cerkvi slabo!” “Nak, meni v cerkvi še nikoli ni bilo slabo — ko pa tako lepo pojemo. Nocoj bomo peli glorio m mnogo božičnih pesmi.” Gusti pa navdušeno pove: “Mi pa bomo radio poslušali; čaj bomo pili . . . Lani je bilo lepo, ko je prišla k nam nova mama — pa sta se z atom veselo pogovarjala in nato sta plesala, dolgo v noč. Nova mama pride velikokrat k nam, ob sobotah. V ponedeljek pa spet odide.” Mati je odprla duri in duhtečo večerjo postavila na mizo. “Dober večer, otroci, srečen Božič si bomo želeli!” (Dalje na 6. strani) NEW YORK DRY (LEANING CO. 6124 Glass Ave. Phone: HE 1-6465 LASTNIK WM. A. ROPOŠ VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU PROSIMO PRINESITE K ČIŠČENJU ZGODAJ — Tovorni vlaki v naši deželi vozijo s povprečno hitrostjo 18.6 milj na uro. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČIJO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM LASTNIKI IN USLUŽBENCI RUDY'S QUALITY MEATS DVE MESNICI 6706 St. Clair Avenue 881-0871 31728 Vine Street, Willowick 943-5490 wmmtmmmKmmm VSEM DRAGIM ROJAKOM, POSEBNO NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO KAR NAJBOLJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU! šsrass STARC FLORAL, INC. 6131 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103; Tel.: podnevi 431-6474, ponoči EX 1-5078 (prejšnji prostori North American Bank) ☆ • Vaše cvetlice dostavimo takoj po vsem področju mesta Cleveland. • Kot član svetovne organizacije floristov dostavimo cvetje po Vašem naročilu telefonično ali telegrafično po vseh mestih Združenih Ameriških Držav in vsem ostalem svetu. ® Bogata izbira rož v lončkih. • Vsakovrstno narezano cvetje po želji. ® Krasni, mali šopki, da si okrasite obleko za praznike. Pozori Sladko darilo |e FLiM ilU Pozor! V naši cvetličarni lahko kupite to odlično čokolado in vse slaščice znamke FLORA MIR: mints, marshmallows, creams, crunches, crisps, chewies, nuts and nougats — in bars and boxes. Najlepše voščilo: s cvetjem in FLORA MIR. DA BI BLAGODEJEN MIR IN SREČA VLADALA V VAŠIH DOMOVIH IN VAŠIH SRCIH MED BOŽIČNIMI PRAZNIKI IN V LETU 1969, da bi potovali vedno prijetno in udobno, da bi radostni uživali naravne krasote Slovenije, morja in neba ter vseh krajev, ki jih boste obiskovali VAM IZ VSEGA SRCA ŽELITA lastnika najstarejše slovenske potniške pisarne HOLLANDER WORLD TRAWL INC. 589 East 185 Street - tel.: 531-1082 in 6419 St. Clair Avenue - tel.: 431-4148 IH II IRS* MUSI »UMEI BEST WISHES FOR THE HOLIDAY SEASON FROM THE MANAGEMENT & EMPLOYEES Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želijo Best wishes for a Merry Christmas and a most happy New Year PHONE ORDERS TAKEN CHICKENS Famous for our young juicy junior size ROASTING CHICKENS 3V2 - 4 Ib. avg. weight HOLIDAY HAMS fully cooked — extra lean — extra flavor CHOICE BEEF All meat boneless rolled BEEF ROASTS PHONE ORDERS TAKEN TURKEYS Finest, strictly fresh CAPONS Place orders early SLOVENIAN SAUSAGES home made — home smoked — made according to our traditional _____recipes ŽELODEC home made — ready to eat — by the piece or by the pound BLOOD AND RICE SAUSAGES Home made Please place your order early. (ML 8. OPMKAR, M.D. ZDRAVNIK dr. mmi mim ZOBOZDRAVNIK 6402 St. Clair Avenue FRANK V. OPASKAR 431-4114 kprdno število, kot jih ni bilo landu. Naj bo dobri Bog dr. Ad-nikoli prej ne pozneje. Tudi da- lešiču bogat plačnik! nes ne. Ob treh popoldne je ljubljanski župan ob navzočnosti zveznih, državnih in mestnih zastopnikov prerezal trobarvni be-lo-modro-rdeči trak pred vhodom v Jugoslovanski kulturni vrt. Navzoči so bili med drugimi: Robert Baikeley, zvezni senator iz Washingtona, Martin L Davey, governor države Ohio, Harold H. Burton, župan Clevelanda, in še drugi odlični gostje. Zvečer se je v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma vršil koncert, pri katerem so nastopili razni slovenski in slovanski zbori. Na obeh slavnostih pri odkritju spomenika škofa Baraga in otvoritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta so sodelovali ta ko v paradi kakor na koncertu: Rusi, Ukrajinci, Poljaki, Čehi. Slovaki, Srbi, Hrvatje in Slovenci. To kar se je zgodilo pri obeh teh slavnostih, da bi nastopali v narodnih nošah vsi Slovani, se TakfffjentcdalJ p"i&ioP°imbo! Office: 771-4304 ODVETNIK Hippodrome Bldg. Res.: 932-9803 EUCLID RACE DAIRY & ICE CREAM CO. Zi m East 2M St iVanho® S4700 voščimo ym VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE m SREČNO NOVO LETO! Best wishes for a Merry Christmas and a Happy New Year Min’s Beauty Salon :6430 St. Clair Ave. EN 1-7157 Lastnica MINNIE KADER želi vsem gospem in gospodičnam, ki obiskujejo naš salon, vesele božične praznike in srečno novo leto. ANN’S DELICATESSEN & BEVERAGE 1395 East 55 Street 'Hj Lastnika FRANK in ANNA SMREKAR želita odjemal-^ cem in prijateljem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM! T i F i F f EXCAVATING, INC. 571 East 2O0th St. Euclid 19, Ohio IV 1-1000 Karel Širok: Ta §166 Je sveta Ta noč je polna čuda, ta noč je sveta noč, hudoba izgubila je danes svojo moč. Na nebu nova zvezda, poglejte, plameni, prelepo dete v jaslih na slamici leži. Zatone svetla zvezda, še danes pojde v kraj; a Luč, prižgana v hlevcu, ostane vekomaj. Ivan Zorman: SVETI VEČER VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO ® NOVO LETO ŽELI VSEM ^ mm INSURANCE SERVICE HUDI KNIFIC, lastnik 820 East 185. Street IV 1-7540 JASLICE (Madaljevanje s 4. sirarn; Mati je vsem segla v roko. Bogata deklica jo je hitro izmaknila. Roka delavke je bila raskava .. . “Jure, zelo lepo gospodično si pripeljal v goste!” “Gusti ji je ime in zelo bogata || je!” je v drugič pojasnil Jure, nato pa odšel, ponosno in možato svojo lepo sestrično proti domu. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, kegljačem in kegljačkam, prijateljem in znancem želi ANGELA POZELNiK lastnica WATERLOG RECREATION BOWLING ALLEYS 15721 Waterloo Rd. IVanhoe 1-9595 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM1, PRIJATELJEM IN ZNANCEM EUCUD JALOUSIE INC. 490 E. 200 Street 486-1112 Kompletna oskrba hiš z aluminijastimi okni, vratmi in potrebami za verande, patio itd. Prosta ocenitev! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM JAY S VEE DELICATESSEN Zahvaljujemo se vsem našim odjemalcem za njihovo dosedanjo naklonjenost in upamo, da nam 2;! bodo isto ohranili tudi v bodoče! JOHN in VERA, lastnika vam sporočata, da boste vedno dobro posluženi! IV 1-3924 4? | < ^ ^6024 Grovewood A ve. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost BR0DNICK BROS. APPUANGE & FURNITURE Mati je s hčerko klečala pred jaslicami. Tri svečke so bile prižgane sveti družini; plava za ateka, rdeča za rajne, bela za mamo in Lenico, saj sta obe eno . . . “Atek, atek pridi!” je bil tihi klic njunih src in goreča prošnja v molitvi. Srečno okence je gledalo na dolgo, sneženo pot proti fari. Pot je za cerkvijo zavila proti postaji. Mati in hči sta zrli na pot. Svečke pred šiaiico so dogorevale. Zvezde so nemirno žarele. Nemirno je bilo srce matere, žene. Spregovorila je: “Ah, koliko se jih vrača k svojcem nocoj, na sveti večer!” Težak molk je bolestno zaječal — rdeča sveča je dogorela; ob plamenu plave se je vžgala vejica smrečice, da je zacvrčala in zadišala po smoli. “Mama, tam na ovinku ob sosedovi hiši — glej. neki človek je stopil na našo pot . . .” “Moj Bog, ali je ata . . ., da, vidim ga, to je naš ata . . .!” Svetonočno nebo je vso not posulo s srebrom bogate mesečine. Postava sredi pota je vsa v bogastvu srebra. Suhi mož je nekaj časa stal nepremično na poti sredi brega, nato je stopil proti bajti. Mati in hči sta v nenadni sreči in pričakovanju trepetali, ko je ata potrkal in vstopil. Prisrčen objem in gorak poljub je razodel vse, kar so si hoteli povedati ob čudežnem srečanju. Besede so se potopile v solzah veselja. “Bogastva vama nisem prinesel, toda nekaj podpore le bo — in to vama obljubim, da v tujino več ne pojdem! Doma bom zaslužil, kolikor nam bo potrebnp za vsakdanji kruh . . .!” Žena ga je ljubeče in hvaležno pogledala, Leniča ga je radovedno ogledovala. Očka pa se je veselil svojega božičnega angelčka, hčerke Leniče. Kako nocoj nebo se zemlji bliža! Nad mestom skrivoma ugaša dan in duša čuti blizkost paradiža, zvonovi družijo se v spev ubran. Iz Betlehema mehki dih prihaja, rosi nam blagodarno božjo moč, ki skromna srca čudežno pomlaja, ljubeče spremlja jih v sveto noč. Pri nas nocoj sta Jožef in Marija, - odprli smo, ko sta potrkala -v pozdrav utripa topla melodija, čeprav morda samo še v dnu srca. Oj, vse skrbi moreče v klet zaprimo, naj svetla misel jim bo trd zapah, a Njima na stežaj odprimo, vse drugo pa naj v božjih bo rokah . Zvonov polnočnih nesem se oglaša, odmev z milino rajsko je odet, človeškim srcem blaofovest prinaša: Rodil se Jezus je, Marijin cvet. Z ljubeznijo nas svojo, Dete, hrani, le z njo do sreče bomo našli pot, med narodi Ti, Kralj miru ostani, Ti vodi nas, obvaruj nas zablod! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM JOHN A. FAKULT COMMISSIONER Cleveland Municipal Light & Power Comissioner VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM Odkritje na Yucatanu: Ceste Majev MEXICO, Meh. — Arheologi, ki so raziskovali na srednjeameriškem polotoku Yucatan, so odkrili okoli 42 m široko cesto iz časov pred Kolumbom. Victor Segovia, ki je vodil skupino raziskovalcev, je izjavil, da je ta del ceste — dolg je približno poldrugi kilometer — po vsej verjetnosti odsek cestnega omrežja, ki je povezovalo mesta nekdanjega kraljestva Majev. Že od prej je znano, da so bile majevske ceste grajene zelo solidno. Zgodovinski zapiski povedo, da so bili Španci, ki so v šestnajstem stoletju osvojili Yucatan, presenečeni nad velikostjo in dolžino majevskih cest. Po tem cestnem omrežju je bilo razmeroma lahko potovati, seveda pa so dobre ceste pospeševale tudi trgovino na zelo velikem pod- ročju, ki se je ratezalo od Yuca-tana daleč v druge srednjeameriške dežele. Obsežne raziskave je vodil mehiški inštitut za antropologijo in zgodovino. Nista se razumela Mlada dama stražniku: Primite gospoda, ki beži tamle. Hotel me je poljubiti. — Pustite ga, naj beži, saj ste tako lepi, da boste lahko dobili deset drugih. mislil na skrite jaslice. Sinko bogatega soseda je bil otožen ... SMELŠTi BS 7117 st; Clair Ave. Lastnica MIMI MARIN vošči gostom in prijateljem vesel Božič in srečno Novo leto. GFELL0W UKRMARKH JACK in FRANK TROHA, lastnika 15800-02 Waterloo Rd. IV 6-4290 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM! EAST MTH HARDWARE 673 East 200th St. Euclid, Ohio 44119 481-8448 Hvala vsem za naklonjenost v preteklosti in se pripoi-očamo za bodočnost GRBINA SH0PP TRGOVINA OPREME ZA NEVESTE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM POSETILCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM JOHH PETRIČ lastnik SLOVENSKE BRIVNICE 783 East 185 St. IV 1-3465 Zahvaljuje se za dosedanjo naklonjenost in se priporoča za bodoče H 16013 Waterloo Rd. B *Tank jos. brodnick in john j. brodnick, jr., lastnika IV 1-6072 -si VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO J želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem ^ PRIMC DELICATESSEN I Vedno na razpolago grocerija vseh vrst, meso za prigrizek, pivo in vino 15508 Holmes Ave. Tel.: GL 1-7487 Pri polnočnici so skupaj klečali blizu velikih jaslic. Oče, mati in hčerka so bili v tej družinski povezanosti srečni in bogati, tako bogati . . . Lepa, bogata Gusti je v topli stričevi sobi, v mehki postelji snivala a brez mame in ateka — kajti njen oče in bogati sosed sta sedela pri radiu, pila, kadila in delala načrte ... In nova mama .. .? Bog vedi, kje je bila . . . Jure je v svoji sobi bedel in 6111 ST. CLAIR AVENUE, PHONE 431-6800 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU! ☆ Merry Christmas and a Happy New Year! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO ^ LETO ŽELIMO SVOJIM ODJEMALCEM m PRIJATELJEM IN ZNANCEM! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vošči vsem svojim naročnikom, prijateljem in vsem dragim rojakom RUDY BRMOTA LASTNIK POPRAVLJALNICE ČEVLJEV 6506 ST. CLAIR AVENUE 55 Ig Iskrena hvala za dosedanjo naklonjenost, se priporočam za bodoče. I ANZLOVAR'5 PARTMENT STORE 6214 ST. CLAIR AVE. