KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 59 ZAČETKI ELEKTRIFIKACIJE SPODNJE IN ZGORNJE ŠIŠKE BRANKO ŠUŠTAR »o 20. stoletju prerokujejo, da bode stoletje elek- trike«, je na pragu novega, dvajsetega stoletja govoril ljubljanski župan Ivan Hribar. a tedaj so se njegovi someščani električnih žic še bali in le neradi sprejema- li to novost,' čeprav so ljubljanske ulice od leta 1898 poleg plinskih osvetljevale tudi električne luči. Raz- svetljava glavnega mesta dežele Kranjske pa je zbuja- la željo po posnemanju tudi v predmestjih. Spodnja Šiška, nekdaj prva vas ob poti iz Ljublja- ne na Gorenjsko, v začetku 19. stoletja ni štela niti 500 ljudi, ob koncu stoletja pa je imela že štirikrat več prebivalcev. Postajala je del ljubljanskega predmest- ja in leta 1900 je bivalo tam 4900 ljudi, četrt stoletja zatem pa so cenili prebivalstvo Spodnje Šiške na pre- ko 8000 ljudi. Že v letih pred prvo svetovno vojno so čutili Šiškar- 60 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 19 ji potrebo po modernizaciji razsvetljave, ki-je bila ta- ko pomanjkljiva, da je bila že leta vzrok za pritožbe. Majhne petrolejske svetilke, ki so do tedaj svetile v ši- šensko temo in občino precej stale, so želeli zamenjati za kaj boljšega. In kaj je boljše: plin ali elektrika? Leta 1911 je občinski odbor Spodnje Šiške razmiš- ljal o uvedbi plinske ali električne napeljave ter se in- formiral pri ljubljanskem magistratu o možnostih. Ker bi bila napeljava plinovoda zaradi oddaljenosti plinarne stala preveč, je prišla v poštev edinole elek- trična luč. A samo za razsvetljavo bi bila električna napeljava neumestna in predraga. Tako je županstvo v Spodnji Šiški konec leta 1912 povprašalo pri privat- nikih ter poizvedelo, da bi potrebovali za »električno razsvetljavo: 308 žarnic, eno obločnico, za gonilno si- lo: 22 konjskih sil in sile za dve pumpi,« za cestno razsvetljavo pa bi prišlo v poštev čez 1500 m cest. A kje dobiti elektriko? Mestni magistrat je še ko- nec leta 1913 menil, daje ureditev električnega omre- žja v Spodnji Šiški odvisna od bodoče hidrocentrale na Ljubljanici. Deželni odbor Kranjske pa se je nade- jal, da bo mogoče priključiti Spodnjo Šiško na omrežje kakšne od deželnih elektrarn, morda že pri- hodnje leto ob dograditvi daljnovoda iz Završnice. Tako so občini Spodnja Šiška ostale le obljube in odločili so se, da cestno razsvetljavo izboljšajo s pe- trolejskimi obločnicami. Zadeve so se lotih previdno, zbirali ponudbe in maja 1913 sklenili naročiti za pos- kušnjo eno 800-svečno svetilko sistema Perpetua za ceno okoli 200 kron ter jo postaviti na enem izmed glavnih cestnih križišč občine. A z njo Siškarji niso bili zadovoljni. Konec leta 1913 je dunajska družba za razsvetljavo Lux-Licht ponudila občini, da ji — brez obveze naku- pa — poskusno postavi svojo svetilko, pa so preizku- sili še to. Občinski odbor se je marca 1914 res odločil za nakup desetih 1000-svečnih njihovih svetilk po ce- ni 210 kron za kos. Kupnino pa so nameravali kriti z rednimi letnimi občinskimi dohodki ter jo plačati v treh obrokih v dobrih dveh letih. Svetilke so res kma- lu prišle in ko so jih v začetku maja montirali na lese- ne drogove, je Spodnja Šiška dobila boljšo cestno razsvetljavo. A že tedaj so se nadejali, da »le začas- no, in sicer do tedaj, ko bode občino mogoče preskr- beti z modernejšo električno razsvetljavo.«^ ELEKTRIČNA ZADRUGA V SPODNJI SlŠKI Med prvo svetovno vojno so lahko spoznavali upo- rabo elektrike od blizu, saj je imela vojska v arzenalu v Spodnji Šiški takšno napeljavo za svoje potrebe.