Odgovor zavolj mravljincov.
Nič se nam ne umikajte; pri besedi smo Vas prijeli, pri besedi Vas deržimo, iz rok Vas ne spustimo in cekin je naš. Kakor resnično ste od neškodljivosti in nedolžnosti mravljincov prepričali se, in iiič več ne prašate, kako jih od dreves odgnati, ampak kako mešičevje odpraviti, je cekin naš.
Kako mešičevje odpraviti? — odgovor Vam damo za dva nova rumena cekina: če je tedaj Vaša dobra volja ju pošteno dati — ne nam v roke, ampak k namenu, ki ga bomo po Novicah oznanili, kakor hitro ju bomo zaslužili — berite, kar tukaj sledi, sicer Vam tri ojstro prepovemo in pod z gubo dveh cekinov —• — gospodam, ki cekine imajo, ne gre take skrivnosti zastonj ra-zodeti. —
Od perve spomladi do jeseni se mešičevje tako plodi le: njega mamke rode skozi 33 rodov žive mlade; poslednji ali 33. rod pa znese jajca — ne tako debelih kakor kokošje
—  mamke se raztečejo po mladičicah, po vejah in še clo doli po deblih, jih na-nje polagajo in z to potjo prilimavajo.
Iz samiga takiga jajčika«, ko gre vse po godi, zraste prihodno leto število 3,333,333 mešičevja. Če je Vam všeč od jeseni do prihodnje pomladi vse take jajčica poiskati in zatreti, bote drevesa cisto ob mešičevje pripravili, in dva nova cekina sta naša.
Ako bi pa Vam premokra jesen ali prehuda zima tega ne pripustila, poišite o prijetni spomladi, podavite, pokolite, pobite in pomorite vse babice, ki se iz jajc z vale, odpravili bote mešičevje
—  in cekina bota naša.
Ukazali smo bili neko jesen mesečno vertnico (Monathrose) iz verta v tružico presaditi, na tri po dva palca dolge glavice prikrajšati, de bi nam bila na oknu med šipami v kurjeni slanici in dobro prek sončja bolj zgodaj gnala in cvela. Že o Sve-čnici smo bili na pervih mladičicah zapazili po dvoje ali troje clo majčkeniga mešičevja, precej smo ga zaterli; skozi tri tedne smo na drugi ali tretji dan ravno tako našli in storili. Tako smo bili na mesečni vertnici mešičevje, kteriga jajčika so se še na njenih kratkih glavicah znašle, popolnama zaterli, in cvela nam je kar lepo, brez de bi bilo več kasneji, nar manj kaj od mešičevja prikazalo se.
Gospodje! težko de bi ne bili Vi tega brali — skušnjava je bila prevelika! — spoznajte sedaj po-moček za gotov ali negotov, zaslužili smo pri Vas dva nova rumena cekina — dali jih bote ča-stitimu vredništvu za tega, kteri bo v naših kovicah" Slovence nar bolj dobro podučil: Kako milo gre z živino in vsako drugo živaljo ravnati. BoL ve! morde bo iz cekinov še clo nedolž-nimu mešičevju kaj  milosti došlo.-------
___________                      V. V.
13*