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI vsem prijateljem in odjemalcem ANN KOVACH, lastnica COlLINWOOi DRY CLEANING COMPANY Pri nas napravimo vedno prvovrstno delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom. 15210 Saranac Rd. GL 1.4746 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM! C0LUNW6GD BAKING COMPANY 16006 Waterloo Rd. VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM ŽELIMO A VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ^ j^\> -s- EUCLID POULTRY ' MR. in MRS. HOWARD BAKER, lastnika 548 East E85lh Strest KEnmore S-8187 - * : Si aj IT I AT J IV 1-7526 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI L & M TOBACCO AND CANDY CO. JOHN E. LOKAR, lastnik 784 East 185th St. KEnmore 1-8777 CANDY - CIGARE - CIGARETE IGRAČE NA DEBELO Nauki, ki jih ne smemo pozabiti — Če smo med seboj edini, se bo naš glas daleč slišal kljub naši maloštevilnosti” — “Bodite med seboj povezani v odkriti ljubezni, pripravljeni pomagati svojemu rojaku’> — “Vztrajajmo na svoji poti, po kateri smo hodili v letih groze in gorja in ki jo zdaj ves demokratski svet priznava za pra-vilno’> — “Ne postanimo sužnji materialističnega duha. Nismo se uklonili nasilju brezboštva, ne bomo vzeli njegovega trdega jarma prostovoljno nase” — “Jasnost glede ciljev in načel je v motnih časih nujno potrebna” — “V tujini moramo gledati na to, da ohranimo čim dalje svoj jezik in pa tisto zavest, da bodo naši otroci vedeli od kod so” — “Skrb staršev mora biti, da otroci slovenski jezik obvladajo” — “Otroci, radi se učite slovenskih pesmi, branja in pisanja” — “Slovenci, ne pozabite idealov, zaradi katerih ste se ustavljali doma rdeči nevarnosti. Ohranite jih! Če bi te izgubili, bi bila to popolna tragika naša in našega naroda”. IZ GOVOROV IN PISEM ŠKOFA DR. ROŽMANA so odgovorili prav taki rogovi in vsi griči so spregovorili . . . V rahli svetlobi prekrasnega kometa so se odpravili po griču navzdol; mehovi so piskali, veselo so pele gosli in piščali in pastirji so bili radostni in razposajeni kakor truma otrok . , . Iz samotnih koč, mimo katerih so šli, so pokukavale glave s spalnimi čepicami in vzklikale pastirjem: “Kaj se je zgodilo, da ste tako veseli?” Ti so jim zmedeno odgovarjali: “Zveličar se je rodil, angel nam je povedal, zato sveti zvezda z repom,” je pojoč in svirajoč so hiteli dalje. “Z vami gremo, z vami gremo!” In v vsaki koči, kjer je prebi- vala pobožnost, so žena in mož in otroci zlezli s svojih slamnjač in prosili, da bi smeli tudi eni pogledat lepega otročička. Toda otrok je bil siromašen in pastirji so imeli svoje darove s seboj; zato so tudi oni vzeli več kot so mogli pogrešati: jajca, surovo maslo, prte in drugo. In glej! Po tihem snegu so romale gruče ljudi, žensk v plaščih s kapuco, moških in otrok, vse v isto smer, za zvezdo repatico, ki je visoko in prekrasno žarela v brezkončni globini zvezdnate noči. Feliks Timmermans — Od celotne površine Egipta je 96% puščave in le 4% rodovitne, primerne za obdelavo. ANGEL MIRU V božični noči sem sanjal, da sem hodil skozi vsemirje in sem videl angela, ki je hodil po oblakih. Svetla postava se mi je nasmejala, stopila k meni in rekla: Ali me poznaš? Jaz sem angel miru. Tolažim ljudi in sem pri njih v njihovi največji žalosti. In če je njihova žalost prevelika in jih trda zemeljska tla preveč bolijo, vzamem njihovo dušo na svoje srce in jo nesem v višave ter jo položim na mehke oblake smrti. In vsi ti oblaki gredo z zaspalimi proti jutru in ko sonce vzide, se zbude in živijo. Verjemi mi, le s praznimi grobovi se vrti Zemlja okoli Sonca. 'Oznanjam vam veliko veselje1 Zopet je zavladala strašna tišina kakor pred veliko nevihto; nobena ovca se ni zganila, niti dračje ni zapokalo. Obrazi pastirjev so bili bledi od strahu; vsak je čutil, da se bliža nekaj neznanskega in vse oči so se upirale v Bienusa, kakor bi hotele od njega izprositi pomoči in obrambe. S tresočim se glasom, kar se ni še nikdar pripetilo, je spregovoril: “Prijatelji, pripravlja se nekaj velikega. Ne vem, kaj je, lahko pa pomeni konec sveta. Toda nikar se ne plašimo! Naša vera je trdna in vse, kar pride nad nas, se bo zgodilo zaradi nečesa boljšega. Pokleknimo in molimo, kajti moje besede ne zmorejo nič in so izgubile svojo moč.” Vsi so pokleknili v sneg, toda od strahu ni mogel nihče moliti; zgrbili so se, se napravili majhne in pričakovali najstrašnejšega- Vsa usta so kriknila hkrati in mahoma se je visoko pred njimi pojavil blesteč angel, obdan s krožečimi venci tisočbarvne svetlobe! Bledi fant je padel vznak, iz Biesunovih rok je zdrsnila knjižica, mali debeluh si je z rokami zakril oči in grbec s klobukom; nekateri so pebegnili pod pri-strešje, toda slepec se je smehljal; krava je vtaknila glavo v slamo, koza je nategovala vrv, da bi utekla, ovce pa so se zbegane gnetle druga čez drugo. Vse te tresoče se može je ogrinjala biserna svetloba, ki je lila iz angela, iz gub njegovega vodeno zelenega plašča, iz njegovih zlatih las, iz nebesno modre obleke in utripajočega plamena njegovih peruti. Ko pa je angel z globokim, sladkim glasom, ki je bolj pel v njihovih srcih, kot pa iz angelovih ust, dejal: “Ne bojte se! Kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki ga bodo deležni vsi ljudje,” tedaj so ponižno uprli oči vanj; žival: so se pomirile in preprosti ljudje so drgetaj e in z utripajočimi srci culi veliko vest: da se je nocoj rodil Zveličar v podobi majhnega nedoraslega otroka, ki ga bodo v plenice zavitega našli tam v polju pri Betlehemu. Ko so po kmečko občudovali čudovitega angela in bili srečni ob pogledu njegovih iskrečih se oči, ob vonjavah njegovega telesa in tihih kretnjah njegovih ljubkih rok, se je odprlo nebo in ves prostor je mrgolel angelov kakor blesteča se roža; mogočno kakor vihar, toda mameče kakor spev slavca v času ljubezni se je začulo petje tja v vrtoglavo globino angelske svetlobe: “Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji!” Stebri svetlobe so poromali čez svet, zvezde so se sukale v velikih krogih, padal je dež cvetlic in ptičjega petja in ozračje je dišalo po maju in raju. Ko je prikazen izginila, so zvezde zopet sveto negibno stale na nebu; na zemlji sta ležala sneg in mraz in nad Betlehemom je kakor steber kraljeval komet. Pastirji so vsi prevzeti od ganotja in začudenja z očmi jemali Bienusu besede iz ust. Njegova stara, obrasla glava je drgetala, od veselja so se mu tresle roke in presrečen je vzkliknil: “Možje! Možje! Kakšna milost nas je doletela! Pojdimo takoj v Betlehem, poiskat otroka: in vsak naj kaj vzame zanj s seboj . . . Nič ne bo preveč ... To je tista žena, ki so ji pokazali vrata. O, prijatelji, kaj pomeni to, da se je vse nebo odprlo za nas in da so angeli ubogim pastirjem zapeli to veliko vest! Moji sivi lasje mi od veselja trepetajo na glavi! Zaigrajte! Vzemite svoje mehove, piščali in gosli, kajti pričenja se praznik za vso zemljo. Glejte, praznično perje zvezde repatice plapola po zraku!” Vsakdo je že brkljal po svoji torbi za jedi ali po svoji vreči, da bi kaj našel, in vzklikali so drug drugemu: “Jaz dam dve ovčji koži!” “Jaz košaro lepega krompirja-” “Jaz vola,” je vzkliknil Bie-nus, “da ga pojedo!” “Jaz blagoslovljeno svečo, da bo odganjala nesrečo od hiše, zraven paše dva funta malega kruhka!” “Jaz jagnje, da se bo igral z njim,” je vzkliknil najdenček. “Jaz olja in kruha,” je vzkliknil starec z rumeno brado — in tako dalje. “Ali bi ne poklicali še drugih pastirjev z gričev?” je vprašal grbec, ki je imel pod pazduho prekajeno gnjat. “Da,” je dejal Bienus. Tedaj je črni orjak zatrobil na kravji rog in skozi tiho noč je poromal glas čez gore in sprožil medel odmev. S sosednih gričev tv M M k Soft padded “Cushion Comfort” by Florsheim. Arch prop for important support. Fine premium calf for extra good looks. Extra fine construction for longer wear and better value. Agrfeatshoe. Most Florsheim styles $1993 to $2793 JMeet Imperial styles $3795 ZA ŽENSKE bogata izbira najmodernejših čevljev, posebno znamk: ENNA JETTICKS IN WILBUR COON ZA OTROKE fletkani in trpežni čeveljčki znamke POLL PARROT COPATE vseh novih vrst in oblik, SNEŽKE, ŠKORNJI, GALOŠE za vso DRUŽINO, topli, podloženi ZIMSKI ČEVLJI za moške, ženske in otroke Ugodne cene v razprodaji pred prazniki NAŠIM ODJEMALCEM, DRAGIM PRIJATELJEM IN VSEM ROJAKOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN KAR NAJBOLJ SREČNO NOVO LETO 1969. ZAHVALJUJEMO SE ZA DOSEDANJO NAKLONJENOST IN SE PRIPOROČAMO. Louis Majer FINO IN TRPEŽNO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO 6410 St. Clair Ave. EX 1-0564 Člani slovenskega grocerljskega in mesarskega kluba v Collinwoodu žele mm mm odjemalcem vesele božičke praznike in srečno NOVO LEIO TER SE PRIPOROČAJO U NAKLONJENOST JOE KOZAR—15638 Holmes Ave. MRS. ANN KUHAR—383 East 156th St. LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave. FRANK TAUCHAR—491 East 280ih St. LOUIS URBAS, JR.—17305 Grovewood Ave. STRUMBEL & RADDELL—17001 Grovewood Ave. MRS. LEO KAUSEK—5240 Oakmont Dr., Lyndhurst, O. JOHN ŠKOF—19301 South Lake Shore Blvd. MRS. JOHN ASSEG—23550 Chardon Road JOHN DOLENC—2324 River Rd. Willoughby, O. JOE METLIKA—34006 Lake Shore Blvd. MRS. MARY KASTELIC—22905 Chardon Rd. JOHN KAUSEK—19517 Kewanee Ave. LUDWIG RADDELL—111 East 196th St. JOHN SIVEC—17931 Neff Road LOUIS URBAS, SR.—23430 Chardon Rd. JOE SETI NA—18208 Rosecliff Ave. ANDREW VICIC—24120 Chardon Rd. MRS. ANNA TOMAŽIČ—25701 Lake Shore Blvd. JOE TISOVEC—17817 Delavan Rd. NAMESTO OSEBNIH PISMENIH VOŠČIL ŽELIVA TEM POTOM VSEM NAJINIM PACIENTOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO IN SE JIM PRIPOROČAVA. DR. SONJA In FRANČEK TOPLAK ZOBNA ORDINACIJA IN ZOBNI LABORATORIJ v hiši Central National Bank, 6420 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Telephone: 361-1870 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI HANDEL'S SHOE STORE OBUVALO ZA VSO DRUŽINO 6125 St. Clair Ave. v Lauschetovem poslopju ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV VOŠČI VSEM ČLANOM IN OSTALIM BORCEM ZA NAŠO SVOBODO IN NJIHOVIM DRUŽINAM, DA BI V MIRU BOŽJEM IN V VESELJU SVETE NOČI PRAZNOVALI LETOŠNJE BOŽIČNE PRAZNIKE IN DA BI NAS BOG V NOVEM LETU OBVAROVAL VSEGA HUDEGA. SLOVENSKA TRGOVINA MOŠKIH OBLAČIL 6205 St. Clair Ave. — Phone: 861-4349 NAŠIM ODJEMALCEM IN VSEM DRAGIM ROJAKOM ŽELIVA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU. JOŽE IN MARIJA MELAHER moške hlače in jopiči, športna in delovna oblačila, osebno perilo za može in fante, klobuki, kape, rokavice, nogavice, vse za moško garderobo. PRECISION GRINDING CGRP. P PRECISION GRINDING AND GENERAL MACHINING 6717 St. Clair Ave. Phone: 391-7234 Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in vso srečo v novem letu! ŠTAJERSKI KLUB, CLEVELAND, OHIO ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO AŽMAN & SONS MARKET “ GROCERIJA — MESNICA — IZVRSTNE KLOBASE 5 6501 St. Clair Ave. Telephone: EN 1-0347 % Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem LOUIS, WILLIAM, EDWARD in FRANK SEASON’S GREETINGS! VESEL BOŽIČ! Srečno novo leto! Eledric Motor Repair Co., Inc. 3340 St. Clair Ave. Tel.: 881-5766 DRAGO PRELOG, LASTNIK mimmmMtmmmmi Ameriška Domovina ____Vj- American m mmi čomm* m unguam m&v m [H1 ‘.ti: ^3^.^-2!Hhar3SDi.vs2!2®±,.,iT- NO. 24G National and International Circulation CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING, DECEMBER 20, 1968 SLOVCNIAN fiSORMIM© S#€WSP4WS ŠTEV. LXVI — VOL. LXV1 >1'^ " ' 'fi : " TI’ TRETJI DEL. — SECTION III Kristus se nam danes je rodil Cerkev nam v svojih uradnih molitvah, ki so molitve pri maši in duhovniški brevir, in v spremljajočih svetih obredih — kar Vse skupaj s tujo besedo kratko imenujemo “liturgija”, t. j. uradno cerkveno božje čaščenje — v teku leta zelo živo predstavlja Vse glavne dogodke našega odrešenja, Jezusovega in Marijinega življenja od rojstva do smrti in Vnebohoda in poslanja Svetega Duha. Glavni dogodki, ki nam jih predstavljajo največji prazniki, ki so dali tudi poseben značaj celi daljši dobi cerkvenega leta. Smo v božični dobi, posvečeni spominu rojstva, vstopa v svet učlovečenega Boga samega, česar nas spominjata glavna praznika — Božič in Razglašenje Gospodovo. A temu praznovanju je posvečena cela daljša doba, ki se deli v adventni, božični in pobožični čas. “Nebesa, Pravičnega rosite .. Advent, ki pomeni obenem začetek novega cerkvenega leta, je čas hrepenenja po Odrešeniku in priprava na njegov prihod, kar tudi pomeni ta latinska beseda (adventus — prihod). Zgodovinsko nam štirje tedni adventa predstavljajo tisočletja človeškega rodu do prihoda obljubljenega Odrešenika, ko je človeštvo hrepenelo po njem. Najboljši tolmač tega hrepene-Uja je prerok Izaija, ki ga zato Cerkev bere v tem času v liturgičnih molitvah. Zlasti ponavlja značilni njegov klic tega hrepenenja: “Nebesa, Pravičnega rosite, oblaki ga dežujte; zemlja se odpri in Zveličarja rodi!” (Iz 45, 8). To hrepenenje Cerkve se preliva v nas in nas popolnoma osvaja, ko prepevamo z istimi besedami: “Vi oblaki ga rosite ali zemlja naj ga da; ve, nebesa, pošljite, skor’ Zveličarja sve-ta . . . » Prisrčno hrepenenje izražajo 2lasti kratke molitve pri večernicah v brevirju od 17. do 23. de-cembra, zadnje pred božičem. So ti klici silnega hrepenenja po Cdrešeniku: Pridi, pridi . . .! In Vsak dan ga nazivamo z novim buenom: Večna Modrost, Adonai (Naš Gospod — Stare zaveze), Norenina Jesejeva (Varuh in reditelj Izraela), Vzhajajoči svit večne Luči (resnice in pravice), Nralj narodov zaželni, Emanuel (Bog z nami). Cas adventa pa pomeni Cer-^* * * * vi tudi našo sedanjo dobo, ko PNčakujemo drugega Kristusoma prihoda ob vesoljni sodbi, ^ukšen bo ta prihod., nas Cerkev sPominja že takoj prvo nedeljo, bo nam bere evangelij o