^ Kmalu po koncu vojne pa so sredi leta 1919 začeU z organiziranjem električne zadruge* ter avgusta že sklicali ustanovni občni zbor Električne zadruge v Spodnji Šiški, ki je imela »namen preskrbeti in odda- jati članom električni tok za razsvetljavo in gonilno silo za obrt.«^ Tedaj so sprejeli zadružna pravila ter izvolili načelstvo in nadzorstvo: prvemu je predsedo-. val trgovec Ivan Bajželj, drugemu pa Jože Seidl. Članski delež je znašal 100 kron (že spomladi nas- lednje leto so ga povišali na 300 kron), vsak zadruž- nik pa je za poslovanje zadruge jamčil še z dvakrat- nim takim zneskom. Zadruga je postala članica Zveze slovenskih zadrug. »Glava firme« na dopisih Električne zadruge v Spodnji Šiški Dovoljenje za ureditev električnega omrežja na po- dročju mesta Ljubljane — k mestu je od leta 1914 spadala tudi prej samostojna občina Spodnja Šiška — je mestna občina ljubljanska sicer električni zadru- gi dala, a le do prekhca. Glede odkupa zadružnega omrežja pa si je mesto pustilo proste roke.* Čeprav je že od konca 19. stoletja delovala mestna elektrarna, ta ni mogla kriti čedalje večje porabe elektrike in predmestja ter okoliške vasi so bile odvisne od lastne akcije. Še leta 1922 je, kakor vsako leto jeseni, mesto izdalo razglas o štednji z električnim tokom v zgod- njih večernih urah, ker so bili stroji v elektrarni pač preobremenjeni.' Šišenska zadruga pa si je zagotovila električno energijo iz Cesnove elektrarne' v Brodu pri Tacnu, ki je začela obratovati leta 1910 najprej za potrebe šent- viške obrti, kasneje pa je oddajala tok tudi v Dravlje, Trato in Podgoro. Pa tudi v Šiško. Trajalo je leto dni, da je bila zadruga z napravo omrežja gotova (10. avgusta 1920)° in na zadnjo sep- tembrsko nedeljo leta 1920 so v Šiški prvič zažarele električne svetilke. Takrat so priredili otvoritveno ve- selico.'" Na njej so predstavili delovanje električne razsvetljave, rajanje pa so podaljšali pozno v noč ter »vsled prekoračenja policijske ure« plačali 120 kron globe. Prav toliko pa so odšteli elektrarni Česen za porabo toka. A z veselico niso imeli izgube in večji del dobička (tega je bilo za dobrih 12.000 kron) so si menda razdelili kar trije člani vodstva. Najprej so poskrbeli za javno razsvetljavo in jo ta- ko po sedmih letih spet izboljšali. Tokrat z elektriko. Javna razsvetljava je na novo zagorela konec oktobra 1920 in skrb zanjo sta si delila šišenska zadruga in me- sto, ki je tudi prispevalo k stroškom.'' V januarju leta 1921 pa so — če že ne prej — prišli na vrsto še posamezni člani zadruge in tako so v ja- nuarju napeljali elektriko šestnajstim, februarja je dobilo tok še ducat Šiškarjev, nato pa do jeseni še štirje do sedem interesentov mesečno. Do septembra kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988 61 1921 je plačalo napeljavo toka 72 članov, ki so za in- stalacije dali od nekaj sto do 7.600 kron. Večina je morala zbrati za hišno napeljavo poldrugi tisočak de- narja. Zadruga je poslovala bolj po domače brez urejene- ga knjigovodstva in po Šiški se je govorilo, da je vodstvo zadruge »z električnim denarjem kupovalo vole in krave«. Pomlad leta 1921 je bila kar živahna: član nadzorstva je obvestil sodišče, da premoženjsko stanje zadruge ne ustreza bilanci (manjkali so podat- ki o števci in žarnicah), spor pa je dobil tudi politično ozadje. Na dan občinskih vohtev — voHH so ljub- ljanski mestni svet — so se 26. aprila 1921 pojavili po Šiški letaki, ki so napovedovali »sodnijsko revizijo proti električni zadrugi šišenskih JeDeeSarjev« in