vesoljni sodbi. In na božično vigilijo v tem smislu pri sv. maši molijo: o Bog, ki nas vsako leto raz-^oseljuješ s pričakovanjem na-®ega odrešenja: daj, da bomo Mojega edinorojenega Sina, ki lo!” (Mt 3, 2). Kar tri adventne nedelje nam ga v evangeliju predstavljajo. O spokornem značaju adventa pričajo tudi adventne kvatre po tretji nedelji, dalje vijoličasta barva pri maši, tihota brez pesmi in orgel, oltar brez cvetja; tudi se pri maši ne moli “Slava.” Izjema v vsem tem je le tretja nedelja, ko se vse adventno spokorno pričakovanje za en dan sprevrne v radost ob veselem upanju. “Veselite se—gaudete!” nam ‘Cerkev kliče pri sv. maši. Božič dalje ni za nas le spomin Kristusovega zgodovinskega prihoda, ampak pomeni tudi resnični Kristusov prihod k nam, t. j. mistični Kristusov prihod v naše duše po milosti, ki jo v tem praznovanju po dobri pripravi gotovo prejmemo. Najlepši zgled take priprave na ta prihod v srcu v tihi zbranosti iskrene molitve pa nam je mati Odrešenikova, ki nam jo zato prav v tej dobi Cerkev največ stavi pred oči in jo v vsem cerkvenem letu največ časti: z zornicami, svetim rožnim vencem — veselim delom, s praznikom Marijinega brezmadežnega spočetja 8. decembra; ljudstvo z verskimi adventnimi pesmimi in raznimi pobožnostmi, kot n. pr. z “Marijo nosijo” in drugimi. Z Marijo se v zbrani molitvi pripravljamo na božič, da bi se Kristus s svojo milostjo tudi v nas rodil. V tem razpoloženju s Cerkvijo v adventu pričakujemo in se pripravljamo na Kristusov prihod in čim bliže je, bolj Cerkev stopnjuje naše hrepenenje po njem. Takoj v začetku nam ga napoveduje, a je še daleč: “Kralja, Gospoda, ki bo prišel, pridite, molimo!” Sredi adventa nam ga že kaže v bližini: “Že je blizu Gospod . . .” Štiri dni pred božičem točno napoveduje že dan njegovega prihoda: “Ne bojte se: peti dan namreč že pride k vam naš Gospod.” Zadnji dan, na vigilijo, nam naznani konec našega pričakovanja: “Glejte, dopolnilo se je vse, kar je bilo oznanjeno po angelu o Devici Mariji.” V stolnih cerkvah in samostanih, kjer se opravljajo slovesne dnevnice, se poje vzneseno oznanilo, kakor jih malo pozna cerkvena liturgija, ki naznanja veliki dogodek človeške zgodovine — rojstvo učlovečenega božjega Sina. Tik pred praznovanjem Jezusovega rojstva, ko v cerkvi in v krščanskem domu že vse diha božično skrivnost, nam Cerkev v duhovniških večernicah ta zadnji dan pred božičem še kliče “Pokonci glave; zakaj glejte, vaše odrešenje se približuje!” “Kristus se je rodil . . ” Isto spokojno razpoloženje izpolnjenega hrepenenja kot v cerkvi vlada na sveti večer v verni krščanski družini. Z mrakom in t /rvJt+ 'Ut %. _ .-- • ^ Tam na gmajn’ci v revni štalci je rodila Jezusa Kot verno ljudstvo po svojih do- ob tem času pastirji kot prvi za-movih pred razsvetljenimi jasli- stopniki človeštva iz betlehem-cami prepeva blage božične pe- ske okolice na angelovo obvesti-smi v čast novorojenemu Odre- lo prišli počastit Zveličarja — šeniku, podobno tudi duhovniki j zato pastirska maša. Evangelij v slovesnih oblačilih v najraz- nam predstavlja ta prizor: “In z veseljem sprejemamo kot blagim vonjem blagoslovljenega Odrešenika, brez strahu gledali *ddi kot prihajajočega Sodnika Gospoda našega Jezusa Kri-s^dsa, tvojega Sina. Da se na ta prihod dobro pri-^ravimo, vzbuja v nas Cerkev sPokornega duha in pusti, da ^am s svojim zgledom in bese-govori veliki pridigar pokore °b prvem Kristusovem prihodu, Sv- Janez Krstnik. Ta ponižni S°i'ečnik za čast božjo, mož naj- Sega zatajevanja, o čemer nam (tovori tako živo vse na njem, ^icgovo stanovanje, hrana ob-((p*a. suha postava, nam kliče: .Bripravjte pot Gospodu!” (Mr 3); “Delajte pokoro, zakaj ne- bešk, b kraljestvo se je približa- kadila je legel blagoslov sv. noči na verni krščanski krov. Ob jaslicah zbrana družina ob pesmi “Sveta noč, blažena noč . . .” strmi nad božjo ljubeznijo, božično skrivnostjo, in vsem je tako dobro pri srcu. Od časov sv. Frančiška Asiškega pred 700 leti se je običaj postavljanja jaslic kmalu priljubil in razširil po vsem katoliškem svetu, tako da jih danes za božič ne moremo pogrešati ne v družini in tudi cerkev bi se nam brez njih zdela prazna. V cerkvi začnemo s praznovanjem velikega praznika rojstva Gospodovega s polnočnico. Pred sv. mašo so slovesne jutranjke. košnejše razsvetljeni cerkvi pred okrašenim, za sveto maši pripravljenim oltarjem prepevajo v prastarih častitljivih liturgičnih napevih in ponavljajo vedno znova: “Kristus se nam je rodil, pridite, molimo . . .!” Že od 5. stoletja dalje je uvedena navada, da se obhaja ta praznik s tremi mašami in vsak duhovnik more ta dan trikrat maševati. Prva je polnočnica, druga zgodaj zjutraj, tretja ob polnem dnevu. Vse spadajo k prazniku in s katerokoli od njih verniki zadoste prazniški dolžnosti. Polnočnica se obhaja v spomin skrivnostnega dogodka rojstva božjega Sina v tišini prve svete noči v staji blizu Betlehema, ko je vse mesto spalo. Priča tega dogodka so bila poleg Marije in sv. Jožefa le nebesa; zato se polnočnica imenuje tudi angelska maša. O tem tudi poroča evangelij pri sveti maši: “Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem — bil je namreč iz hiše in rodbine Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in svetloba Gospodova jih je obsvetila, in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: “Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.’ In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: ‘Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji’.” (Lk 2, 4-14). Prav isti spev “Gloria in ex-celsis Deo . . .” pri tej sveti maši z angeli prepevamo in nikdar ne tako upravičeno kot pri tej polnočnici, ko se spominjamo prav dogodka, ko so ta spev angeli prvikrat zapeli ob rojstvu Sina božjega, ki je pomenilo spravo med nebom in zemljo: Slavo Bogu — mir ljudem na zemlji. Druga božična maša se obhaja zgodaj zjutraj y spomin, kako so ko so angeli odšli od njih v nebesa, so rekli pastirji drug drugemu: ‘Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod!’ In pohiteli so, prišli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, v jasli položeno. Ko so to videli, so povedali, kar jim je bilo o tem detetu rečeno. In vsi, ki so slišali, so se čudili temu, kar so jim povedali pastirji.” (Lk 2, 15-18.) Tretja maša se obhaja ob polnem dnevu, velika nuša imenovana. Ta nam predet- . .ja novorojenega Zveličarja v njegovem kraljevskem veličastvu: “Date nam je rojeno in Sin nam je dan; na njegovih ramah je vla-darstvo in imenuje se glasnik velikega sklepa.” V berilih pri sv. mašah Cerkev občuduje božjo ljubezen, ki nam jo razodeva rojstvo božjega Sina: “Preljubi! Razodela se je milost Boga, našega Odrešenika, vsem ljudem” (Tit 2, 11). “Pre- odgovor na to vprašanje lahak. Zlo v svetu je posledica izvirnega greha, ki sta ga v začetku človeške zgodovine zagrešila Adam in Eva, prva roditelja človeškega rodu. Ko sta se predrzno uprla Bogu in prelomila njegovo zapoved, naj ne jesta od prepovedanega sadu, sta s tem porušila prvotni božji načrt, ki je za človeški rod predvideval že na tem svetu srečno, mirno in zadovoljno, da, celo nesmrtno življenje, ki bi mu sledilo večno življenje v nebesih kot splošni delež vseh ljudi. Naj že razlagalci razlagajo ta greh naših prvih staršev tako ali drugače, gotovo je, da je bil ta greh velik, po besedi sv. Avguština neizrekljivo velik, in to z oirom na prednosti, v katerih sta Adam in Eva živela v raju in na položaj in odgovornosti, ki ju je imel Adam kot glava človeškega rodu. Sveta Cerkev glede tega nemotljivo uči, da sta Adam in Eva po prestopu božje zapovedi izgubila svetost in pravičnost, v katerih sta bila ustvarjena, in sta s svojo nepokorščino zapadla božji jezi in kazni. Zaslužila sta smrt in sta prišla pod oblast kneza teme, katerega zapeljeva- Ijubi! Razodela se je dobrotljivost in ljudomilost Boga, našega inju sta sledila, ter sta na duši in Odrešenika . . .” (Tit 3, 4.) Ljud- ‘na telesu utrpela veliko škodo, stvo prepeva: Bodi češčeno, o }To vse pa ne le zase, ampak tudi Dete preblago, sama ljubezen do Iza svoje potomstvo, to je za ves nas te rodi . p \ človeški rod. Vsi ljudje podedu- ijejo od Adama in Eve ta njun Novorojeni Odrešenik je v sv.;^ ki se imenuje izvirni ali maši res pred nami na oltarju v presvetem zakramentu, isti, katerega rojstva se spominjamo. Z angeli in Marijo in sv. Jožefom in pastirji ga častimo. Verne množice pristopajo in mu v svetem obhajilu odpirajo vrata podedovani greh, z njim pa tudi vse njegove žalostne posledice, to je trpljenje, grešno poželenje in smrt. (Trid. zbor.) Ta nauk o izvirnem grehu spa-ida k temeljnim resnicam krščanstva. Kdor ga n^ sprejme ali Dr. F. G. Skrivnost našega odrešenja V krogu božičnih praznikov se srečujemo vsako leto s tolažlji-vo skrivnostjo našega odrešenja. Je to skrivnost božje usmiljene ljubezni, ki je bila po besedi sv. Pavla skrita od vekov in v vseh vekovih, pa jo je Bog s Kristusovim rojstvom razodel in oznanil njeno 'bogastvo in njeno veličino med narodi. Veliki apostol samo to želi, da bi vsi ljudje, ki so blage volje, to skrivnost odrešenja, ki je v svojem bistvu sam Kristus, vedno bolj spoznali in bi se njih srca utrdila in združila v ljubezni do Kristusa in do Boga Očeta, ki je naše odrešenje od vekomaj sklenil in ga je po svojem edinorojenem in učlovečenem Sinu v času dopolnil. Da bi vsakega človeka napravil popolnega v Kristusu, zato se apostol bori in trudi, opominja in poučuje, zakaj v Kristusu, tako pravi, so skriti vsi zakladi modrosti in vednosti. (Prim. Kol 1 in 2). Po Svetem Duhu navdihnjene besede apostola Pavla veljajo pač icot nezmotljiva smernica tudi za naše čase in razmere. Nič višjega, nič koristnejšega, nič zve-ličavnejšega ne more biti za kristjana, kot premišljevanje življenja Jezusa Kristusa. Tomaž Kempčan pravi v Hoji za Kristusom, naj bi bila to naša prva skrb in naša najvišja učenost (I, 1). Ljudem, ki posvečajo svoje zanimanje le posvetnim stvarem in skrbem, sv. Avguštin opominjajoče kliče: “Kaj pomaga, če vse znaš, če pa Kristusa ne poznaš!” Pod postavo greha Življenje v svobodnem svetu v svoja srca. Teh božič je naj-, , . , , . bolj resničen, res prihod Gospo- !P? Prek0 nJeSa’ ^ ° m°ge ni dov; te jaslice so najlepše; na,1^ razumetl kr canske ^ teh se izpolnjuje vse, kar Cer- 116 njenega poslanstva pa tud: kev z obhajanjem praznika hoče. ine same2a z1^ 3enJrt na em sve I tu. Sveti Avguštin pomenljivo pravi: “Vsa krščanska vera obstaja v poznanju dveh ljudi: A-dama in Jezusa Kristusa; Adama, ki je početnik smrti, in Jezusa Kristusa, ki je začetnik življenja; Adama, ki nas je s svojim grehom pogubil, in Jezusa Kristusa, ki nas je s svojo krvjo in milostjo odrešil.” Človeški rod je padel tedaj po Adamu pod postavo greha in posledice tega greha se čutijo v življenju sveta tudi po odrešenju. Za zveličane bodo dokončno prenehale ob koncu sveta. Sanje o zemeljskem raju in o končni spopolnitvi človeštva se na tem svetu ne bodo nikoli uresničile. se razvija z nepojmljivo naglico, z velikanskimi tehničnimi uspehi. človek prodira vedno globlje v skrivnosti narave in njenih sil, nedogledna so obzorja, kamor prodira njegov razum in skuša najti pot njegova sposob-nost- Kakor je ta človeška iznajdljivost in dejavnost vredna občudovanja, nas vendar moti dejstvo, da na svetu kljub tolikemu tehničnemu napredku ni nič prave sreče in resničnega, notranjega zadovoljstva, da človeštvo ne more priti do resničnega trajnega miru. So tudi v katoliških krogih znanstveniki mnenja, da je treba svetovni napredek le pozdravljati in pri njem z vsemi silami sodelovati, ker da po zakonu stalnega razvoja nujno vodi v spopolnjevanje in dovršenje človeške družbe, ki naj enkrat združena s Kristusom doseže svoj končni cilj. O našem sodelovanju pri svetovnem razvoju ni pomislekov, saj nas k temu življenje samo kliče in sili in tudi sveta Cerkev tako stališče svojih vernikov pozdravlja in celo naroča. Težko pa se nam je vživeti v optimizem tistih, ki vidijo v zunanjem svetovnem napredku pot do končnega spopol-njenja in do popolne sreče. V borbah in bridkostih življenja v svetu, v njegovih nevarnostih in skušnjavah se kristjanom vedno znova povrača misel k besedam sv. Janeza, ki od Boga razsvetljen piše, da “ves svet tiči v zlu” (I, 5, 19). Odkod pač to zlo, ki se ga svet ne more otresti? Kristjanom je Božji sklepi odrešenja Prijateljske vezi ljubezni in zaupanja, ki so v začetku obstajale med Bogom in človekom, so se po grehu pretrgale. Kdo naj jih na novo upostavi? Človek sam gotovo ne. S čim naj bi tudi nagnil Boga do tega, da mu zopet podari svojo ljubezen, potem ko ga je tako nehvaležno izdal? Obnovitev prvotnega družinskega razmerja je mogla priti le od Boga samega. Le Bog sam je mogel popraviti nesrečo greha in človeštvu vrniti čast in pravico božjih otrok. Vsi človeški poskusi samoočbešenja, ki se tekom zgodovine vedno ponavljajo, so obsojeni na neuspeh. Rešitev človeštva iz sužnosti greha in pekla je le v Bogu. In res se je dobri Bog usmiljeno ozrl na izgubljeni človeški rod in sklenil, da ga odreši. Sveti Ciril Jeruzalemski lepo o tem pravi: “Bog, ki pozna vso bodočnost, je vedel pred ustvarjenjem sveta, kaj se bo o njem zgodilo, pa naj si bo še tako daleč. Zato ni začel misliti na nas šele tedaj, ko smo že bili, ampak mnogo, mnogo prej; prej, ko sta začela BOŽIČNA Dober večer, Marija! Zunaj je mraz in snega do kolen, prišel pozdravit sem Jezusa, svojega brata najmlajšega. Morda v potočku smem sprati plenice, morda prinesti naročje drva. V toplem sedeli bi skupaj v votlini in z Jožefom zibali Jezusa. Karel Mauser oivati zemlja in svet, je mislil na vse one stvari, ki se nas tičejo. V tej svoji previdnosti je postavil svojega Sina za temeljni kamen, na katerem naj se vse naše življenje na novo zgradi; po njem smo morali biti na novo ustvarjeni za nesmrtnost, potem ko smo le po lastni krivdi postali umrljivi.” Bog bi bil sicer lahko odrešil človeka na različne načine, pa je izbral tistega, ki njegovo usmiljenje in ljubezen, pa tudi njegovo pravičnost in svetost na najpopolnejši način razodeva: njegov lastni, edinorojeni Sin naj stopi na zemljo in postane človek, v vsem enak ljudem, razen v grehu. Angele, ki so se mu uprli iz-golega napuha in skrajne hudobije, je takoj in za večno zavrgel. Človeku, ki je grešil zapeljan po hudobnem duhu, čigar skrajne zlobe ni zmožen, Bog milostno prizanese in mu Odrešenika obljubi že na samem pragu raja. Njegov prihod pripravlja po očakih stare zaveze, po izvoljenem ljudstvu in po prerokih, ki jih temu pošilja. Ko se dopolnijo časi, ki jih je Bog od vekomaj do vekomaj predvidel in določil, se božji Sin učloveči v Devici Mariji po svetem Duhu ir. se v sveti noči v Betlehemu kot ponižen in ljubezniv otrok na svet rodi. Tedaj “se je razodela dobrotljivost in ljudomilost Boga, našega Odrešenika, ki prinaša zveličanje vsem ljudem” (Tit 2 in 3). Ves svet naj spozna v svojo tolažbo in upanje, kar je Gospod Jezus sam v začetku svojega javnega življenja dejal Nikodemu: “Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje, Bog namreč ni poslal svojega Sina na svet, da bi svet sodil, marveč, da bi se svet po njem zveličal” (Jan 3, 16-17). Božja ljubezen do ljudi je šla tako daleč, da je učlovečeni božji Sin za naše in rsega sveta grehe na Križu izkrvavel in tako neskončni božji pravici plačal naš dolg ter nam zaslužil najobilnejše odrešenje. To je neskončno lepa in tolažilna blagovest krščanske vere, ki jo pa morejo razumeti le ljudje blage volje, ki se dajo voditi Svetemu Duhu. Hudobni ljudje te čudovite skrivnosti odrešenja ne razumejo in jo zavračajo. Po njihovo je človek sam svoj go-:pod in tudi sam svoj odrešenik. Skrivnost te človeške zaskrbljenosti sam Gospod Jezus v že omenjenem razgovoru z Nikode-mom razloži in obsodi: “V tem je obsodba, da je prišla luč na svet, pa so ljudje bolj vzljubili temo kot luč, zakaj njih dela so bila hudobna. Kajti vsak, ki dela hudo, sovraži luč in ne hodi k luči, da bi se ne spričala njegova dela” (Jan 3, 19-20). Zakaj tako pozno? Verne ljudi od nekdaj muči vprašanje, zakaj je Bog z uresničenjem svojsga odrešilnega načrta tako dolgo odlašal. Stara zaveza je trajala mnogo tisoč, morda sto in stotisoč let. V tej dolgi (Dalje na 2. strani) VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VSEM ŽELITA I Miehael Tslich John R. Teisoh, OLU ZASTOPNIKA SUN L i F E OF 2829 Euclid Avenue a/ I $ CH 1-7877 May the happiness of Christmas And the spirit it conveys Be with you And your loved ones Through a year of happy days. M s FERFOLIA FUNERAL HOME 9116 Union Ave at E. 93rd St. MI 1-7420 LOUIS L. FERFOLIA ■ DONALD L. FERFOLIA Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem cenjenim odjemalcem in znancem % M S VSAKOVRSTNA ZAVAROVALNINA PROTI POŽARU IN NEZGODI FRANCES ZULICH, Agent 18115 Neff Road IVanhoe 1-4221 a I« BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želi vsem p SLOVENSKA RADIJSKA ODDAJA | i "Pesmi in melodije it lepe Slovenije” | s n CLEVELAND VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO | NOVO LETO ŽELI VSEM 'Jb »j JOHN KNIFIC, SR. REALTOR S Prvovrstna, zanesljiva, točna in hitra postrežba! • ^ S? 820 East 185 St. IV 1-9980 ISKRENO SE ZAHVALJUJEVA VSEM ZA ČESTITKE IN VOŠČILA. Ker se ne moreva zahvaliti vsakemu posebej, prosiva, da sprejmete to skupno zahvalo in tople želje za vesel Božič in srečno novo leto. ! I MALKA in MIA KREK Dr. Ludovik Puš: DOBA NARODNEGA PREBUJENJA Izraz ‘prebujenje,’ s katerim se navadno označuje doba v razvoju slovenskega naroda izza revolucionarnega časa okrog 1. 1848 pa nekako do prve svetovne vojne 1. 1914, ne zadene točno in v polnem obsegu zgodovinsko važnega razvoja in napredka naroda one dobe. Ves ta razvoj se je odigraval postopoma, od desetletja do desetletja, in to na raznih področjih človeškega uveljavljanja. Tu se bomo pečali zlasti s tremi področji: s kulturnim, gospodarskim in političnim dozorevanjem Slovencev iz tlačanskega, tujemu gospodu in njegovemu valptu podložnega, zaostalega kmetskega ljudstva v izobražen, visoko kulturen, gospodarsko dokaj samostojen in politično dograjen sestav občestva, ki mu lahko pravimo narod. Ta doba pomeni v zgodovini naj večji zagon slovenskega človeka iz teme proti soncu, to pa — kar je posebno vredno naglasiti — v skrajno neugodnih pogojih in okoliščinah. Bilo je ‘prebujenje,’ dolgo in trdo, z odločnostjo in potrpljenjem in idealizmom iskano, korak za korakom priborjeno, in z navdušenjem prisvojeno. Nič ni bilo podobno hipnemu ‘prebujenju’ kake zaklete kraljične. 1) Kulturni prerod V kratko odmerjenem času in prostoru ni mogoče iti v podrobnosti, niti se'dot^kpiti vseh od-ločilnejših dogodkov toliko izčrpno, da bi bila slika čisto jasna in popobra. Vendar se moramo pri kulturnem razvoju ozreti že v prvo polovico 19. stoletja, ko je bil zavržen ilirizem Stanka Vraza, po katerem naj bi se slovenski jezik kot književno občilo spojil in zlil s hrvaščino v enoten jezik. Če bi se bilo tč zgodilo, bi bili Slovenci doživeli kulturni in nacionalni samo-umor. Saj je vendar jezik najbolj žlahtna in izrazita posoda sleherne samorasle narodne kulture, je osnovna karakteristika narodne svojskosti in v tem oziru daleč nadkriljuje po svoji | s p e c i fikaciji upodabljajočo u-! metnost ali glasbo. Povedati je ! treba, da je bil Ribičev dohtar iz Vrbe, France Prešeren ne samo največji pesnik tiste in vseh poznejših dob, ampak tudi velik rodoljub in Slovenec. On je s podporo učenega Matije Čopa I sprožil in rešil eksistenčno vprašanje naroda: individualnost slovenskega književnega jezika; to je hkrati tudi politično vprašanje prvega reda. Prešernove ideje o lastnem slovenskem jeziku in narodni samobitnosti ni mogel uničiti niti takratni ‘oče naroda,’ pesniku*/ sodobnik dr. Janez Bleiweis s svojim listom ‘Novice,’ niti “u-radni” pesnik Koseski, ki je v bombastičnih pesnitvah mrcvaril slovenščino v stilu nekake ilirščine. Ob Prešernovi smrti (1849) je bila družina evropskih narodov polna revolucionarnega zanosa, iz katerega je izšla tedanja narodno zavedna generacija slovenske inteligence, šolane na tujih univerzah, zlasti na Dunaju in v Gradcu (o slovenski univerzi tačas ni bilo sledu!). Bila je narodno radikalna in kot taka se je urla oportunističnmu konservativcu Bleiweisu ter se imenovala mladoslovenci (kot nasprotje staroslovencem). Opravila je uspešno dve nalogi: vpeljavala je slovenščino kot občevalni jezik v meščansko družbo, in organizirala velike narodne tabore, o katerih bo več govora v političnem delu tega sestavka. Zakaj je bilo treba vpeljavati slovenščino v meščansko družbo, družbo po rojstvu slovenskih ljudi? Zato, ker je bil njih občevalni jezik nemščina. Čemu nemščina? Tu se moramo za hip ustaviti pri tedanjem šolstvu. V prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo šolstvo v slovenskih deželah na zelo nizki stopnji. Na Kranjskem (najbolj slovenski kronovini) je bilo do 80% mladine brez javnega šolskega pouka (okrog 1. 1840). Šole so bile večjidel po mestih in od ljudskih navzgor vse v nemškem jeziku. Ob takih poraznih podatkih se šele zavemo, kaj nam pomeni Slomšek, ki je na šolskem polju delal prave čudeže in ga mirno lahko imenujemo očeta slovenske šole. Ni le vneto ustanavljal nedeljskih šol slavne preteklosti, ampak pospeševal občinske šole s slovenskim učnim jezikom in spisal celo vrsto učnih knjig v narodnem jeziku in izrazu. Ob Prešernu je Slomšek slovenski kulturni velikan za vse čase. Ustanove, kakor je šolstvo, zorijo počasi in v izrazito nemško vladani državi, kot je bila Avstrija, z ogromnimi težavami. Saj do 1. 1867 sploh ni bilo ustavno priznane enakopravnosti jezikov v Avstriji! Vendar sta Miklošič, ki je vedno sodeloval pri šolskih načrtih za novo ustanovljenega ministrstva za uk in bogočastje na Dunaju, in Franc Močnik, slavni matematičar, ki je zaradi svojega slovesa postal šolski nadzornik na Kranjskem, sestavila učni načrt za glavne šole, kjer je že 1. 1851 dobil materinski jezik v šoli mesto poleg nemščine. Nekaj kasneje je na Primorskem stal v prvi vrsti borcev za slovensco šolo dr. Anton Gregorčič. ki je voaiino sodeloval pri ustanavljanju cele vrste slovenskih šol raznih tipov, zlasti po ustavno zajamčeni enakopravnosti jezikov. Do sedaj omenjeni boj za slovenski jezik v šolah se je odigraval v ljudskih in glavnih šolah, dočim so bile srednje šole (gimnazije, realke in druge) še dolgo čisto nemške. Tu in tam so slovenski zastopniki izsilili slovenske paralelke, ki se pia niso mogle prav razviti radi pomanjkanja učnih knjig v materinščini, pa tudi radi redkosti profesorjev. Šele škof Jeglič je 1. 1905 odprl prvo čisto slovensko gimnazijo v svojem zavodu in pomagal pri izdajanju slovenskih učnih knjig. Taka so zgodovinska dejstva o stanju šolstva med Slovenci v dobi narodnega prebujenja. Ali je čudno, da se je po meščanskih družinah govorilo po nemško? Le po deželi, kjer večinoma šol spleh ni bilo, ali pa zelo slabe, so ljudje govorili slovensko. V to obupno temno stanje je posegel Slomšek s svojim ‘Blažem in Nežico’ in svojimi sodelavci, predvsem med duhovščino, kot svetel in topel sončni žarek. Pa je temu dodal še Mohorjevo družbo, ki je tekom desetletij postala prava ljudska izobraževalka in najbolj čudovita knjižna ustanova tudi za tujce, ki so jo občudovali in Slovencem zavidali. Po tem kratkem skoku v šolstvo tedanjega časa se vrnimo k novi generaciji slovenske inteligence. Na tujih univerzah se je navzela tudi tuje učenosti — čistega in bojevitega svobodomiselstva. Med preprostim podeželskim ljudstvom so z njim naleteli na strnjen odpor, ker se je obračalo proti veri in duhovščini. Na nesrečo je bila tedanja duhovščina na široko prepojena z duhom janzenizma in jožefiniz-ma, kar je prepad rred liberalno svetno intelig'enc-) in nj° samo le še povečalo in take odmaknilo kmetsko ljudstvo od stikov z ‘brezverci.’ Med take ‘brezverce’ so bili prišteti celo možje kot Franc Levstik, resnični umetnik, leposlovec (Martin Krpan), pesnik in usmerjevalec slovenskega jezika, pa tudi vodilna glava tedanjih splošnih slovenskih zadev. Pa je vendar bil veren človek in se ni nikdar javno izdal za svobodomisleca, čeravno je vodil boj mladoslovencev zoper reakcionarnega Bleiweisa. Blizu takim brezvercem pa je bil tudi Josip Jurčič, ki je po svojih znanih povestih iz kmetskega življenja vse kaj drugega kot to. Manj so pri tem razcepu bili vidni razni upodabljajoči umetniki tiste dobe, kakor Jama, Layer, Ažbe, ali pa skladatelji, n. pr. Hajdrih (Morje Adrijansko). Gotovo drži, da je bila svobodomiselna inteligenca po modi tedanjega časa zelo nacionalistična in vneta za narodno delo. Ker na deželi ni našla ugodnih razmer, se je omejila na mesta in trge, koder je začela ustanavljati zgodovinsko znane čitalnice. Pravzaprav niso bile čitalnice namenjene — ali vsaj niso služile — kakemu določenemu kul-turno-izobraževalnemu smotru, marveč namenom družabnosti, kjer so se mladi, v nemških šolah vzgojeni ljudje vadili kramljanja v slovenščini, kar pa je (Dalje na 3. strani) ------o------ SKRIVNOST NAŠEGA ODREŠENJA (Nadaljevanje s 1. strani) dobi pa se je greh silno razbohotil, oblast pekla je postala kakor vsemogočna. Kako naj si to božje ravnanje razložimo? Kakor v neštetih drugih stvareh, ki se tičejo Boga, moramo tudi glede tega reči, da je to globoka božja skrivnost. Sveti očetje in teologi iščejo razloge, ki naj dolgo božje odlašanje vsaj delno utemeljijo in pojasnijo. Pravijo: Bog je hotel, da človeštvo okusi grenke sadove greha v Vseh njegovih posledicah. Božja pravičnost in svetost sta se svetu razbdeli prav po tem odlašanju odrešenja v vsej neskončni vzvišenosti. Dostojanstvo božjega Odrešenika, čigar prihod na svet predstavlja največji in najpomembnejši dogodek človeške zgodovine, je zahtevalo dolgotrajno in skrbno pripravo. Končno je človeško hrepenenje po Odrešeniku postajalo tem bolj živo in globoko, čim bolj so narodi zemlje spoznavali svojo nemoč in nezadostnost, da bi se z lastnimi močmi rešili oblasti greha in pekla. Ne smemo pa ob tem težkem vprašanju pozabiti, da je bilo tudi v dolgih tisočletjih pred Kristusovim rojstvom zveličanje ljudem omogočeno. Od vekomaj “Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli k spoznanju resnice” (1 Tim 2, 4). Nihče se ne pogubi, razen po lastni krivdi. Kristusovo odrešenje sega s svojim neskončnim zasluženjem nazaj do začetka sveta. Če so milosti odrešenja v novi zavezi obilnejše, je seveda tudi odgovornost vseh, ki v njej živimo, večja. Pred Kristusovim prihodom je bila odgovornost ljudi pred Bogom manjša in je v tem pogledu značilno, da stara zaveza ne govori toliko o peklu kot nova. Božje usmiljenje je pač v vseh časih na delu, da se morejo zveličati vsi ljudje, ki napram božji milosti ne ostanejo gluhi in nedostopni. * Naj nas te preproste misli spremljajo v ponovnem vernem doživljanju božičnih skrivnosti. Za zaključek pa naj bodo navedene lepe besede p. Lipperta, ki v svoji knjigi o katoliškem svetovnem nazoru piše: “Kjer in kadarkoli dobra volja človeška dviga k usmiljenemu Bogu svoj klic iz globočine svoje moralne in verske stiske, povsod tam prihaja iz nebes božja milost, milost “obilnega odrešenja” (ps 129). Alojzij Košmerlj !€, VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU ŽELIMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM, POSEBNO' TISTIM, KI NAM POKLANJAJO SVOJE ZAUPANJE, SO Z NAMI V POSLOVNIH ZVEZAH IN SE POSLUŽUJEJO NAŠIH PODJETIJ: GRDINA LAKESHORE FUNERAL HOME 17010 Lakeshore BIvtI. Telephone: 531-6300 GRDINA FURNITURE 15301 Waterloo Road Telephone 531-1235 GRBINA ST. CLAIR FUNERAL HOME 1053 East 62nd Street Telephone 431-2088 GRDINA RECREATION 6017 St. Clair Ave. Telephone: 361-9398 ANTHONY J. GRDINA, president © COMPLETE MO SERVICE AUTO BODY AND MOTOR REPAIRS FRONT WHEEL ALIGNMENTS Se zahvaljuje za naklonjenost in se priporoča še za bodoče 1078 East 64th St. Tel.: HE 1-S231 Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem odjemalcem, prijateljem in znancem! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI GROCERIJA in MESNICA 1115 Norwood Rde ENdicott 1-0566 Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike, se oglasite pri nas. Dobra postrežba in zmerne cene. Se iskreno zahvalimo za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za bodoče ! A MERRY CHRISTMAS SEASON AND A HAPPY NEW YEAR! OHIO FH1IURE CO. 6323 St. Clair Avenue EN 1-5016 FURNITURE AND APPLIANCES FOR EVERY HOME ☆ NATIONALLY ADVERTISED BRANDS Sg VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ZELI INSURANCE AGENCY — NOTARY PUBLIC INSURANCE, CASUALTY, FIRE, BONDS 7308 Hecker Ave., Cleveland 3, 0.—Telephone 431-3011 SEASON’S GREETINGS! VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! MESSTER ELECTRONICS ML SERVICE SPECIALISTS 1151 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio 391-8787 Popravljamo televizorje, stereo aparate, tape recorder j e, gramofone, radijske aparate in sploh vse, kar spada v elektroniko. P r 'Uik.t 1 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM ODJEMALCEM CIRIL IN U R S U L A ŠTEPEC lastnika (867 East 152 Street GL 1-631* « v' i!: DOBA NARODNEGA PREBUJENJA (Nadaljevanje * 2. strani) bilo za tiste čase gotovo koristno nacionalno in kulturno delo. V čitalnicah je torej bilo torišče nacionalnega uveljavljanja takratne svobodomiselne inteligence, dočim si poti do kmetskega ljudstva na deželi ni zaiala odpreti, čeravno je večjidel izhajala iz podeželskih hiš in družin. Kersnik, boljši poznavalec kmeta in njegove duševnosti v naši literaturi od Jurčiča, je napisal c kmetu vrhunsko umetniško vredne povesti, a to inteligenco je imenoval ‘jaro gospodo.’ Odpor mladoslovencev zoper staroslovence kljub svoji ostrosti ni privedel do ločitve duhov v slovenskem javnem življenju. Skupna nevarnost, in skupno delo za organizacijo kulturnega napredka so zabrisavala idejna nasprotstva in si je zmernejše svobodomiselstvo tu n tam utrlo pot celo med duhovščino. Toda sredi osemdesetih let je v to brezidejno domoljubarstvo posvetila žarka luč Mahničeve kri tike in idejna jasnost takratnega ljubljanskega škofa Jakoba Mis-sije. Končno so se duhovi ločili po prve katoliškem shodu (1892), ki je postavil za vsa področja javnega (tudi kulturnega) dela i 1 I Schuste, .\‘A 1 '.»r-npK. --q Merry Christmas and a Happy New Year SEASON’S GREETIHfiS FROM SCHAFF FUNERAL HOME 'tmtmtMmatatao.mti jasna katoliška načela, v mnogem oziru formulirana v prvi socialni encikliki “Rerum Nova-rum” papeža Leona XIII. leto poprej. Od tu dalje sta bila v kulturnem in umetniškem uveljavljanju med Slovenci dva tabora: katoliški in svobodomiselni, ki sta segala tudi na gospodarsko in zlasti politično polje. Sveža sapa Mahničevih in Mis-sijevih idej je začela med duhovščino iztrebljati janzenistično miselnost, vendar ozkih pogledov na umetniško ustvarjanje pri nji te ideje niso mogle odpraviti, ker je bal Mahnič sam zelo ‘amuzičen,’ ozkosrčen pri oceni umetniških stvaritev. Poteza ozkosrčnosti se je ohranila v vrstah duhovščine še dolga desetletja pozneje. Ni je mogla povsem izbrisati niti osebnost velikana kot je bil Evangelist Krek. Z vstopom Janeza Ev. Kreka v razvoj slovenskega naroda se je začela povsem nova doba, ki ji enake ni bilo ne prej ne poslej. In to na vseh poljih: kulturnem, gospodarskem in političnem. Kar je on storil za izobrazbo širokih slojev naroda z ustanovitvijo Slov. krščansko socialne zveze in vključitvijo du hovščine v kulturno delo za dvig splošnega narodnega izobraževanja, bi zaslužilo dolgo razpravo, ki je tu nemogoča. Skoro v vsaki fari na deželi se je ustanovilo izobraževalno ali prosvetno društvo, domovi z dvoranami za igre in druge nastope so rastli kot gobe po dežju, kjer so igrali, peli, telovadili mladi in stari z nenavadnim navdušenjem. Notri so imeli knjižnice, sobe za sestanke in seje, Mohorjeva družba pa je z novim elanom ubrala svojo pot skoraj v sleherno hišo. Podeželsko šolstvo se je v nekaj letih dvignilo na zavidljivo višino. Iz prej osamelega, neizobraženega, zapuščenega podežeL skega ljudstva se je po nekaj desetletjih pojavil na evropski po zornici visoko kulturen naroc kjer skoro niso več poznali nepismenosti. Seveda vse to ne more iti samo na rovaš duhov ščine. Sodelovali so tudi laiški inteligenti, študentje in ponekod učitelji, vendar je bila narodno zavedna duhovščina izza škofovanja Missije in Jegliča pri tem delu vodilna. Ta doba je rodila dva velika pesnika. Lirik Simon Gregorčič je postal ljubljenec kulturno prebujenega naroda, njegove poezije so našle prek Mohorjeve pot v sleherno hišo. Bil je in ostal kljub svojemu pesniškemu geniju zvest duhovnik do zadnjega dne svojega življenja, čeravno mu je Mahnič s svojim amuzičnim, ozkoglednim napadom na nekatere pesnitve globoko zagrenil večer njegove zem-ske poti. Iz drugačnega lesa je bil pesnik neprekosljivih balad, tudi duhovnik, Anton Aškerc, katerega je ’mahničevstvo (in njega odsevi pri Mencingerju) pognalo med skrajne svobodomislece. Ta iz osrčja slovenske zemlje zrasli rapsod (Rimske Toplice), čigar Balade in romance spadajo med najboljše v naši poeziji, je postavil v verzni epiki ob visoko razviti liriki moško poezijo, a je proti koncu življenja umetniško čisto opešal. V poznejšo dobo kulturne presnove naroda sodi naj večji mojster nevezane besede, klicar ponižanih in razžaljenih, Ivan Cankar, čigar umetnine so v živem spominu oblikovalcem slovenske besede tudi v naši dobi. Isto velja za pesnika-prvaka ob koncu one dobe, Otona Zupančiča. 2) Gospodarsko osamosvojevanje Slovenski kmet, predstavljajoč v oni dobi več kot tri četrtine Frančiškova molitev za mir Gospod, naredi me za orodje svojega miru: kjer je sovraštvo, naj sejem ljubezen, kjer je žalitev, odpuščanje; kjer je dvom, vero; , i kjer je obup, upanje; , kjer je tema, luč; kjer je žalost, veselje. O božji Učenik, nakloni mi, da ne bom iskal tolažbe, ampak da bom tolažil, ne iskal razumevanja, ampak razumel, ne želel biti ljubljen, pač pa, da bom ljubil. Zakaj ko dajemo, prejemamo, ko odpuščamo, nam je odpuščeno in ko umiramo, smo rojeni za večno življenje. slovenskih ljudi, je bil nesporni nosilec slovenskih tradicij in ohranjevalec jezika. Ni nikdar opustil svojega tradicionalnega stremljenja po gospodarski osamosvojitvi, in svoje trdne volje doseči neodvisnost od graščinske nadoblasti. Izročilo o kmetskih svobodnjakih, ki so umeščali svoje vladarje na Gosposvetskem polju, je tlelo kot žerjavica in v 16. stoletju mogočno vzplamtelo v kmetskih puntih, zadušenih v krvi in razdejanju. Odtlej dalje je kmet s stisnjenimi zobmi moral prenašati breme tlačanstva in odrajtovanja desetine vse do časa, ko je bil v revolucionarni dobi sredi 19. stoletja rešen stoletnih vezi. Toda blagoslov zemljiške odveze se je spremenil v prekletstvo nove, drugačne odvisnosti in podlož-ništva tujerodnim denarnim, magnatom in oderuhom, ki so za svobodno gospodarstvo nepripravljenega, samemu sebi prepuščenega kmeta pognali v hujšo stisko, kakor jo je bil vajen pod tlačanstvom. In ga ni bilo tačas med slovensko pičlo inteligenco, ki bi mu stopil ob stran in nudil pomoč. Se zanj ni brigala, če ga ni raje zaničevala! Grunt za gruntom je prehajal v roke denarnim špekulantom in oderuhom, a kmetske družine so delale tlako novemu, slabšemu in gršemu gospodu od graščaka. Krek je v ‘Črnih bukvah kmetskega stanu’ zgovorno popisal strašne razmere onega časa in kriknil po pomoči. Jasno je, da take gospodarske razmere niso nudile nikake stvarne možnosti za politično svobodo in kulturno rast. Treba je bilo najprej zagotoviti kos kruha, potem šele pride lahko vse drugo. Slovenska zemlja je čudovito lepa, pa žal revna na naravnih bogastvih, če izvzamemo les. Nima naravnih pogojev za razvoj zdrave velike industrije, brez katere ni narodnega bogastva. Toda še tista borna industrija, ki se je bila mogla razviti v dobi industrijske revolucije, je bila večjidel v rokah tujca, kajti odločilna državna politična moč, ki posega v gospodarski razvoj, je bila stoletja v rokah sovražnih nemških in deloma italijanskih sil. Te sile so načrtno favorizirale gospodarsko izkoriščanje naravnih bogastev Slovenije po tujem podjetniku, dočim tudi zmožen in prebrisan slovenski gospodarstvenik ni mogel na zeleno vejo in je sadove njgove sposobnosti in iznajdljivosti pospravil tujec. Politična podlož-nost ima vedno težke gospodarske posledice. To so uvideli tudi narodno zavedni možje meščanskih krogov, kakršna sta bila med njimi brata Vošnjaka, ki sta jasno sprevidela, da more slovensko gospodarstvo osamosvojiti in ga razviti le samopomoč v zadrugah. Zato sta začela ustanavljati po mestih in trgih denarne zadruge po vzorcu Schulze-Delitsch, da bi z njimi zbirala z malimi vložki velika denarna sredstva za razvoj slo- venskega gospodarstva. Doseženi uspehi so se kmalu pokazali a niso segli radi neprikladnega sistema na deželo med kmete, ki so bili hitre in uspešne samopomoči krvavo potrebni. Tu je s svojimi sodelavci po segel vmes Janez Ev. Krek, čigar veliko srce je gorelo za obubožane množice podeželskega ljudstva. Uporabil je za kmeta pripraven tip ‘rajfajznovk’, in hodil od kraja do kraja širom slovenske zemlje, pozivajoč na skupno, vzajemno sodelovanje po geslu: ‘Vsi za enega, eden za vse’ svojim duhovnim sobratom pa je zabičeval, naj pomagajo pri teh denarnih zadrugah s tem, da po svoji izobrazbi prevzamejo tehniško vodstvo poslovanja. Tako se je v nekaj letih razprostrla mreža rajfajznovk po naši zemlji, zajezila velikanske obresti, ki jih je kmet moral plačevati tujemu (in tudi domačemu) oderuhu ter korak za korakom izvijala zadolžene grunte iz železnega objema tujega kapitala. Kmetom se je jela vračati samozavest v lastno moč, po deželi je zaplal nov duh optimizma, združen z interesom prej mlahavega kmetskega človeka po poklicni izobrazbi, ki mu jo je nudila s predavanji ,in demonstracijami lepo se razvijajoča prosvetna organizacija. To dvoje: izobrazba in gospodarski napredek gresta zmeraj z roko v roki. Če je kdo to vedel, je vedel Krek. Zato je ustanovil v Ljubljani prvo zadružno šolo v celi Avstriji, ki je vse do druge svetovne vojne zgledno delovala in izobrazila stotine zadružnih voditeljev — laikov. Po Krekovem načrtu je bilo denarno zadružništvo le ena, čeprav osnovna, veja zadružne dejavnosti, dočim je konsumno tvorilo drugo, nabavno in prodajno zadružništvo pa tretjo vejo celotnega sistema. Vendar se ta raztegnitev ni mogla uspešno realizirati brez glavnih zadružnih central. Tudi ne brez zadostno treniranih voditeljev take zadružne mreže. Za te je deloma skrbela zadružna šola, a centrale je bilo treba ustanoviti, ko je bil izpolnjen prvi pogoj vodilnih ljudi. Tako je nastala poznejša Zadružna zveza kot denarna in nadzorna centrala za celokupno podeželsko zadružništvo, a nji je stopila ob stran Gospodarska zveza kot blagovna centrala za nakup pridelkov in njih sistematično vnovčevanje, ter za prodajo gospodarskih potrebščin (strojev, gnojil itd.) kmetijam. Vodilna potrošna centrala v tem sistemu je bilo Prvo delavsko konsumno