propagirali tretjo volilno skrinjico NNS (Narodno napredne stranke). Ah je to kaj vplivalo na vohlne re- zuhate^^ od vseh oddanih glasov v Spodnji Šiški jih je bilo 1/3 za komuniste, po 1/5 za rivalski JDS (Jugos- lovansko demokratsko stranko) in NNS ter 1/10 za Slovensko ljudsko stranko — ni prav jasno. Kasneje pa je sodišče ugotovilo, da »prometa z govejo živino ni bilo pri zadrugi nobenega«, uporabljali pa so staro računovodsko knjigo bivše mesarije Favai. A nasprotja v vodstvu zadruge še niso minila. Ta naj bi obravnaval izredni občni zbor zadruge. Intere- senti so zanj zbirali podpise od hiše do hiše z obljubo, »da naj se podpišem, da bo luč po letu cenejša«, ka- kor so kasneje izjavljaU podpisniki. Avgusta 1921 so zadružniki ugotavljali, da je bilo napadanje zadruge le strankarsko in ne gospodarsko in želeli takšno de- bato končati enkrat za vselej. Zadruga je poslovala precej na tesno in zaradi večjih izdatkov tudi zviševa- la ceno. Pojavljali pa so se tudi predlogi — predvsem premožnejših v vodstvu — da bi zadrugo preosnovali v delniško družbo in tako dobiU manjkajoči denar. A misel o razdružitvi zadruge, ki se je pojavljala še leta 1923, so zadružniki zavrnih. Da očitki vodstvu vendar niso bili brez osnov, se je pokazalo v februarju 1924, ko je predsednik zadruge dobil zaradi različnih nerednosti nezaupnico in je od- stopil. Nekaj mahinacij je bilo z žarnicami (te je kupi- lo vodstvo in jih potem odstopilo zadrugi v njeno fi- nančno škodo), leta 1923 pa je v enega od transfor- matorjev udarila strela, ki je napravila za 24.000 kron škode, saj ni bil zavarovan. Zadruga je vsaj do jeseni 1923 delovala »kar tja v en dan brez proračuna« ter odplačevala dolg. Zato ni bilo nič čudnega, da je aprila leta 1924 izredni občni zbor (sklic tega je zahte- valo 55 zadružnikov) izvolil — med razgibanim zbo- rovanjem — novo vodstvo zadruge, ki mu je načelo- val Jože Seidl. Razprtij pa še ni bilo konec. Ob veselju nad elektriko, ki je od septembra 1920 svetila v Spodnji Šiški, je bilo med člani tamkajš- nje Električne zadruge kar živahno zaradi prepi- rov in težav pri poslovanju. Ko so jeseni 1924 spet obravnavali spore v zadrugi, so bili mnenja, da je bila nestrokovna organizacija vzrok nesporazumov, ter želeli »da se politika ne vnaša v gospodarstvo, ter da se napravi enkrat red v vodstvu«. Sloga v načelstvu zadruge (to je tedaj vodil inž. Ivan Dedek) je res pri- pomogla k uspešnejšemu delu. Leta 1925 so sprejeli nova pravila, po katerih so lahko uporabljali hišni posestniki tok le zase in za svoje stranke v hiši, obrtniki pa le za svoje poslovne lokale. Zadružni delež je znašal 75 din in dajal pravi- co do uporabe »125 Wat ali 125 sveč«, za uporabo motorjev (gonilne sile, so rekli takrat) pa seje moralo plačati za vsako konjsko silo 5 deležev. A že leto za- tem, ko je bila zadruga poslovno aktivna, so menih, da so jim deleži le v breme. Do srede leta 1926 so razširili cestno razsvetljavo in jo okrepili pa tudi znižali ceno toku za 25 par pri kWh. Takrat so tudi prvič razpravljali o interesu mestne občine, da bi Spodnjo Šiško priključili na omrežje mestne elektrarne. Toda s Česnovo elektrar- no na Brodu, ki jim je dobavljala tok, so bih vezani s pogodbo do leta 1930. Ta šišenska električna zadruga je bila od svoje ustanovitve članica revizijske zveze li- beralne smeri: Zveze slovenskih zadrug. Ta ji je daja- la tudi kredit (do 100.000 din z 9,5% obrestmi), za katerega so jamčili člani načelstva. Ob izstopu takš- nega poroka iz zadružnega vodstva pa so iskali kredit