društvo v Ljubljani, punčica v očesu Krekove brige za pomoč delavskim množicam, ki so gledale v genij alnem, preprostem in ljubeznivem duhovniku najboljšega prijatelja in pomočnika. V njegovem srcu je bilo prostora za vse sloje naroda, in vsem je hotel biti vse. Nič zato, če je pri konsumnem in nabavno-prodajnem zadružništvu prišlo do polomov. To se je VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ČITATELJEM KOT TUDI NAROČNIKOM AMERIŠKE DOMOVINE IN OBZORA MRS. RADO STAUI 3 dogajalo, ker so imeli vodilni ljudje teh zadrug več idealizma kot strokovne usposobljenosti, a take nesreče so bile najboljša šola za mlade zadrugarje. Nastala škoda je bila zelo majhna v primeri z ogromnim vplivom in koristjo, ki so jih zadruge nudile na gospodarskem polju. Mirno se ahko reče, da je slovensko podeželsko zadružništvo skupno s prosveto ustvarilo v obeh desetletjih pred prvo vojno epohalno dobo ogromnega napredka, kakršnega ne moremo zaznamovati ne poprej in ne kasneje v zgodovini naroda. Kmet je bil rešen pijavk, uničeno je bilo zelenaš-tvo in ljudstvo se je zavedlo, da je edina varna gospodarska pot v lepšo bodočnost — samopomoč, (Dalje na 4. strani) GREETINGS I96S To wish that peace be with you and joy fill your hearts and minds this Christmas TO YOU AND YOURS MERRY CHRISTMAS! For PERSONAL Service See MIKE VARICHAK SECURITY SAYINGS & LOAN 2701 W. NATIONAL AVE. 2225 N. Calhoun Rd. 4534 W. North Ave. 7340 W. Brown Deer Rd. 176 W. Wisconsin Ave. Milwaukee, Wis. VESEL BOŽIC ter sreče, zdravja in zadovoljstva polno NOVO LETO želi vsem svojim slovenskim prijateljem JAEGER OLDSMOBILE, Inc. WALTER A. JAEGER, Pres. 1329 W. National Ave. Milwaukee 4, WU. P VSEM SLOVENSKIM PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE IN BLAGOSLOVA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE MILWAUKEE MEMORIAL, Inc. NAROČILA SPREJEMAMO ZA SPOMLAD 2430 W. Lincoln Ave. Milwaukee, Wisconsin 53215 Tel.: 645-0248 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM SiCSSI ¥. vommmi DRŽAVNI POSLANEC V 53. VOTIVNEM OKROŽJU HVALA VOLIVCEM IN VSEM, KI SO KAJ PRIPOMOGLI, DA SEM BIL IZVOLJEN! SLOVENIAN COUNTRY HOUSE 1401 East 55th St. Tel.: 361-8974 Vošči vsem gostom, prijateljem in znancem vesele božične praznike in vso srečo v novem letu. Zahvaljuje se vsem za dosedanjo naklonjenost in se priporoča za bodoče. Ob nedeljah od devete ure zvečer do pol treh zjutraj igra izvrstna godba poskočne polke in živahno mehke valčke. MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS! WIEHN'S IMiRY BEST BAKED FOOD FROM OUR OVEN TO YOUR TABLE 704 E. 185 St. — Tel.: KE 1-0650 Cleveland, O. Famous for our Potica VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! Koliko bogastva in blagostanja pomeni gornjih šest besed! Hvala za vašo naklonjenost! IMIi RICARD BIAiFFY SALOM 17216 Grovewood Avenue IV 1-0645 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI lARTli ANTONČIČ Poslušajte njegov slovenski program vsake nedeljo oh IMS na rstffo postaji WD0& 102J Fi VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM MAX mi COUNCILMAN 3. VARDE v Euclid ti ; Hvala volivcem in vsem, ki ! so kaj pripomogli, da šem ; . bil izvoljen. Pismo ljubljanskega nadškofa sSobrofultem Slovonlka Dragi dobrotniki! Ko je škof Baraga bral, kako je Devica Marija svoje dete povila v plenice in v jasli položila, ga je prevzelo toliko ganjenje, da ni mogel brati dalje in ne pridigati. Res, vsakemu, ki veruje, postane o božiču toplo pri srcu. Kako tudi ne, saj o božiču mislimo na neizrekljivo božjo dobroto: Bog, ki ga ves svet ne obseže, je zaradi nas postal otročiček, da se je vsega nam podaril. Ljudje, ki smo božje podobe, moremo biti Bogu podobni tudi v dejanjih. Božič nas spodbuja, da posnemamo božjo dobrotljivost, za prejeto dobroto pa smo hvaležni. Darežljivost ste, dragi dobrotniki, že pokazali, ko ste se zavzeli za slovenski zavod v Rimu. Potrebujemo ga, da bodo v njem spopolnjevali svoje bogoslovno znanje slovenski duhovniki iz domovine in iz tujine. Cerkev jih silno potrebuje, doma pa ne morejo dobiti tiste izobrazbe in široke razgledanosti, ki jo za svojo apostolsko dejavnost potrebujejo. Skoro vsak katoliški narod ima v središču krščanstva svoj zavod za vzgojo svojih duhovnikov, mi ga še nimamo. Naši duhovniki morejo biti le gostje v tistih zavodih, ki jim odstopijo kaj prostora. Zdaj tako poglablja v slovenskem zavodu svoje znanje enajst duhovnikov. Bog je bil neizmerno dober. Odprl je vaša srca, srca številnih dobrotnikov. Tako je zemljišče za slovenski zavod že kupljeno in tudi v celoti plačano. Načrti za zidavo so v veliki meri že narejeni. Tudi denar za zidavo stalno in znatno prihaja. Zaupajoč v božjo previdnost, ki bo, kakor trdno upamo, še nadalje navdihovala dobrotnike, bomo kmalu začeli z zidavo vsaj najnujnejšega prvega dela zavoda. Božič je tu. Sama od sebe nam prihaja na usta beseda hvaležnosti vsem, ki ste se zavzeli za naš zavod, in vsem, ki ste za uresničenje te važne naše ustanove kaj darovali. Kar dajemo za duhovne namene, nam Bog obilno povrne z duhovnimi darovi, pa tudi navadno z gmotno blaginjo, kolikor je potrebno. Saj moramo tudi mi prositi, kakor je prosil, razsvetljen od Svetega Duha, moder mož v svetem pismu: “Ne dajaj mi ne uboštva ne bogastva, daj mi uživati meni primerno hrano! Da te presit ne zatajim in ne rečem: ‘Kdo je Gospod?’ Ali da obubožan ne kradem in se ne spozabim nad božjim imenom” (Preg 30, 8.9). Vabim vas, dragi dobrotniki: bodimo tudi zanaprej “enega srca in enega duha” (Apd 4, 32) in “z veselim in preprostim srcem” (Apd 2, 46) nadaljujmo svoje delo za naš zavod v Rimu. V tem duhu voščim blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. Jožef Pogačnik, ljubljanski nadškof —o----------- DOBA NARODNEGA PREBUJENJA (Nadaljevanje s 3. strani) zgrajena na zavestnem sodelovanju. Poznejši gospodarski razvoj Slovenije v Jugoslaviji je slonel na tem trdnem temelju in naj-višji narodni predstavniki in voditelji (Šušteršič, Krek, Korošec) so bili na vodilnih mestih teh centralnih ustanov, dobro vedoč, da pomenijo ključ narodove moči in veljave. Govoreč o gospodarskem osamosvajanju bi biio za dopolnitev slike reči še, da se je vzporedno z zadružništvom krepil tudi razvoj industrializacije slovenske zemlje, ki so jo pospeševale razen novo nastalih bančnih ustanov iz tistega časa tudi zadružne ustanove, bodisi Vošnjakovega, bodisi Krekovega tipa. Razen zadružnih central je bila v dobi, ki o nji govorimo, tudi večina bančnih podjetij že v slovenskih rosah, kar je pomenilo gospodarsko afirmacijo prej obubožanega in gospodarsko po tujcu izkoriščanega naroda. To je posebej treba povdariti zato, ker so bila javna uprava in javna sredstva v rokah Slovencem sovražnega Nemca in Italijana, z izjemo Kranjskega deželnega odbora v letih pred prvo vojno. Žal je vsa ca gospodarska rast po naši zemlji imela premalo časa, da bi se bila dovolj razširila in utrdila, preden je izbruhnila prva svetovna vojna 1. 1914. Vojna je sicer našla narod duhovno že do-Kaj zrel za velike dogodke, ki so siedili, a gospodarsko je bil vendar še premalo konsolidiran, da bi bil mogel stopiti v kritični čas z zadostno gospodarsko silo, ki igra odločilno vlogo pri oblikovanju narodove bodočnosti na mednarodno-politični in držav-no-politični gladini. 3) Politični razmah Rekli smo že, da je Prešeren s Čopom rešil individualnost slovenskega književnega jezika, s tem afirmira', slovensko narodno individualnost in izvršil — morda nevede — enega najvažnej- ših političnih aktov v slovenski zgodovini. Slovenci smo na ta način stopili v revoluciji okrog 1848 v novo nastale mednarodnopolitične razmere kot občestvo s svojim jezikom in svojo kulturo. Na tej bazi so 1. 1848 visokošolci izdali znameniti proglas o Zedinjeni Sloveniji, rekoč: “da poli-tiško razdeljeni narod Slovencev na Kranjskim, Štajerskim, Primorskim in Koroškim kakor en narod se tudi v eno kraljestvo, z imenom Slovenija, sklene in de ima svoj zbor.” Politično so bili Slovenci — kot je znano — razbiti na mnogo kronovin in upravno razdeljeni pod različne deželne uprave. Sama zahteva po teritorialno enotnem slovenskem ozemlju (ki je bilo vse pod Avstrijo z izjemo Prekmurja pod Madžarsko) z enotno upravo v lastnem jeziku in z lastnim parlamentom je bil epohalen političen akt. Ideja se je rodila med izobraženci, a široka plast naroda takrat ni bila zrela in pripravljena, da bi bila kakorkoli sposobna organizirano nastopiti za uresničitev programa Zedinjene Slovenije. Tem manj, ker je bila inteligenca po svojem svetovnem nazoru daleč od preprostega ljudstva in med njima ni bilo živega kontakta, kot smo tudi že rekli. Ni torej nič čudnega, da je ta pomembna pro-klamacija tačas padla v prazno ne le pri avstrijski vladi, temveč tudi pri narodu. Kot vemo iz prejšnjih razmo-trivanj, je bila masa naroda v zelo težkih kulturnih, socialnih in gospodarskih razmerah, kar je bilo deloma vzrok, da za načrt Zedinjene Slovenije in za boj za njeno uresničitev narod ni bil pripravljen. Tudi so v centru narodnega vodstva sedeli tačas možje starokopitne'miselnosti: ‘vse za vero, dom, cesarja’ in niso imeli pravega posluha za novotarske ideje mladega izo-braženstva. Po proklamaciji je ostalo vse tiho in mirno kot poprej, čeprav so program društva Slovenija sprejeli vsi svetni in cerkveni krogi. In je tako ostalo nekako do narodnih taborov pred TOO leti, torej celih 20 let. Med tem se je vnel — kot tudi že vemo—boj med mlado- in staro-slovenci. Mladi so uvideli, da k o n s e r vativna starokopitnost Bleiweisovega kroga ne more pripeljati nikamor. Vedeli so tudi, da je med njimi in podeželskim narodom globok prepad, ki bi ga trebalo premostiti, kajti brez sodelovanja ljudskih množic ne more biti uspešnih političnih akcij. Da bi se premagala prva in druga ovira, so se odločili narodno globoko zavedni možje okrog Franca Levstika, ki niso bili preveč svobodomiselno opredeljeni, da bodo začeli prirejati velike narodne tabore in so jih res priredili več po raznih delih slovenske zemlje. Naj večji in najvažnejši med njimi je bil 1. 1869 tabor v Vižmar-jih nad Ljubljano, kjer se je zbralo 30,00 ljudi in so vzklikali: 'Dajte nam Slovenijo!’ ‘Ne vdajmo se!’ Govorniki, glavni med njimi ‘oče taborov’, dr. Valentin Zarnik, velik orator in goreč rodoljub, so imeli dovolj razlogov, da so narod pozivali na okope. Nezadovoljstvo nenemških narodov v Avstriji je rastlo, cesar in vlada so se lovili za raznimi u-stavnimi spremembami, Avstrija je zgubila vojno s Prusi in v Benečiji, kjer so Lahi zasedli in do danes obdržali Beneško Slovenijo. Končno je 1. 1868 dualizem razdelil državo v avstrijsko in ogrsko polovico, od katerih je vsaka podjarmila nekaj slovanskih narodov. Razlogi za veliko nezadovoljstvo so se množili od leta do leta tudi za Slovence, dokler niso na taborih dali javnega in glasnega duška svojemu ogorčenju. Tabori pomenijo prehod iz ozke čitalniške dobe na torišče masovnega strogo političnega nastopa pred svetovno javnostjo. Njihovega pomena za šolanje širokih ljudskih plasti v političnem nastopanju za zahtevo državljanskih in narodnih pravic ni mogoče pretirati. Na taborih so množice glasovale za Zedinjeno Slovenijo, narodno-politično idejo, ki je na taborih šele pronik-nila v duše in srca slovenskih množic. Zahtevali so enakopravnost v šoli, cerkvi in uradu in napredek v gospodarstvu, zlasti kmetijstvu. Na taborih se je široko razplamtela narodna zavest, izraza je našla zahteva po narodnih pravicah in vse to je našlo pot v sleherno slovensko hišo. Po vsem. tem sc tabori resnično velik dogodek v političnem razvoju prej malo znanega naroda in prvi vzpon na raven zavestno občutenega koncepta samoupravljanja in samo vladanj a. Doba taborov se je začela v Ljutomeru 1. 1868, zaključila pa 1. 1871 s taborom v Buhljah na Koroškem, nakor je dunajska vlada tabore prepovedala. Bili so ji skrajno neljubi in se je bala prevelike politične razgibanosti naroda, ki je bil napoti nemškemu prodiranju na Jadran. Pod očetom Bieiweisom je bilo politično predstavništvo Slovencev sestavljeno v smislu slo-gaštva, ki je biio dokaj jalovo. Razbil ga je dokončno prvi katoliški shod 1. 1892, ki je postavil zahtevo, da naj bo tudi narodna politika v skladu s principi krščanstva. Ta sklep so svobodomisleci vzeli kot bojno napoved in od tedaj dalje se je politično delovanje md Slovenci razcepilo v dva tabora: Klerikalnega in liberalnega. Ta označba ne zadene bistva stvari. Slovenska krščanska demokracija, ki je bila takrat rojena, ni bila politični privesek Cerkve in njene hierarhije (kar oznaka klerikalen pomeni), marveč samostojno politično odločujoča stranka; na drugi strani pa se je ponovno in nedvomno izkazalo, da liberalna stranka ni bila širokogrudna in svobodoljubna kot ime ‘liberalen’ pomeni. Bila pa je v važnih odločba proti-cerkvena in v političnih bojih proti-farška. Socialistična stranka in druge majhne (Dalje na 5. strani) 881-5158 Res: 391-9473 | Vesele božične praznike srečno Novo leto želi ANTHONY F. NOVAK, State Senator CLEVELAND ACCOUNTING SERVICE TAXES - ACCOUNTING - AUDITS ACCOUNT ANALYSES “Specialized Service to Small Business” 6218 St. Clair Avenue Cleveland, O. 44103 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM FRANK TAUCHER - lastnik mesnice na 491 East 260. street JOHN TAUCHER - lastnik ifc. mesnice v Independence Shopping Center v Independence, Ohio. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI ZDRAVNIK DR. LEOPOLD UKMAR Ordmira vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne in od 5:30 do 7:30 zvečer na 6802 St. Clair Avenue — Telefon: 881-9677 Telefon doma je: 481-6422 STAN'S SHOE STORE 6107 St. Clair Ave. UT 1-5027 Peseta pozimi dobri čevlji varjejo zdravje Imamo novo zalogo najnovejših čevljev, copat, snežk, [ ’galoš in škornjev. Skrbno, strokovno primerimo in priredimo ;čevlje po nogi. Prodajamo samo kvalitetno obutev. Eagle Stamps — Gifts for everybody — Gift Certificates Vesele praznike vsem! A. Brofman Department Sfere DRYGOODS — LADIES AND GENTS FURNISHING 6806 St. Clair Ave. Phone: EN 1-0150 Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim odjemalcem in prijateljem. | BELOKRANJSKI KLUB, CLEW«, OHIO j ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM H SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SS SREČNO NOVO LETO ČITATELJEM AMERIŠKE DOMOVINE JOS, J. PESHEL, zastopnik V ELY, MINN. m SLOVENSKA PISARNA v Baragovem Domu, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 Phone: EN 1-5926 želi ameriškim Slovencem in vsem rojakom po svetu blagoslovljene božične praznike in vso srečo v novem letu. Pisarna je odprta ob nedeljah, torkih in petkih od 11. ure dopoldne do 4. popoldne. Zastopamo SLOVENSKE ZALOŽBE: Svobodna Slovenija, Mohorjeva družba v Celovcu in Mohorjeva družba v Gorici, Slovenska Kulturna Akcija. Sprejemamo NAROČNINE IN ČLANARINE za: Tednik in Zbornik Svobodna Slovenija, za Družbo sv. Mohorja v Celovcu, za Slovensko Kulturno Akcijo, Duhovno Življenje, Koroško Kroniko, tednik Družina in Dom in mesečnik Naša Luč. Sprejemamo naročila za darilne pakete LIGE KATOLIŠKIH SLOVENSKIH AMERIKANCEV. V razprodaji imamo dve GRAMOFONSKI PLOŠČI BOŽIČNIH PESMI za ceno $7.00 ter ploščo pesmi kvarteta Finkovih po $5.00. Imamo SLOVENSKE MOLITVENIKE IN KNJIGE ZA DUHOVNO BRANJE. Priročnik Marijine Legije je po $2.00, Povest duše po zapiskih Male Terezije Deteta Jezusa pa broširana po $3.00, vezana po $4.00. Najnovejše: izšel je prvi zvezek brošur Svobodni Pogledi. To je dr. Tine Debeljakov popis komunistične revolucije na Slovenskem. Broširan 60 centov. Knjige: dr. Kolarič: Škof Rožman I. del., broš. $4. vez. po $5. Marjan Marolt: Rojstvo, ženitev, življenje in smrt Ludvika Kavška, broš. $4., vez. $5. Jože Felicijan: Ustoličenje koroških vojvod (v angleščini) po $6.00. Mauser: Ljudje pod bičem L, IF, in III. del, Vauhnik: Nevidna Fronta, Pregelj: Moj svet in moj čas, Velikonja: Ljudje, Jontez: Jutro brez sonca, Jučec: Skozi Luči in Sence L in II. del, Kociper: Na božji dlani, Komar: Pot iz mrtvila, Jurčec: Ljubljanski Triptik, Simčič: Na obeh straneh stene, Geržinič: Dnevi smrtnikov, Kremžar: Sivi dnevi, Karapandžič: Kočevje, Jukič: Hrvatska politika; Kriza Titova režima. Druge knjige in časopise po želji naročimo. SLOVENSKA PRISTAVA želi svojim članom, prijateljem, obiskovalcem in vsem slovenskim rojakom po Združenih državah, po Kanadi in drugod po svetu VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR from. FOREST CITY FURNITURE CO. • Complete Home Furnishers • CASH OR CREDIT 7411 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio — UT 1-1782 Cor. East 75th Street JOS. BEGUN LOUIS SILVER SEASON’S GREETINGS A MERRY CHRISTMAS AND A MOST HAPPY NEW YEAR TO OUR CUSTOMERS AND FRIENDS LACK'S BAR 875 E. 79 St. JOE EVANS EN 1-9061 1 JACK BUBLA, Ass t. Mgr. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ANTON IN JUSTINA KLANČAR 1084 E. 67 St. 1 "ra VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA ME i META RAK 15517 WATERLOO RD. Telefon urad: KE 1-0700 ® doma: IV 6-4958 • Akad. med. HI 2-8500 DOBA NARODNEGA PREBUJENJA (Nadaljevanje s 4. strani) politične skupine one dobe niso prišle do večje veljave. Slovenska politika se je od prvega kat. shoda do prve vojne odigravala v prizadevanju klerikalcev in liberalcev za zaupanje in vodstvo naroda. “Lahko” svobodomiselni liberalizem ljudi, ki so izpovedovali nevero in boj proti Cerkvi, a so umirali z duhovnikom in prejemom zakramentov, je na gospodarsko - socialnem polju privzel manchesterski liberalizem in se pognal v hudo, zagrizeno strankarstvo s podporo meščanstva in bogatejših vaščanov. Vendar pa spočetka ni upal z barvo na dan. Šele I. dijaški shod 1. 1868 je javno proglasil svobodomiselna načela, a praktično politiko so vodili krožki gosposkih ljudi, ki so si svoj program sproti krojili in nastopali po svoji volji. Govorili so n. pr. zoper pogodbo z Ogrsko, potem pa zanjo glasovali, Lovro Toman, it. Katoličani so reagirali z ustanovitvijo Slovenca in Slovenskega gospodarja, ki sta držala ravnotežje s Slovenskim narodom, glasilom liberalcev. Dr. F. Lampe je ustanovil katoliško revijo Dom in svet, ki je proti ozkosrčnemu presoj ar nju umetnosti zavzel pravilno stališče. Prava ločitev duhov in politična tekma med liberalci in klerikalci se je začela, ko sta se tedanje narodno-napredne stranke polastila Hribar in Tavčar. Prvi je bil šolsko polizobražen, pristen svobodomislec in velik panslo-van, človek brez vesti v trgovskem in političnem delovanju, ki je končno v veliki starosti izvršil samomor in izpovedal nekak panteizem. V politiki je bil brezobzirno okreten in spreten ter je zaradi tega dolgo igral vodilno vlogo skupno z dr. Ivanom Tavčarjem. Ta je bil advokat, priznan pisatelj in drugače dobrosrčen človek, a v politiki je uporabljal kar prostaške metode najbolj krivičnih napadov na nasprotnike. Po lastnem priznanju je ostal ves čas veren mož in je umrl previden z zadnjo popotnico. V katoliško - narodni stranki (kot se je krščanska demokracija takrat imenovala) sta onima dvema stala nasproti dr. Ivan Šušteršič in dr. Janez E. Krek. Prvi je bil advokat, velik govornik in zelo spreten politični taktik ter predsednik stranke, drugi pa bogoslovni profesor, strankin ideolog in organizator ter kot tak duša stranke. O Krekovih izrednih sposobnostih, čudovitih lastnostih in brezmejni ljubezni do malega človeka je toliko znanega, da opis lahko izpustim. Ob obratu stoletja sta si stali nasproti v slovenski politiki omenjeni stranki in štirje Janezi, njuni voditelji. Le redko sta odslej ti dve stranki nastopili za skupno politiko. Vendar sta sredi septembra 1897 obe slovenski stranki na vseslovenskem shodu v Ljubljani v navzočnosti čeških, hrvaških in ukrajinskih poslancev ponovili terjatev po združitvi vseh slovenskih dežel v enoto s središčem v Ljubljani. Katoliška narodna stranka je zajela domala vse podeželsko ljudstvo in mnogo delavstva in se je z vso silo zavzemala za uvedbo splošne in enake volivne pravice, ki bi odpravila krivične kurije in privedla v javno življenje zastopnike kmeta in delavca. Liberalci so se v kranjskem deželnem zboru za 10 let zvezali z Nemci, da bi splošno volivno pravico preprečili. Tudi na Dunaju so bili zoper tako pravico, a je končno z intervencijo samega cesarja, zmagala 1. 1907. Med tem je dr. Krek dokončal reorganizacijo stranke, ki se je preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Pri prvih splošnih volitvah v dunajski parlament je dobila SLS vse mandate na Kranjskem, razen enega v Kočevju in v Ljubljani, ki so ga dobili liberalci šele pri ožjih volitvah s pomočjo socialistov. Na Štajerskem so dobili naprednjaki dva mandata in enega na Krasu, vse ostalo je pobrala SLS, ki je tako postala legitimna, svobodno izvoljena zastopnica slovenskega naroda v javnem političnem življenju. Ustroj te legitimne zastopnice naroda je izdelal in uveljavil naj večji slovenski politični in socialni ideolog dr. Janez Ev. Krek. Bil je do zadnjega vlakenca pristen demokrat,, ki, ni dopustil, da bi sedeli v strankinem vodstvu le advokati, duhovniki in še drugi inteligenti, ampak je poleg advokata posadil na stol delavca, poleg zdravnika učitelja, poleg duhovnika — kmeta in obrtnika. Ko so se zastopniki teh neinteli-genčnih slojev pojavili na kandidatni listi, so jih liberalci smešili, a v množicah ljudstva je rastla samozavest in volja do javnega dela. Vse to je dalo tedanji slovenski krščanski demokraciji tak močan temelj in ljudstvu. tako neizpodbitno zaupanje v njeno vodstvo, da je stranka vso dobo svojega aktivnega uveljavljanja v političnem življenju neomajno obdržala večino in o-stala legitimna zastopnica naroda v domovini do sedanje komunistične diktature. Slovenski narod je v obdobju ‘prebujenja’ od 1848 do 1914 tudi na političnem polju dozorel v zrel državni narod, da je pred 50 leti mogel zavreči tujo nadvlado in vzeti svojo usodo v svoje roke. V političnem razvoju proti temu cilju so se Slovenci, iz strahu pred graditvijo nemškega mostu čez slovensko ozemlje na Jadran, začeli ozirati po narodno-politič-ni enotnosti s Hrvati in Srbi. Po avstrijski aneksiji Bosne in Hercegovine je decembra 1908 dr. Šušteršič zahteval v dunajskem parlamentu državno zedinjenje Jugoslovanov v Avstriji, se pravi zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zakaj ne ‘sklenitev’ slovenskega naroda v ‘eno kraljestvo z imenom Slovenija’, kot je terjal slavni proglas iz 1. 1848? Načrt trializma avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda (ki je bil umorjen 1. 1914 v Sarajevu) je predvideval v monarhiji poleg Avstrije in Ogrske še (avstrijsko) Jugoslavijo, a slovensko ozemlje je imelo ostati pri Avstriji, ne se priključiti Jugoslaviji. Razlog? Direkten nemški dostop do Trsta. Strah Slovencev je bil torej zelo utemeljen in stvaren. Zato je povsem razumljivo in v skladu s politično stvarnostjo, da so vse slovenske stranke pred prvo svetovno vojno podprle zahteve dr. Šušteršiča po zedinjenju Jugoslovanov v Avstriji. Isto je ponovila Majska deklaracija leta 1917, le da je bil tedaj avstrijski okvir taktična in varnostna poteza '(minimalna zahteva, maksimalna je bila Jugoslavija izven Avstrije). Nihče ne more upravičeno trditi, da je bil pokopan ideal samostojne slovenske države zarodi takratne politike u-poštevanja realnih dejstev. Narod je bil pripravljen, a državniška modrost je velevala, da čas ni bil še pripravljen. Dr. L. Puš mmm fPraznišfia voiisfa pB Khari, Indija. — Vsem dragim ameriškim rojakom pošiljam prisrčna božična in novoletna voščila. Že drugo leto Vam jih spet pošiljam z misijonske postaje v Khariju, ki ste nam jo svoj čas Vi pozidali s svojimi velikosrč-nimi prispevki. Božič! Tukaj mu po bengalsko pravimo Veliki dan. Praznuje ga vsa dežela. Tudi drugoverci se ta dan pražnje oblečejo; trumoma obiskujejo našo cerkev in si ogledujejo njene zanimivosti, posebno jaslice. Popoldne imamo obhod s kipom Deteta Jezesu, ki na prestolu sedi in se počasi pomika med množico. Katoličani med procesijo molijo in pojo; drugoverci napravijo špalir. Dosti daleč od cerkve na pravkar požetih riževih poljih pa buči bazar, tržišče jestvin in vseh mogočih drugih stvari; največ raznovrstnega lišpa. V pobožični noči pa ljudje radi spe, ker jih je utrudila polnočnica. Koncert ali kakšne predstave so šele v noči po sv. Štefanu. Božič pri nas ni nikakršen praznik pastircev in modrih. Praznik mrzlih Betlehemčanov je, ki so odrekli Novorojenemu sprejem. Indiji je Jezušček še dete, ki ga je rodila uboga mati in ga položila v jaslice v hlevcu. Pravo božično veselje, svetonoč-no razpoloženje sta tu na splošno F&deržaja iz Indije še neznana. Kot njihov misijonar Vas zato prosim, da se nas v tem smislu, kot glasnikov še nevernih src, pri jaslicah spomnite. Ker sem vdrugič prevzel to misijonsko postajo v zelo hudih razmerah, ki mi niso dopuščale, da bi vzpostavil z dobrotniki misijona osebne zveze, kakor sem jih bil z njimi navezal pred leti, naj sedaj vsi tisti stari kharijski dobrotniki in dobrotnice kakor tudi vsi drugi rojaki in rojakinje, ki jim je naš misijon pri srcu, sprejmejo tole moje voščilo, kakor da je napisano odnosno namenjeno vsakemu izmed Vas osebno. V Novem letu naj Vam vsem Zveličar iz jaslic nakloni polno bogatih darov. Tudi podpisani se Vas bom spomnil pri njih. Vam kot svoj čas vdani in hvaležni slovenski bengalski misijonar p. Stanko Poderžaj, S J Catholic Church P. O. KHARI via Kasinagar, 24-Parganas WEST BENGAL, India. * P. S.: Zelo potrebne prispevke za misijon bo g. misijonar najhitreje in najbolj gotovo sprejel, če jih pošljemo na: Rev. Ivan NIKOLIČ, SJ, 1150 Carrol St., BROOKLYN, N. Y., 11225, USA! Janez Sever JEZUŠČEK NA SLAMIC ! PRI NEBEŠKI MAMICI V JASLICAH LEŽI . . Iz jaslic v kapeli Gospodovega rojstva v BčVlchcmu VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! miA MAROLT SLOVENSKA GOSTILNA 1128 E. 71st St. I in 1129 E. 68th St. Telefon: EN 1-7500 Pristni legalni likerji, « l dobra vina, pivo in prigrizek 