drugje. Tega je ponudila najceneje (z 8,5 % obrestmi) Zadružna zveza in tako je Električna zadruga presto- pila leta 1928 v članstvo te zadružne zveze, ki je bila bližje Slovenski ljudski stranki. Če je bila zadruga leta 1923 »tako rekoč pred pad- cem«, pa je bilo leta 1928 — tedaj je zadrugo vodil Fran Šalehar — za 98.000 din dobička. Razmišljali so o sodelovanju pri razširitvi tacenske hidrocentrale, a k temu zadruga ni pristopila, pač pa je obnavljala svoje omrežje. Zadruga je imela probleme s poslovni- mi prostori, saj niso »imeli potrebne delavnice, ne prostora za zlaganje drogov, kateri so ležali na javnih prostorih, ne prostora za lestve, ki so bile pod raznimi šupami na razpolago vsakomur. Skratka nič!« Tako se je porodila misel o lastnem domu zadruge. Konec leta 1922 je štela zadruga 244 članov. Do le- ta 1927 se je število članov povečalo na okoH 300. Ti so imeli »instaliranih 27 motorjev 285 K.s., 20 kuhal- nih, grelnih in drugih aparatov, ter 2peči«. Ker pa je bilo na omrežje priključenih skupaj 566 števcev, je zadruga oddajala »tok na račun in odgovornost naših članov še 266 drugim strankam, ki stanujejo pri zad- ružnikih«. V celoti je bilo tedaj v Spodnji Šiški prik- ljučenih 4200 žarnic. V teku štirih let (1923—1927) se je promet zadruge dvignil od 2 na 6 milijonov din, poraba toka pa v tri- letnem obdobju kar za 50%. Leta 1927 je zadruga oddala 123.500 kWh električnega toka pri okoh 12 % izgubi na omrežju. Tedaj so zadružnike spodbujali k uporabi »elek. energije v izključno gospodinjske svrhe, tj. za kuhanje, likanje i.t.d.« ter načrtovali iz- jemno ceno toka za uporabo v gospodinjske in go- spodarske namene. Seveda so bih Siškarji kar najbolj 62 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 zadovoljni s svojo električno zadrugo, ker so plačeva- li tok po ceni, ki je bila »dokaj nižja kakor v njeni najbližji okolici. « ELEKTRIČNA ZADRUGA V ZGORNJI ŠIŠKI Če SO si V Spodnji Šiški z osnovanjem električne za- druge pomagali, da jim je septembra 1920 zasvetila električna luč, tudi v drugih vaseh proti Gorenjski ni- so mirovali. Še pred koncem prve svetovne vojne so avgusta 1918 z namenom »preskrbeti in oddajati čla- nom električen tok za razsvetljavo in gonilno silo, na- bavljati kmetijske stroje in jih posojati zadružni- kom«, osnovali Električno strojno zadrugo v Št. Vi- du nad Ljubljano.'^ Zadrugi je načeloval zgornješi- šenski župan Ivan Zakotnik, odborniki pa so bili še iz Št. Vida, Glinice, Podutika, Guncelj, Stanežič in Dravelj, povečini posestniki. Do maja 1919 se je v zadrugo vključilo 259 članov. • A z omejitvijo področja delovanja le na Zgornjo Šiš- ko se je leta 1921 število članstva zmanjšalo na 125. V letih 1919 in 1920 je zadruga poslovala z izgubo (te je bilo enkrat okoH 2000 kron in drugič okoli 5000 kron), kar je bilo pač zaradi stroškov ob napeljavi elektrike. Dela na električnih vodih so tekla še spom- ladi leta 1921, ko so čakali na odobritev pogodbe za prejemanje električnega toka iz bližnje Česnove elek- trarne na Brodu pri Tacnu. Z novimi zadružnimi pravili leta 1924 so tudi spre- menili ime zadruge, saj so bili njeni člani le iz Zgor- nje Šiške. Vsak član je moral vplačati en zadružni delež (25 din) za vsako žarnico in Hkalnik, če pa je uporabljal elektriko za pogon, pa za vsako konjsko silo tri deleže. Občni zbor, ki je zasedal v gostilni Kav- čič, je razpravljal tudi o povečavi elektrarne in o vključitvi v revizijsko zvezo liberalne smeri (Zveza slovenskih zadrug), čeprav so bili dotlej vključeni v Zadružno zvezo. žig Elel