'č [ Se toplo priporočamo VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO' LETO ŽELI VSEM NAROČNIKOM, ODJEMALCEM IN DRUGIM ROJAKOM MIHA SRŠEN SHOE REPAIR 7208V2 ST. CLAIR AVENUE , * , .. - ». ^ r Vsa čevljarska dela, — popravljam galoše vseh vrst in všijem ziper v usnjate jopiče. SLOVENSKO GRADBENO IN MIZARSKO PODJETJE mm KRISTAVNIK co. 5908 Bonna Ave. Cleveland, Ohio 44103 431-1108 ŽELI VSEM ROJAKOM, POSEBNO CENJENIM NAROČNIKOM IN ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! MIHCIC CAFE 7114 St. Clair Ave. Telephone: EN 1-9359 Lastnika voščiva vsem našim gostom in prijateljem vesele bcžične praznike in srečno, zadovoljno novo leto. Priporočava se za vašo nadaljno naklonjenost. Frank in Dorothy Žitko PRAV VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM MARY HRIBAR in MARY ŠUŠTARŠIČ, solastnici HECKER TAVERN 1194 East 71 St. Tel.: 361-9779 MAH'S SHOES EX 1-9559 7008 St. Clair Ave. Prop. MATT VERBIČ ŽELI ODJEMALCEM IN VSEM DRAGIM ROJAKOM PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. A Merry Christmas and Happy New Year SUPERIOR BODY 6605 St. Clair Ave. Telefon: EN 1-1633 Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim naročnikom in prijateljem. V naši popravljalnim avtomobilov boste dobili najboljše delo, najnižje cene in ljubeznivo postrežbo. B BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON AND HAPPY NEW YEAR! ilspisari@si|a škofa Jsuka p@ Avslralili I 1 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELE JOSEPH ŽELE, SUTTON C. GIROD, LOUIS F. ŽELE, RONALD ŽELE IN RICHARD ŽELE, LASTNIKI I JOSEPH ŽELE & SONS, INC. p OFFICE: 452 East 152nd St., Telephone 481-3118 Cleveland, Ohio 44110 Dva razširjena in prenovljena pogrebna zavoda: H 452 East 152nd Street — 481-3118 in 6502 St. Clair Avenue - 361-0583 Cadillac bolniški voz z oksigensko napravo DOSTI PROSTORA ZA PARKANJE Kličete nas lahko vsak čas. Naš bolniški voz z vso pripravo za prvo pomoč in drugi naši avtomobili za hiter prevoz so Vam vedno na razpolago. You may call us at any time. Our Ambulance and cars always at your service. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM | J. & A, VARIETY CEHTEft I S42 East I85th Sireel KE 1-6255 MRKO JUITL08A lastnik M, L TRAVEL SERVICE 6516 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 • HE 1-3500 VOŠČI VSEM KLIJENTOM, PRIJATELJEM IN ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi PRIJATEL'S PHARMACY SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions - Vitamins - First-Aid Supplies vogal St. Clair Ave. in 68th St. VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO! BRADACH'S MARKE? GROCERIES — MEATS Domače klobase — Hams — Želodec Škof Janez Jenko V letošnjem oktobru so avstralski Slovenci doživeli visok obisk. V sredo, 2. oktobra, na praznik angelov varuhov je priletel v Sydney dr. Janez Jenko, škof Slovenskega Primorja. Tam ga je sprejela skupina rojakov, lepo število od njih v narodnih nošah. Sledila je cela vrsta pozdravov, kamere, intervju, etc. Nato se je škof in večina rojakov podala v Paddington, kjer je prevzvišeni opravil sveto mašo. Škof je 3. okt. odletel v Canberro, kjer je bil zvečer njegov sprejem v Hayden Hall v Ma-nuki. Naslednji dan je prevzvišeni začel s kratkim misijonom za tamkajšnje rojake. Zaključek je bil v nedeljo, 6. ckt. dopoldne. Popoldne je že letel z avijonom v Brisbane v spremstvu č. g. dr. Mikule, kjer je zvečer imel sveto mašo in birmovanje. Tudi v ponedeljek je prevzvišeni še enkrat opravil sveto mašo za rojake v Brisbanu. Torek, 8. okt., je bila določena služba božja s škofovo mašo v Newcastle. Ta kraj je kakih 100 milj severno od Sydneya. Tudi tu so se rojaki lepo izkazali z organiziranjem škofovega sprejema in prilično dobro udeležbo. Naslednji dan, sreda, 9. okt., je bil začetek misijona za syd-neyske Slovence v cerkvi sv. Benedikta. Udeležba je bila dobra. Prevzvišeni in ostali duhovniki smo precej spovedovali, da je bila udeležba pri šv. obhajilu res nekaj lepega in spodbudnega. Misijon je trajal vsega skupaj štiri dni. V nedeljo, 13. oktobra dopoldne je prevzvišeni imel slovensko službo božjo v Wol-iongu. Rojaki so mu postavili lep slavolok pred cerkvijo. Tam so mu izročili slovenski šopek. Isti dan popoldne pa je bilo v Pad-dingtonu birmovanje slovenskih otrok in med njimi nekaj odraslih. Pred birmo je bil zunaj pred cerkvijo pri slavoloku zborni pozdrav birmancev škofu, izročitev šopka. Sledila je procešija v cerkev, kjer je mešani zbor pod vodstvom g. Klakočerja zapel “Glejte, veliki duhovnik . ..” in tudi nato med mašo pel. Po škofovi pridigi, v kateri je vernike navduševal, da naj za vsako ceno ohranijo največji zaklad: sveto vero, naj ta zaklad tudi svojim 'otrokom posredujejo. Nato je govoril še v angleščini domači župnik p. Ciprijan West OEM. Spodbujal je našo mladino, da naj ohrani lepe verske in narodne običaje svojih staršev. Dejal jim je, da naj se nikdar ne sramujejo narodnosti in domovine svojih staršev. Po sv. maši in birmi smo šli v dvorano, kjer so sledili: pozdrav, deklamacijske in pevske točke v čast birmancev in g. škofa. Nato je bila zakuska in slikanje ter prost pogovor z gospodom škofom in razgovori med rojaki. Naslednji dan, 14. okt., je škof z letalom v spremstvu g. dr. Mi-kula odletel v Melbourne. Nato je naslednje dni obiskal rojake v St. Albansu, Geelongu. V četrtek, 17. okt. pa je začel kratek misijon na melburnške rojake v Kew ob Baragovem domu. Sv. maša in pridiga je bila vsak večer pri lurški votlini. Udeležba je bila vsak večer okrog 300 rojakov. Prevzvišeni je veliko spovedoval in tudi drugi smo mu pomagali. Vreme je bilo ob času službe božje vedno vedro, čeprav je v petek še eno uro preje lil dež. V soboto po misijonski pobožnosti je bila v drovani lepo naštudirana akademija v pozdrav visokemu gostu g. škofu. Sestre so naučile mladino celo igrico. Sledile so ji glasbene in pevske točke. Celo balet je bil na programu. Akademija se je vršila v novi dvorani pod novo cerkvijo. Blagoslovitev nove slovenske cerkve v Melbournu Misijonska nedelja, 20. oktobra, je bil na zunaj krasen, sončen dan. Pa tudi srca vseh navzočih so prekipevala v veselju, ko je ob desetih dopoldne škof Jenko prišel pred glavni vhod cerkve v krasnem škofovskem ornatu, obdan od vseh strani z narodnimi nošami in pričel obred blagoslovitve nove cerkve. Blagoslovu cerkve zunaj in znotraj, je sledil blagoslov orgel in piščali, blagoslov tabernaklja, vzi-danje svetih relikvij v oltarno ploščo, maziljenje te plošče. Sledila je sveta maša v čast zavetnikoma cerkve sv. Cirilu in Metodu. V govoru je prevzvišeni čestital melburnškim rojakom in p. Baziliju k lepemu doprinosu k utrditvi njihove verske in narodne skupnosti, k srečno dovršeni slovenski cerkvi. Spodbujal jih je, da naj se pogosto, redno poslužujejo te njihove cerkve in dobivajo v njej bogastvo duhovnega življenja. Nato je govoril tudi,p. Blaž Čemažar OEM iz Lemonta, . U. S. A., vrhovni predsednik slovenskih frančiškanov v Ameriki. Njegov govor je bil poziv mladim, naj ohranijo izročila in jezik svojih staršev. (P. Blaž je rojen v Chicagi. Letos poleti je prvič v življenju obiskal Slovenijo.) Po končani maši je bilo v Baragovem domu kosilo za goste. Med njimi so bili poleg škofa, p. Blaž Cemažar, p. Ambrož Ryan, provincial avstralske frančiškanske provincije, Fr. Rafter, direktor imigracij skega urada v Melburnški nadškofiji, generalni vikar škofije, Fr. Clarke, inženir in arhitekt ter umetniki in zidarji, ki so sodelovali pri gradnji cerkve. Bil je tudi odbor Slovenskega Društva v. Melbournu. —- Po obedu je škof Jenko prvič podelil zakrament sv. krsta Tanji, prvorojenki najbolj marljivega zidarja nove cerkve Ivana Markiča. Ob tretji uri popoldan je bila 5919 PROSSER AVENUE We deliver HE 1-0982 EDDIE & JOSIE, lastnika . W&Mi.... 1 Nova slovenska cerkev sv. Cirila in Metoda v Melbournu, ki jo je letos 20. oktobra blagoslovil škof J. Jenko. Na desni je “Baragov dom”, hostel za novodošle slovenske fante v Avstralijo. Vodi ga p. Bazilij OEM, sv. maša, ki jo je opravil p. Bazilij. Med sv. mašo je škof pridigal in birmal sto slovenskih otrok in odraslih. Tudi p. Blaž je angleško govoril o pomenu sv. birme. Po cerkveni slovesnosti in slikanju birmancev s škofom pred cerkvijo, je sledila zakuska v cerkveni dvorani. V tednu pred nedeljo Kristusa Krhlja se je škof mudil v Ade-laidi in tudi za tamkajšnje rojake imel kratek misijon. Na nedeljo Kristusa Kralja pa je tudi birmoval. Naslednje tri dni je vodil kratek misijon za rojake v Perthu. V četrtek, 31. okt., pa je odletel preko Singapurja, Bangkoka in Brahana proti Rimu in domovini. Škofov obisk v Avstraliji je bil velik dogodek za vse rojake tu. Saj je to prvi škof, ki je prišel v Avstralijo. Njegov namen pa ni bil, da bi z njim paradirali. Ampak je prišel, da je tu imel misijone in duhovne obnove. Njegov, nadpastirski obisk je bil predvsem dušnopastirskega značaja. Le Bogu je znano, koliko dobrega je njegov obisk napravil v dušah. Mnogi znaki kažejo, da je bil njegov obisk blagodejen. Saj smo videli pri zakramentih rojake, tudi lepo število moških, ki jih drugače le redko opazimo. Škof, ki je prišel k nam v osebi misijonarja, nam je s svojo kleno besedo govoril o veri, upanju in ljubezni, o zakramentih in zapovedih. Cele ure je presedel v spovednici in tolažil, dvigal in odvezoval. Naši rojaki so zelo cenili njegov obisk. Že dejstvo, da je prišel nekdo, ki ga še niso slišali: škof Jenko pa je poleg tega tudi dober govornik. Veseli so bili spovednika, kateremu so se lahko brez skrbi spovedali, ker jih osebno ni poznal. Tudi otrokom, ki jih je birmal, bo ta dan ostal v lepem spominu. V vseh krajih, kjer je škof imel misijone ali službo božjo, se je povsod sestal tudi s krajevnimi škofi. V Sydneyu ga je kardinal Gilroy povabil na kosilo skupaj s kardinalom Slipvjem, črnskim škofom Perry-jem, tremi ukrajinskimi škofi in dvema sydney-skima pomožnima škofoma. V Newcastle je krajevni škof Too-hey pred slovensko službo božjo pozdravil našega škofa in mu izrekel prisrčno dobrodošlico. Prav tako tudi še marsikje drugje. — škof Jenko je bil sprejet tudi pri apostolskem delegatu za Avstralijo, Oceanijo in Novo Zelandijo v Sydneyu, pri prevzvi-šenem nadškofu Dominiku En-rici—ju. Pa tudi pri namestniku Sydney skega župana je imel prisrčen sprejem. Tudi časopisje in radio ter televizija so poročali o njegovem prihodu v Avstralijo in pa ob priliki blagoslovitve cerkve v Melbournu. P. V. Jenko mwmwmwmwmwM^ MARIJA PREDE (Po narodni legendi.) Prede božja Mamica, naglo suče se vreteno, vmes kolovrat ropota. ' I i Radost ji odseva z lic: Sinček v jaslice prihaja, treba novih bo plenic ... V duhu ga tedaj zagleda, ko zapušča Paradiž; žalost ji srce razjeda, že pripravljajo Mu križ. — V smrt izdaja ga učenec, vidi steber, trnov venec .. Božja mamica zajoka, omaguje njena roka; slednjič vsa odrevenela, se ustavi sredi dela ... V nazareški hišici čudež takrat se zgodi: božji angel se prikaže in kolovrat zavrti. Limbarski 'U '8» OBLAK FURNITURE Dne 1. novembra smo se preselili v prenovljene in modernizirane, prejšnje prostore, kjer je bila naša trgovina pred požarom, na stari naslov: 6612 St. Clair Avenue Telephone: 431-2288 V preurejeni trgovini bomo mogli naročnikom in kupovalcem oskrbeti najboljšo postrežbo. Imamo bogato zalogo pohištva vseh vrst in izbiro kuhinjskih in gospodinjskih strojev. Pri nas dobite vse, kar potrebujete opreme in oprave za svoj dom. Vse po ZELO ZMERNIH CENAH. PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU želimo vsem dragim naročnikom in prijateljem in se priporočamo, da nas obiščete, si ogledate nove prostore in nam ohranite svojo naklonjenost in zaupanje. MR. IN MRS LOUIS OBLAK IN LOUIS OBLAK JR. MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR FROM DEMSHAR l SONS, INC I 22034 Lake Shore Blvd. Tel.: 731-4770 • Najpopolnejša izbira slovenskih in hrvaških gramofonskih plošč • Božične pesmi slovenskega okteta — poseben album • Barvni T.V. aparati Magnavox in Stereo Phonograph • Vse vrste fotografskih aparatov, pripomočkov in materijala za fotografiranje • Harmonike vseh vrst — Chromatic Accordion VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO ZELI SVOJIM NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM TONY KRISTAVNIK lastnik podjetja za slikanje in pleskanje sob, hiš in poslopij zunaj in znotraj PAINTING AND DECORATING ij§ 37120 Skyline Drive Willoughby Hills, Ohio 44094 Telephone: 946-8436 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM STANOVALCEM 32. VARDE m JACK A. BANKO COUNCILMAN 32. VARDE EDMUND J. TURK CLAN MESTNEGA SVETA - 23 WARD-COUNCILMAN 6411 St. Clair Ave. EX 1-3333 VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, POSEBNO VSEM MEŠČANOM V 23. VARDI, PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELKO SREČE, ZADOVOLJNOSTI IN NOVIH USPEHOV V NOVEM LETU. SMREKAR HARDWARE 6112-14 St. Clair Ave. HE 1-5479 Vsem odjemalcem in prijateljem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto.