ft. 238 MMii mm i gitirtiil giiti timu ni ti trti)
Vzhaja, izvrrmSi pondeljek. vsak	Uredništvo: ulica av. Fr-f
Asiškega it 20, L nadstropje. DoptffSifc} pošiljajo uredništvu. Nr^'t^ ^ Z pisma se ne sprejemajo, rokopfci se - vračajo. — Odgovor j Prof. F. Peric. — Lastnik tiskanu g J tost. Tiak tiskarne Edino* crata n mesec L 7.—, 3 meaece^U 19.50, pol leta L 32.— In celo i Za inozemstvo mesečno 5 lir več. Telefon ur-.niltva in uprave 5t. U-Sf-
tu, v torek 2, decembra 1924.
Posamezna številka 20 cent«
Letnik XUX
Roasmesae Številke v Trstu In okolici po 30 cent — Oglasi se računa)* w Hrofcostf trne kolone (72 mm.) — Ogla* trgovcev ia obrtnikov mm po 40 aahvaie, poslanic« In vabila po L L—, oglasi denarnih po L 2 — MaM oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — naročnina in reklamacije ae poiitjajo iakl|učno uprav* Edinosti, v Trstu, *ka m. Frančiška AsiSkega štev. 20.1. naMiopja — Telefon uredniitva In upravo II«
V hipu, ko padajo po našem ljudstvu novi krvavi udarci, nam je težko pri srcu, da moramo zopet odgovarjati na več
pofde le tisti, ki je popolnoma, nesposoben, da bi mislil s svojo glavo. Takih ljudi pa je — hvala Bogu! — med našim na-
ali man| podle napade. Vsak krat, ko nam rodom manj, nego si oni mislijo. Pred soje vsiljena polemika z rojenim bratom, se diščem da so bile izdane nekake tajnosti,
spominjamo izjave našega poslanca dr. Witfana, ki nam jo je podal ob raznih prrfkah. «Vse rad prenašam, vsako žrtev rad pretrpi m, vse rado voljno prenesem v težki in naporni borbi, ki jo vzdržujem na svojem s toliko odgovornosti združenem mestu. Le ena stvar pa me grozno in neizrečeno boli: namreč dejstvo, da mi pri tem mojem delu in v tej moji borbi padajo v hrbet lastni bratje, tako da moram tudi v času najhujšega navala na svele pravice našega ljudstva misliti na to, kako si bom obvaroval hrbet proti tistim, ki jim je strankarska borba med brali rrad skupnima interesi celokupnega našega ljudstva. Na vse sem bil pripravljen, toda kaj iakefga nisem pričakoval».
Te besede poslanca Wilfana so naravnost oorazna obsodba sedanje gonje tako-irnenovanih krščansko~>ocijalnil\ krogov v Gorici proti našemu političnemu društvu, njega vodilnim činiteljem in proti vsemu, kar narodno misii in čuti. Posebno te dni peno dom razsodbe v procesu dr. Sla vik -dr. Bitežnik so se pokazali ti krogi v svoji pravi luči, t. j. v luči vse svoje duševne in moralne mizerije. Dr. Bitežnik je bil obsojen, ker ni mogel dokazati svoje obre-ko.valne trditve naperjene proti dr. Sla-viku. Vsak pameten človek je pričakoval, da bodo ti gospodje, ki so bili v osebi dr. Bitežnika cibsojeni in postavljeni javno na laž, popravili krivico, ki so jo delali, vsaj s tem, da bodo previdno molčali. Kaj vidimo namesto tega? Goriško politično društvo je objavilo v svojem glasilu «Goriška Straža» izjavo, v kateri se solidarizira z obsojenim obrekovalcem ter mu izrajža svoje odobravanje. In to čujte in strmite! — 'V obrambo < politične morale«! Naj sledi tukaj dobesedno ta goro-istasni dokument, ki ga tvori
Izjava krščansko - socijalne ga političnega društva.
Odbor političnega društva «Edinost» v Gorici je na svoji seji dne 26. novembra t. L razpravljal med drugim tudi o političnem procesu, katerega so vpri-zorili voditelji tržaškega političnega društva proti tajniku dr.ju Josipu Bi-težniku in sklenil priobčiti nastopno izjavo;
1.	Odločno je treba obsoditi, da je dr. Edvard Slavik spravil vsebino tajne seje 7. februarja 1924., ki se je vršila med zastopniki ob oh političnih struj v Gorici, pred italijansko javnost in jo pretiral celo* pred forum državnih oblastev. Toliko bolj je treba ožigosati njegovo neodgovorno- ravnanje, v kolikor mu je bil večkrat predlagan častni sod, sestav^ ljen od mož naše krvi, ki uživajo polno zaupanje obeh političnih struj.
2.	Dr.ju Josipu Bitežnilcu, neustrašenemu branitelju pravic našega naroda, gre naša iskrena zahvala in hvaležnost ljudstva, da iz narodne discipline ni razgrnil pred državnimi oblastvi mate rijala, ki bi ga bil pred častnim sodom lahkol uporabil v svojo zmagovito o brambcu, ter se je dal raje obsoditi, nego da bi razkriva! pred sodniki notranje politične razmere svojega naroda.
3.	V interesu naše narodne enote je, da se taka bojna sredstva med političnimi stru jami že v kali zatrejo, zakaj noben odgovoren politik ne bo mogel v bodoče več sodekuvati z drugimi organizacijami, ako mu preti nevarnost, da postane vsebina zaupnih sej predme! razprave pred državnimi oblastvi.
S tem se rušijo podlage vsakršnega medsebojnega delovanja in se demoralizira vse politično življenje našega naroda v Italiji.
***
Odbor se je nato pečal z napadi dnevnika «Edinost» in državnega poslanca dr.ja Josipa Wi!fana na samostojno politično organizacij goriških Slovencev, razpravljal je o polomu < Banke Adria-tike» v Trstu — ter sklenil nastopno resolucijo:
«Odobrava se odločen in značajen nastop «Goriške Straže* v vprašanju poloma «Banke Adriatike* in se ji izreka zahvala, da se je bila svoječasno uprla agitirati potom oglasov za italijanski fašistovski zavod, ki je prinesel toliko gorja našemu ljudstvu*.
< Goriška Straža* -se poziva, naj na nedostojne in surove napade lista Edinost* in poslanca dr.ja Wilfana na goriško politično organizacijo ne odgovarja, temveč naj vporablja svoje dragocene sile za pozitivno razvijanje našega programa v korist naroda. Kakšna »struja je na pravi poti, o tem ne bo odločalo prerekanje dr.ja Wilfana ,'n «E-dinosti», temveč zgodovina, v katere pravičnost trdno zaupamo*.
Najnemoralnejši dokument naše politične zgodovine
Ta izjava krščansko-socijalnega (kolika ironija!) političnega društva v Gonci je
ki jih na oni seji sploh ni bilo. Ali pa morda mislijo krščansko - socijalni gospodje, da mora veljati tajnost tudi za njihove obreko valne lumparije? Priznavamo, da bi bilo to zanje zelo lepo in zelo komodno, toda vsak pameten človek bo odkrito priznal, da gre zahteva po taki tajnosti vendar preko vsake mere. Vsakdo bi potem lahko obrekoval, opravljal svojega bližnjega in mu škodoval na imenu in imetju, ko bi mu kaki namišljeni obziri do «tajnosti» jemali vsako pravico do obrambe svoje časti in svojega dobrega imena. Zato je vaš krik o «izdani tajnosfei», gospodje, le grda komedija, s katero bi le hoteli skriti svojo neizbrisno sramoto.
Sicer pa so ti gospodje tudi do skrajnosti smešni. Gospodje kakor dr. Wilfan, dr. Slavik in drugi tržaški vodilni možje, ki so prekaljeni v najhujših narodnih borbah, ki so častno in pošteno vršili svojD narodno dolžnost v najtežjih hipih našega narodnega življenja in snovanja, že tedaj, ko se o Ščeku, Besednjaku in Bi-težniku še vedelo ni, ali so sploh na svetu, — ti možje naj bi se šli učit k novopečenim « polit ikom » goriške krščansko-socijalne struje, kako je treba čuvati tajnosti iz našega domačega talbora?! Ne, gospodje, vi se prevzemate in ste smešni!
«Italijanski sodniki»
Tudi kričanje o italijanskih sodnikih je le grda komedija, s katero bi hoteli goriški gospodje vsaj nekoliko popraviti svo$ nedvomni poraz in svojo očitno sramoto. Kdo pa je kriv, da imamo v naši deželi le italijanske sodnike, kdo je kriv, da se naše ljudstvo nt mogkr enodušno in vsled tega tudi uspešno upreti izganjanju našega jezika iz sodnij in drugih državnih uradov? Kdo je kriv, da ne moremo nastopati z isto impozantno složnoistjo in enotnostjo kakor poadiški Nemci? AK so temu krivi možje kakor dr. Wilfan in dr. Slavik, ki slo se borili z vsemi silami proti temu« da bi se Slovani drobit na stranke in s tem slabili svoj odpor, aH pa tisti, ki jim je edini politični cilj ravno cepritev in ko i>anje naših narodnih sil? Morda bi bili padli po našem ljudstvu enaki udarci, tudi če bi bilo složno, toda na visak način bi imela naša politična akcija v vsakem pogledu večje uspehe, ako bi vlada videla, da mora računati z enodušnimi zahtevami pol milijona Hrvatov in Slovencev, ki ne poznajo medsebojnih strankarskih borb, temveč le borbo za svoje pravice.
Pa še nekajj z ozirom na komedijo z < italijanskimi i sodniki*. Ali naj morda gremo iskat sodnike na luno? Tudi je le groba laž, da je dr. Slavik spravil pred sodnijo «predmet zaupne seje», temveč le podlo obrekovanje. Goriškim gospodom je sicer prasrto, da smatrajo obrekovanje za «predme»te zaupnih sej», toda s takim razumevanjem politične morale se sami ob« sojaja, ker s tem priznavajo, da jim je obrekovanje bistveno politično sredstvo. Pa saj nam diaje gori navedena izjava goriškega društva nedvoumno potrdilo, da je temu taka S tem, da se je javno solidariziralo z obsojenim obrekovalcem, je podalo pred našim ljudstvom -svojo naj-točnejšo fotografijo. In tako ostane |xri-bito, da niso v razkolniškem taboru v Gorici obrekovalci le posamezniki, temveč da je bilo tO nemoralno in ne krščansko sredstvo posvečeno tudi od njihove najvišje instance.
Tako znajo braniti ti gospodje — politično moralo!
dejstvo, da ao stali tukajšnji krščansko-socijalni listi v tej polemiki ob strani tistim listom onkraj meje, ki se nahajajo s krščansko-aocijalno ali slovensko ljudsko stranko v Sloveniji v najhujšem političnem boju in nasprotju. « Slovenec«, ki poroča o naših razkolmkih z očitnimi simpatijami, pa je stal n. pr. na strani g. Kamenarovića proti g. Praprotniku. Torej prava babilo-mja političnih intrig!
Ne proti bankam, temveč proti lastnim bratom
Streli naših razkolnikov pa so bili na-merjenš v prvi vrsti proti našemu političnemu društvu in našemu listu. Naši nasprotniki so vedeK, da je prejšnja (slovanska) banka pomagala ustanoviti tiskarno «Edinost*. Zato so zags^U ob času nacionalizacije krik, da bo Tudi naša tiskarna prešla v fajšsstovske roke. Naši voditelji so — seveda na veliko žalost goriških razkolnikov — poskrbeli pravočasno, da so prišli deleži v prave roke. Toda razkcl-niška z^a jim vendar ni dala miru in so prišli na dan z obrekovalno trditvijo, da smo podkupljeni. Sedaj so* tudi v tem pogledu razkrinkani kot nizki obrekovalci. Isto velja tudi glede njihovega ščeketanja o izmenjavi zadružnega denarja, kakor smo že in še bomo dokazali z neizpodbitnimi dejstvi	»
Oglas bi bila sprejeli, ali ga" niso mogli
Kakor se vidi, je bila razkolniška struja od začetka do konca hudo skregana toliko s prejšnjo «Jadransko banko* kolikor s poznejša «Banca Adriatica«. Ko je ta poslednja ponujaJa svoj oglas «Goriški Straži« in «Ma!emu listu», ga ta lista enostavna nista omela sprejeti, in sicer iz političnih razlogov. In samo iz teh razlogov sta ga tudi odKfarafca in sicer nerada, kakor
te banke prav isti listi, ki so jo do včeraj [ parije, ki 90 prišle tik pred polomom na neizprosno napadali? Nihče bi ne mogel! dan, bi- ga morali odkloniti. Da pa tega tega drugače razlagati nego tako, da so se! nikakor nismo mogli vedeti, to bomo na-
naši razkol ni ki zares dali podkupiti od «Banca Adriatica».
To soi razlogi, iz katerih ne «Goriška Straža« ne «Mali list« naravnost nista smela sprejeti oglasa za noben denar!
Naš položaj je bil popolnoma drugačen
Povsem drugačen pa je bil naš položaj. Mi smo bili v gori omenjeni borbi med gg. Kamenar oviče m in Praprot nikom, ki je pozneje degenerirala v borbo med dvema slovanskima denarnima zavodoma, popolnoma nevtralni. Še več: z obžalovanjem smo ji prisostvovali, ker je pač za vsakogar jasno, da padajo škodljive posledice takih gospodarskih spororv na koncu koncev samo po vlagateljih, med katerimi je morda na tisoče takih, ki so si svoje prihranke takorekoč od ust odtrgali. Tudi mi bi bili lahko kovali političen kapital
tančno in jasno dokazali v najkrajšem času.
Njihovo hinavsko socijalstvo
Trdno smo prepričani, da niso vedefi tudi naši obrekovalci, da gre banki slabo S tem, da trdijo, da so vedeli, si le dajejo zelo slabo spričevalo. S tem sami dokazujejo, kako jim je boj proti «bankirstvu» postranska stvar. Će so vedeli, je bila njihova sveta dolžnost, da opozorijo ne samo vse naše liste, ki so oglas objavljali, temveč tudi javno v svojih glasilih vse naše ljudstvo. Ako so dojvolili, da je bil odgovorni urednik «Gor. Straže« obsojen na devet mesecev ječe, ker je nastopil za narodne pravice, torej radi istega nacionalizma, ki ga oni sami proglašajo za hudičevo delo, tem večja je bila njihova dolž-! nost, da riskirajo slično obsodbo za to, da
iz omenjene borbe, če bi nam bile kak^ i rešijoi našemu ljudstvu na milijone s strankarske koristi bolj pri »srcu nego skrb j trudom in'žulji prihranjenega denarja. ^ Z za upnike. Ker pa smo drugačni «bankirji«, nego bi nas hoteli predstaviti goriški razkolniki, se nismo hoteli politično obogatiti na račun upnikov «Jadranske banke« in «Banke Adriatike« s tem, da bi bili netili in podpihovali goriomenjeni prepir. S tem pa smo prav gotovo pokazali nerazmerno več politične korajže in ismisla odgovornosti, nego naši obrekovalci.
eno besedo: njihova sveta dolžnost je bila, da odkrito pozovejo naše ljudi in naše ustanove, naj ne nosijo denarja v «Banko Adrijatiko«, ker grozi nevarnost, da ho izgubljen. Tega pa niso nikdar storili, temveč so pisali o «Banki Adrijatiki« le v zvezi z obrekovalnimi podtikanji na naslov našega vodstva in našega lista.
Tudi to je dokaz za vso našo razsodno javnost, da niso le grdi obrekovalci.
S tem našim zadržanjem, ki je edino od- temveč tudi veliki hinavci, katerim je
govarjailo interesom ljudstva — zakaj brez omenjenih prepirov bi se bila morda rešila «Jadranska banka« in bi imeli še danes svoj slovanski denarni zavod — se nismo javno politično sprli z rtobeno stranjo. Vsled tega smo tudi prav brez vsa-
kaže gori omenjeno Ščekovo petljanje pri	kega pomisleka lahko sprejeli oglas
drugi banki Vsak razsoden človek bi se	^ * 1 --1-'-- -- J u .. . . .i bil miorai »vprašati, če bi ga bila sprejela, kakot je mogoče, da objavljajo danes oglas
«Banca Adriatica*, ne da bi nam mogel nihče — razen obrekovalcev po poklicu — kaj očitati. Le če bi bili vedeli za sle-
vse prej pri srcu nego pravi ljudski blagor. Da jim ni nikakor mar za borbo proti resničnemu bankirstvu, ki grozi našemu ljudstvu, so pa dokazali tudi s tem, da niso nikdar nastopili proti mreži onih laških bank, ki se z vsakim dnem bolj zajedajia v naše narodno ozemlje, medtem ko je «Edinost>> že ponoivno opozarjala na nevarnost zadolževanja našega kmetskega ljudstva pri omenjenih bankah.
Hinavščina z oglasi
Vrhunec hinavščine pa se nahaja v navedeni izjavi na onem mestu, kjer se odobrava «Goriška Straža«, da ni «hotela agitirati za italijanski fašistovski zavod« z oglasom. Smatramo za svojo neodklonljivo dolžnost, da razkrinkamo pred našim ljudstvom tudi to hinavščino.
Zakaj nista «Goriška Straža« in «MaH list« prinašala oglasa Banke Adrijatike«? Morda radi svojega «protibankirskega» prepričanja? Nikakor ne! Znano nam je, da je bivši poslanec Šček hodil petljat v neko banko, naj mu da ona svoj oglas, da ne bo njegciv «Mali list« na škodi, ker ne more objaviti oglasa «Banke Adrijatike«, katera mu ga ponuja. Kako je torej s to stvarjo?
Kakor je vsem znano, sta se ta dva lista udeležila borbe, ki se je vnela po vojni rned gg. Kamenarovičem in Praprotnikom, in sicer sta se postavila olba lista na stran g. Praprotnika proti cJadranski banki«. Posebno huda je bila ta borba ob času -svetomargeritskih dogovorov, ko je šlo za onih 13 milijonov lir. Ves čas sta oba lista z veliko vnemo pobijala zahteve Jadranske banke«. Temu stališču sta ostala dosledna tudi pozneje ob času nacionalizacije. To pa ne morda zato, ker jih je gnalo v to stran kako posebno «protiban-kirsko« prepričanje, temveč edino zato, . ker so pri tem špekulirali nm ▼ e-aa;nempralnejši dokument v naši političnijlik politični dobiček. Glavna polemika med gg. Praprotnikom in Kamenarovičem se je vršila po jugosiovenskih listih, kakor je splošno znano. Pri tem
z<godovini po vojni. Gospodje, ki so zamislili to" nespametno izjavo, se zaistonj iz-
govarjajo z italijanskimi oblastvi«, z «ita- ----------- ------...---^	- ----------,nua japon»a vi
uiansKimi sodniki« atd. JNa umamce limi moramo uploviti naravnost	zoniia. V demokratov ie	nastopil i &ke$a arotokoia,
s fašizmom
Zborovanje zastopnikov opozicije v Milana — Turati, Amendota, Mauri, Nobili m Facchmetti prati kompromisa s fašisti
MILAN, 30. V gledališču moderne umetnosti (teatra deM'Arte Moderna) se je zbrdlfc danes 4b 14.30 okoli 1000 zastopnikov opozicijskih političnih organizacij. Med njimi je bilo 74 pwlancev m 27 bivših poslancev. Zastopane so bile naslednje stranke: italijanski socijalisti (maksi-malisti), unitarci (turati je vci), popolari, republikanci, Narodno ujedinjenje (Unione nazionale), demokratski socijalci, neodvisni demokrati, bojevniki Svobodne Italije (Itaftia Libera), skupine Liberalne revolucije (Rivohizione liberale), Zveza bivših vojakovi in «CorricIoiisk* sindikati« (Sindacati corridaniani).
Na oder je bila postavljena Matteotti-jeva slika, ki je bila okrašena o cvetlicami. Turatija m Amendota so zborovak i sprejeli z burnim ploskanjem. Ob 14.30 je Tu-rati otvKNril zborovanje ter pozval zboro-valce, naj si izvolijo predsednika. Tedaj je za grmelo pa dvorani: «Turati! Turati!«
On. Turati je govoril v imenu unrtarcev. Rekel je, da nima kot unitarec povedati ničesar posebnega. Svobode danes ni; radi tega druži boj za svobodo vse epozi-cijonalce. Poleg tega pa imajo unitarci drugo ime, ki jih druži: Matteotti! (Zbo-rovalci vtstanejo. Nekdo zakliče: «Danes ne pripada Matteotti samo unitarcem, ampak celi Italiji!«) Sedanja viada se hoče izogniti procesu, ki ga je odpri umor Mat-teottija. Sedanji režim si je izbral dve poiti, ki naj bi ga dovedle na varna Prva rešitev naj bi bala ta--le: ponovna fašistov ska poplava združena s terorjem in nasiljem, Matteottijevi morilci naj bi se izpustili. Ker pa fašizem rve, da bi proti taki rešitvi vstala vsa poštena Italija, bo skušal kreniti na pot največje sleparije. M us solini se je tega dela že lotil, kakor je pokazal v svojem zadnjem; govoru v zbornici. Prišel bo dan, ko ba Društvo narodov v Rimu dvignilo besedo o razorožitvi, prišlo bo sveto leto, ko bol papež, tolmač božje volje, pozval svet k miru; tedaj bo počila ofenziva, tedaj bodo1 fašisti predložili nesramno barantanje za kompromis. Toda narod to barantanje zavrača. Fašisti bodo pričeli operirati z amnestijami, a italijanski naztod noče amnestij iz rok vlade, ki je odgovorna za strašne zločine. Nastopil bo dan amnestij, ko postane Italija zopet evropska, kulturna, ko postane Italija last Italijanov. Turatijev govor so pozdravili zborovalci stoje z burnim ploskanjem.
Nato je povzel besedo on. Amendola. Rekel je predvsem, da se vrši danes boj za dosega svobode, ki mora ostati v veljavi za vedno. Vsak kompromis je tu izključen: «Ali pademo, aH zmagamo; ali zgubimo, ali pridobimo italijansko svobodo«. Amendola je nadalje brezobzirno pobijal milico, posebno pa generala Italo Balbo, ki da je še danes general, ter gen. De Bono. Žalostno je, da ni Salandra nastopil proti milici. Nič manjša odgovornost kakor na fašiste same, pada danes na fiberalce, ki podpirajo fasiteftn. «Kvišku srca, gospodje! Naš boj trnja dalje*, je zaključil Amendola. Zborovalci so vstali in rviharno ploskanje je zadonalo po dvorani.
Za pofttiare je govoril nato on. Mauri, ki je grajal posebno t« mor župnika Min-
Opozicija proti vsakemu kompromisu f^J-^šl^ dSCr«
kakor med Voijno, ko se je iskrival za fronto. Socijaliste maksima liste je zastopal v svojem govoru on. Niobili. Za republikance je govoril on. Facchinetti. Zborovanje je zaključil zopet on. Turati, nakar so se zborovalci razšli. Pri izhodu so socijalisti pozdravili s klici: «Živijo Turati!» Približala se je skupina fašistov, ki je vpila: «Živijo MussolmiU. Nastal bi bil kmalu pretep, da ni Turati ušel na tramvaj.
Treba ie zopet pri! „izgubljeni teren"
Mussolini daje spet zlate nauke fašistom
RIM, 1. Ob priliki zborovanj pokrajinskih vodstev je vodja fašizma on. Mussolini naslovil na fašiste poslanico, v kateri jim daje celo vrsto zlatih naukov. Treba je revidirati moralne in umske, torej politične postojanke. «Jaz mislim, pravi Mussolini: 1) da se ne smemo preveč razburjati radi izpremembe položaja, ker so vzrtoki temu večjidel stvarni in fašizem je vselej presita! svoje krize; 2) da je mogoče zopet pridobiti v kratkem času vse ono, kar bi lahko v strategičnem jeziku nazvali «zgubljen teren». V ta namen se je treba ravnati po smernicah, ki jih bom za črtal».
Nato pravi Mussolini, kako je napad na bojevnike, dne 4. novembra, škodoval fašizmu. Od sedaj dalje morajo fašisti spoštovati bojevnike, vojne pohabljence itd. Stopiti morajo zopet v Udruženje bojevnikov, da ga pripeljejo na pravo pot. Nastopiti morajo proti «skvadrizmu», vreči iz stranke nesposobne ljudi, opustiti ceremonije. Lepo se morajo vesti ob priliki zasedanja sveta Društva narodov in pa tekom celega sv. leta, m vse bo prav: napočil bo dan fašistovskega triumfa...
Tatvina dokumentov pri sovjetski delegaciji na Dunaju
Radićevi načrti za revolucijo v Jugoslaviji.
BEOGRAD, 1. Z ozirom na dunajsko poro«* čilo, ki govori o tatvini dokumentov pri sovjetski delegaciji na Dunaju, pravi list «Politika», da obstoji velika verjetnost, da se imenovani dokumenti nanašajo na pogajanja med Radićem in tretjo internacijonalo. Cilj teh pogajanj je bil vzpostavitev sovjetskega režima v Jugoslaviji in splošen upor, da se uvede gospodarstvo Rusije nad celo zapadno Evropo. Glasom podatkov teh dokumentov bi morala izbruhniti revolucija koncem januarja, t, j. tik pred volitvami v Jugoslaviji. Napadi macedon-skih komitašev v južni Srbiji naj bi dali znamenje za revolucijo. Sovjeti so dali potom svojih zastopnikov na Dunaju znatne vsote na. razpolago Radiću Ln njegovim agentom v Bolgariji in Albaniji. Nato objavlja «Politika» mnenje nekega člapa vlade, ki izjavlja;
Moskva se moti, če pripisuje radićevskemu gibanju kako važnost ali celo silo, ki bi raogl<* povzročiti v Jugoslaviji splošen upor. Beograjska vlada je že davno ukrenila korake, kt bodo vsikdar onemogočili sleherno presenečenje. Na podlagi zakona o zaščiti države s« se postavijo pred sodišče vsi individui, ki se oregrešijo proti varnosti države.
Egiptovska vlada sprejela vse angleške predloge
Nacijonafisti nadaljujejo svojo protian' glesko propagando
LONDON, 1. Egiptovska vlada je sprejela angleške pogoje, ki se tičejo zaščite tujih naselbin in njihovih interesov v E-giptu. Radi tega so se zaključili tozadevni pregovori med angleško in egiptovsko vlado. Tekom istih so zatrjevali angleški zastopniki, da je lord Allemby opozoril Zaglul pašo, ki se je branil izdati ukrepe glede zaščite tujcev, da bodo angleške oblasti zasedle carinarnice v AleksandrijL Ta zasedba ni nikakor ovirala normalno delovanje imenovanih carinarnic in doseženi sporazum bo dovolil, da se ta zais>edba
Odredbe prosvetnega ministra v JagostavUI ^^ E^ka,/^ pr^va
Absolventi filozofije bodo morali najprej podlagi doseženega sporazuma oblast v Južno Srbijo — Državni štipendisti iz j finančnih in sodnih svetnikov in evropske
Slovenije za inozemstvo
BEOGRAD, 30. Po odločitvi prosvetnega ministra Pribičevića se imajo najkasneje do 15. januarja likvidirati prosvetni oddelki pri pokrajinskih upravah v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu.
sekcije za javno varnost.
Egipčanske čete so popolnoma izpraznile Sudan, kjer vlada sedaj mir. Tudi dijaki so pričeli zahajati v šole. Te so se zopet otvorile. Egipčanski nacijonalistj nadaljujejo svojo propagando in pri tem se poslužujejo vseh sredstev. Niti dvoma
Na predlog ljubljanskega vseučilišča je; ni da se lo ^ban|e ^ ' načrtih ^
o ATrn 1 nrAimrAtn« m mf /it« Hmn/>n i	'	. r .	_
imenoval prosvetni minister Franca To-mažiča za asistenta na oddelku za arhitekturo tehniške fakultete v Ljubljani.
Minister za prosveto je odredil, da imajo absolventi filozofije, ako hočejo biti nastavljeni na srednjih šolah, se javiti najprej za službovanje najmanj dve leti vi Južni Srbiji. Na ta način je upati, da se prosveta v teh krajih dvigne na dostojno višino.
Minister za prosveto je odločil, da se pošljejo kot -državni sUpendisti iz Ljubljane naslednji gospodje v inozemstvo: prof. dr. Franc Stirrm v Francijo, tajnik juridične fakultete v Ljubljani Viktor Korošec v Nemčijo, agronom dr. Ivan Oblak v Nemčijo, Vida Jerajeva za glasba v Francijo, konzervatoristka Jadviga Fože-nelova v Francijo, muz3c Anton Ravnik v Čehoslo vaško, ia slikarji Božidar Jakac, Anton Trstenjak in Oton Postružnik v Francijo.	_
Japonska ae bo tatifidrala Ženevskega protokola.
PARIZ, 1. Glasom poročil a Tokija, i« nila japonska vlada, da ne ratificira žeaev-
šega ministrskega predsednika Zaglul paše.__
Kancelar Harx o nemški zunanji politiki
Dawesov načrt tvori podlago nemškemu gospodarstvu
DUSSELDORF, 1. Na tukajšnjem volilnem zborovanju je izjavil kancelar Marx med drugim tudi sledeče: Ako se nam bo nudila kakršnasibodi možnost, skušali bomo se približati Društvu narodov. Seveda moramo ta korak resno premisliti, kajti a takim pristopom bi bile spojene številne dolžnosti. Pristopili bomo k Društvu narodov le tedaj,'če bomo uvideli, da bi bilo to interesu Nemčije. Nato je državni kaneeJar poudarjal, da se mora Nemčija dosledno držati vveimarske ustave ter je zagovarjal politiko srednjih strank.
V E&senu pa je Marx govoril sledeče: Dawesov načrt tvori podlago, na kateri moramo graditi nemško gospodarstvo, da Lahka izpolnimo obveznosti, ki smo jih prevzeli po vojni, da si zagotovimo politično svobodo v naši deželi, {mama državni zbor, da lahko z njegovim delovanjem dosežemo te cilje« Velika večina držav««
nega zbora se je ocfiočila, da nadaljuje zunatuja pofitiko p<o dosedanjih smernicah. Jasnost naše zunanje politike se ne sme niti v najmanjši meri kompromitirati. Dr-lovni kanceiar je naglasil, da je popol-ooma uverjen, da bo nemško ljudstvo pri 'državnozborskih volitvah, ki ®e vršijo v nedeljo, v tem smislu odločilo.
Vodja maroških ustaše v za vratno umorjen.
PARIZ, 1. Listi dobivajo iz Madrida: Poro-
dila iz Tetuana zatrjujejo, ustašev Cibora .intimni prijatelj Abd E1 Krima, ki je prijel kot prvi mirovna pogajanja a španskim delegatom Echevariett-om, umorjen od pripadnikov plemena, ki goji prijateljske odnošaje z Abd E1 Krimom.
MELILLA, 1. Tekom izpraznjevanja neka« terih po« toj a nk v coni Larrache so imeti Spanci štirideset mrtvih in ranjenih. Ti so večinoma domačini.
da je bil vodja statistike o včeraj dogodivftft se tatvinah In
PMSVNI VESTI
Praznik ujedinjenja
so proslavili tržaški Jugoslovcni včeraj s slovesno službo božjo v pravoslavni cerkvi. Cer-Jkev je bila sijajno razsvetljena, ljudstva iz vseh rfojev pa je dosio toliko, da je bila cerkev polna kakor ob največjih praznikih. Došli so v slavnostnih krojih vsi aktivni in honorarni feonzuii, izvzemši one Nemči^ Avstrije in Bolgarske. Nadalje podprefekt Delli-Santo z načelnikom svojega kabineta, general in mestni
Soveljnik, šel generalnega štaba polkovnik iegri z nekoliko drugih častnikov, general Tradrtti, povedni milice s tremi drugimi častniki. poveljnike orožnikov, načelniki vseh civilnih oblastev in raznih naprav. Petje mešanega zbora pod vodstvom prof. Sonca je bilo prvovrstno in tako čustveno, da je vsa množica poslušala s pravo pobožn os t jo. To je res pravo cerkveno pevanje, kakor bi si ga želeli po vseh naših cerkvah. Na zvršetku službe božje je zbor odpel himne Božja pravda, Lepa naša domovina in Naprej.
Po službi božji je bilo sprejemanje na konzulatu. Došli so častniki: prevzvišeni škof Fogar s kanonikom Mandičem, konzulatski zbor, predstavniki raznih italijanskih družb in institucij in številno predstavn;kov jugosloven-dke drui&e v Trstu, Gostom je priredil konzulat bogato in najokusnejše prirejeno zakusko, a g. konzul Stepanović in soproga sta poklanjala gostom svojo najizbranejso pozor-nost.	_______
Tudi Jata iOBivarfje MetisM
V	nedeljski številki našega lista je »Šentjakobska čitalnica« javila, da uprizori popoldae komedijo «M ada me BonivarcU. Društvo si pač ni moglo misliti, da bi bila igra, ki jo je spisal Francoz, iredentistična in da tudi njo zadene znani ukaz tržaškega prefekta. Poleg tega pa ni društvo prejejo nikakega obvestila, da je igra prepovedana, tako, da je uprizoritev naznanja v našem lista.
V	nedeljo se je torej zbralo pri Sv. Jakobu •veliko število občinstva, da vidi «Madame Bonivard*. Toda prireditelji so gostom naznanili kratko vest, da je kvestura v nedeljo pred-pOidne prepovedala uprizoritev. Od gostov ni protestiral nihče, ker smo takih prepovedi že ■tako vajeni. Človek se pač polagoma.... utrdi. Morda pa so se gostje vendar tako visoko povzpeli s tržaškim prefektom, da so doumeli da je "Madame Bonivard^ iredentistična.*
—	Promocija. V nedeljo je bil na vseučilišču v Padovi promoviran za doktorja prava tov. Franjo Tončič iz Trsta. Iskrene čestitke!
Slov. akad. fer. društvo «Balkan».
Tudi uredništvo se pridružuje Čestitkam!
—	Sestanek državnih upokojencev. V nedelo, 7. dec. t, 1. ob 15. uri se bo vršilo v uL Carducci št. 24. II. posvetovanje državnih upokojencev in upokojenk. Na sestanku se bo razpravljalo: 1} o najnujnejših zahtevah upo-jencev 2} o najprikladnejših sredstvih, da se doseže priznanje teh zahtev s strani kompetentnih činitel'"ev; 3) o predložitvi prošnje vodstvu tukajšnjega društva državnih upokojencev glede majhne spremembe društvenih pravil. — Vstop na sestanek je prost za vsa kega upokojenca brez izjeme, ako se izkaže s pokojninsko knjižico.
—	Dodatna valntna pristojbina za navadne
hi brezžične brzojavke naslovljene v inozemstvo je določena za mesec decembre na 370%.
—	Aretacija in izgon iz Beograda. V Beogradu sta bila v petek aretirana Nikola Ko-vačevič, bivši komunistični poslanec in Dra-gotin Gustinčič, inženir iz Ljubljane. Kova-čević je bil obsojen na teden dni zapora, Gustinčič pa je bil odpravljen v Ljubljano.
—	Pozdravi naših vojakov. Danes, ko smo dobili "špucetino*, našo najljubšo jed, smo se spomnili vas, naši najdražji, ter vsem, ki so dobre volje, ljubim prijateljem in znancem, našim vrlim mladenkam in zelenim planinam pošiljamo iskrene pozdrave, želeč, da bi se jim
dilo najmanj tako dobro, kakor podpisanim, eric R., Bilje; Kogoj E., Postojna; Filipčič R., Brdo; Cotič R., Škrbina; Poljanič R., Reka; San Mar., Trst; Grauner E., Števerjan; Krašček K.. Hum; Bajt A., Števerjan; Pavlin J., Gorica. — Bologna, 29. nov. 1924.
Društvene vesti
—	Pevsko društvo «Ilirija». Danes ob 20. uri točno se vrši pevska vaja za mešan zbor. — Odbor.
—	Na poziv magdalenske podružnice Šolskega društva se bo oglasil Miklavž prihodnji teden, in sicer v soboto popoldne ob 3. uri v dvorani otroškega vrtca ter pozdravil malčke. Potem bo šel dalje po svojih poslih. — Drugi dan, v nedeljo, 7. t. m. pride pa nazaj in s« ustavi zvečer v gostilni gospod, društva (pri Tirolcu). Tam bo našel mnogo Hudi. Poskrbimo, da ga bomo sprejeli čim dostojnejše, tako da nam bo čisto gotovo obljubil, da se prihodnje leto spet povrne. — Darove za Miklavžev večer sprejema gospodična Godina v otroškem vrtcu vsak dan od 9. zjutraj do 4. pop.
—	Miklavžev večer priredi Šolsko društvo pri Sv. Ivanu v nedeljo, 7. t. m. ob 15. uri za otroke, zvečer ob 20. pa za odrasle. Kdor želi, da Miklavž obdari svojce, naj prinese darove v otroški vrtec od 9. predp. do nastopa Miklavža. Za vsak zavoj se plača 50 stot.
Društvo «Zora». Danes ob 14. in jutri ob 6.30 trenirajo vsi nogometaši. Ker bomo imeli v nedeljo prvo tekmo, pridite vsi in točno. — Tajnik T. K.
—	Žensko udruženje - Sv. Ivan opozarja vse članice in tudi njih znanke na predavanje, ki te bo vršilo jutri, v sredo ob 19.30 v navadnih prostorih. Predaval bo zdravnik-strokovnjak o bledici. — Nedoraslih ni jemati seboj!
—	Slov, akad. fer. društvo «Balkan». Pozivani vse člane pripravljalnega %dbora iza ples, da se sestanejo danes ob 17.30 v običajni kavarni Gre za važno zadevo. - Preds.
nesrečah, pijače, toda aneD smo
nasta
raj £h
vsied
za vlite se prepričali
Iz tržaškega življenja
—	V znamenju brivne britve. Predpreteklo noč okoli 24. ure je bil prepeljan z neuk um javnim avtomobilom v mestno bolnišnico 30-letni težak Josip Cotombin, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. iPondares. Mož je imel na desnem licru 15 cm dolgo rano, zadano z nekim ostrim rezilom, očividno z brrvno britvo. Potem, ko mu je zdravnik ca Sil an obvezal rano, je Colombin povedal policijskemu agentu, ki ga je zaslišal, da ie bil ranjen v kavarni «Mon-tefiore» v ulici Fonte v starem mestu] sedel je mirno za mizo pri črni kavi, ko je iznenada planil nanj neki neznanec ter ga brez vsakega povoda pore zal z brvno britvo. V splošni zmešnjavi, ki je nastala v kavami radi dogodka, je nato neznanec pobegni]. Colombin trdi, da ne pozna napadalca, kar pa najbrž ne odgovarja resnici. Verjetnejše je, da je imel z njim kak zastarel «račun*, ki ga je napadalec poravnal z brrvno britvo. CoJombin je moral ostati v bolnišnici in se bo moral zdraviti kakih deset dni.
—	Nevaren padec po stopnicah. Ko se je 47-letni železničar Josip Gorjup, stanujoč pri Sv. M, M. zg. št. 103, predLsinočnjim vračal domov, se je spodrsnil na stopnicah m padel tako nesrečno, da si je zlomil obe nogi v gležnju. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dal ponesrečenca prepeljati v mestno bolnišnico.
—	Kos premoga mu je padel mm ^ano. Pri razkladanju premoga v prosti luki V. E. III. je 46-ietnega težaka Josipa Domio, stanujoče g a v ul. Risorta št. 17, včeraj predpotdne doletela huda nesreča. Iz koša premoga, fci so ga dvigali z z rjavem iz skladišča nekega p a mika, je zdrknil ve t k kos premoga ter padel s precejšnje višine Donjiu na glavo. Mož je zadobil veliko rano na desnem sencu ter si je najbrž tudi pretresel možgane. Bil je prepeljan v mestno bolnišnico.
—	Po izletu v bolnišnico. 50-letni krojač Roman Noe, stanujoč v ul. Pieta št. 8, se je pretekle nedelje zvečer vračal v družb* neka-« terih prijateljev z majhnega izleta v mesto po openski cesti. Nenadoma je pridrvel avto m Noe je urno od skočil na kraj ceste, da se mu izogne; pri tem pa je padel v globok jarek, gi ga radi teme ni zapazil. Pri padcu se je močno udaril v glavo. Tovariši so nesrečnega krojača spremili v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik dognal, da ima mož razen rane na .glavi, tudi zlomljeno Kčno kost. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek.
—	Vsiljiv in nasilen sopotnik t vlaku Pre-tekte nedelje je 39-1 ctiK težak Roman Ma-chelus, stanujoč v ul. Trionfo št. 3, odpotoval s svojo ženo Lidijo, 22-letno hčerko Rožo in nekim prijateljem na obisk k svojim sorodnikom v Gorico. Zvečer so se vsi skupaj zopet odpravili z vlakom domov. Tekom vožnje se jim je pridružil mlad mož, ki je kmalu pričel uganjati razne neslanosti. Ker je postal precej vsiljiv napram Roži, ga je Michelus končno
Pozval, naj neha. To pa ni bilo neznancu .prav. rdšlo je do prerekanja, ki se je sčasoma razvilo v pretep. V ravsu je Michelus dobil udarec pestjo po obrazu. Tudi njegov prijatelj in ženski so dobili par klofut. Hrup je končno privabil sprevodnika, ki je napravil konec prepiru s tem, da je nasilneža na bližnji- postaji izročil orožnikom. Prisedši v naše mesto, se je moral Michelus zateči v mestno bolnišnico, kjer so mu obvezali široko rano na zgornji ustnici.
Smrtna nesreča pri Divači. Včeraj pred-poldne se je na deželni cesti pri Divači smrtno ponesrečil 71-letni posestnik Fran Dovgan iz Dolenje vasi pri Senožečah. Na poti v Trst so se mu konji splašili ter se spustili v divji tek. Dovgan je pri tem padel z voza ter prišel pod kolesa, ki so mu zlomila levo nogo na dveh mestih. Razen tega je nesrečni mož zadobil najbrž tudi težke notranje poškodbe, kajti popoldne ob 17.30 je v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje izdihnil.
na lastne oči, da so mnogi posebno grobo kršili našo četrto zapoved, ds naj ns preveč jejo m pijejo. Že opoldne, ko vsak polten kristjan šele začne piti so bifi mnogi sejmarji tako nadelani, da so se le s trudom držaji na lastnih nogah. Popoldne se je seveda kršenje četrte zapovedi še bol) stopnjevalo in in proti večeru je doseglo svoj vrhunec, tako da se je iz žalosti nad vsem tem napil še oni, ki je te zapovedi iztuhtal.
Pa tudi samo nebo ni več naklonjeno trgu sv. Andreja. Že lansko leto je pokvaril dež v popoldanskih urah cel trg. Ravnotako je bilo ludi letos nebo od samega jutra strašno čmer-no in kislo, dokler se ni proti poldnevu razjokalo ter pričelo rositi droben dež. Očividno je bilo tudi njemu težko za goriške trgovce, zato pa so bili tem zadovoljneSjSi goriški gostilničarji.
—	Razstava ročnih deL V nedeljo je bila zaključena razstava ročnih del, katero je priredilo marljivo «Sđov. žensko društvo* v atriju Trgovsk. doma. Tako razstava kakor obisk sta izpadla zelo dobro, Skoda le, da je bila razstava tako malo otvorjena in da so bili razstavni prostori preveč tesni. Razstavo je obiskalo tudi znatn^fe število italijanskega občinstva in sobotna «Yoce di Gocizto» prinaša o razstavi jako laskavo strokovno kritiko. Več prihodnjič.
—	Pasji bič. V nedeljo predpoJdne se je
odigral na Korzu pred kavarno «Garibaldi» obžalovanja vreden incident. Fašist Guido Nodus je napadel in pretepel qgtednega goriškega zdravnika dr. Augusta de Flori s pasjim bičem. Napadalec in napadeni sta imela neko častno afero, ki pa je bila v četrtek likvidirana od zastopnikov obeh na ta način, da je «Voce di Gorizia* prinesla opravičbo s strani obeh .prizadetih, vsied česar |e nedeljski dogodek, čigar vzroki nam še niso znani, tem bolj presenetil goriško javnost. Ravno ta g. Nodus je svoječasno napadel in pretepel tudi posl. dr. Besednjaka.
—	Goriško okrajno učiteljsko društvo bo zborovalo v Gorici v Trg. domu 4. decembra t. L ob 10. uri po sledečem dnevnem redu: 1. »Predsednikovo poročilo; 2, ureditev mese-Cnih predavanj; 3. razgovor o sedanji uredbi šol;. 4. razni nasveti in predlogi. — Polnošte-vilno udeležbo zahteva stanovska čast in priporoča — Odbor.
DAROVI
Ob priliki zlate poroke g. Ivana in Helene Macarol nabrano med svati Lir 25.— za «$ol-sko društvo». Slav4jencema naše iskrene čestitke.
O priliki srebrne poroke Marije in Andreja Grmeka se je nabralo med svetotvanskimi pevci in «obcetarjiy> 35.— L za svetorvansko po-druž. Sol. društva.
Borana poroCHa.
DEVIZE. Amsterdam od 9».— do 935.—; Belgija od 112.- do 114.—; Pariš od 1S4.2S do I24.7f; London od Ktt.60 do 106.80; New Tork od 23.— do 2-310; Španija od 313 — do 318.— ; Švica od 444.— do 446.—; Atene od 39.— do 41.—; Berlin od 54*1.— do r>56 —; Bukarest od 11.5© do	;
Praga od 69.10 do 69.60; Ogrska od 0.03*0 do 0.0015; Dunaj od 0.0320 do 0.0330; Zagreb od 38.50 do 38.7».
VALUTE. Avstrijske krone od 0.0316 do 0.032S; dinarji od 33 M0 do 33.60; dolaiji od tfS.9b do 83.06: novci po 20 frankov od 91.— do 92.—; funt šter-ling od 106.50 do 106.76.
Dougan Franc
posestnik
je danes nenadoma izdihnil svojo blago dušo po nesrečnem naključju.
Žalujoči sin Andrej* hčere Katarina, por. Može, Ivanka, por. Koneaiek, Josipina, brat Ivan, sestra Frančiška, por. Smerdel, družine Tuminc, Frane ti č, Križman&č, Majcen, nečaki in ostali sorodniki naznanjajo prežalostno vest prijateljem in znancem.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil iz tržaške bolnišnice na domače pokopališče v Dolenji vasi v četrtek, 4. t. m. ob 10. tiri.
Dolenja vas - Trst, 1. decembra 1924. Novo Pogrebno Podjetje, Como V. E. III. 47.
Mali oglasi
Iz triaSke pokrajine
— Rodi k. (Prva civilna poroka). Dne 30.
nov. t. 1. se je vršila na našem županstvu prva civilna poroka. Slučaj je nanesel, da je poročil oče hčer. Poročila se je namreč županova hči in oče kot župan je izvršil uradno opravilo, ki je predpisano po italijanskem zakonu.
Vesti z GoriSkega
— Trg sv. Andreja. Včerajšnji trg sv. Andreja je znova potrdil našo ugotovitev v nedeljski številki, da ta starodavni gor&ki semenj vedno bolj propada. Že obisk včeraj« šnjega dne je bil mnogo slabši nego v prejšnjih letih, toda še mnogo slabša je bila kupčija. Redni obiskovalci trga so enodušno izjavljali, da še nikdar ni bilo na ta dan tako malo živine na trgu kakor letos. Tudi goriški trgovci, ki si niso že vnaprej bog?nakaj obetali od tega trga, so bili navzlic temu včeraj neprijetno presenečeni s potekom kupčije. Večina teh trgovcev zatrjuje, da dela boljše kupčije ob navadnih četrtkovih trgih, kakor jih je delala včeraj. Edini, ki bodo s potekom trga vsaj kolikortoliko zadovoljni, so potujoči kramarji, ki so prodajali na Travniku in drugod svoje blago problematične kakovosti in vrednosti, toda tudi teh je bilo letos mnogo manj nego druga leta in tudi njrh kupčija ni letos več tako cvetela kakor v prejšnjih letih. Najbolj zadovol:ni bodo z včerajšnjim trgom, kakor je to vedno, goriški gostilničarji, ki so imeli skozi cel dan svoje prostore nabito polne.
Na živinskem trgu je bilo, kakor smo že omenili, razmeroma malo živine. Rogate rivane je bilo malo, največ je bilo prešičev. Cena živini je bila ugodna in najbrže vsied ugodne cene je bila kupčija jako vela. Dobra goveja živina je imela ceno 6 lir za kg; mali prešiči od 6—8 tednov so se prodajali po 120 Ur kos.
JNa žalost moramo ugotoviti, da so se obis-ckovalci semnja prav malo brigali za naiih petero zapovedi, katere eno jih dali t nedeljski Številki. Sicer nimamo še sa razpolago
SPALNA soba, jako močna, mramor roza, se proda vsied odpotovanja. Gatteri 23, I, Co-lautti.	1557
lANOVANJA, meblirana, sobe prazne in
meblirane, majhna in velika, na razpolago. Luzzatto, Raifcineria 3, gostilna.	1560
ZALOGA olja, v sredini, L 3000, majhna prodajalna L 1800 se prodata tekom dneva. Izredna prilika. Luzzatto, Raffineria 3, gostilna.	1559
GOSPA poučuje v nemškem in francoskem jeziku otroke in gospe proti znižanemu honorarju. Zglasiti se je od 10. uri zjutraj do 4. ure popoldne v Via Stoppani 5« H., desno.
1558
BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50, pritličje.	1564
PRODAJALKA izurjena, tudi za domača dela,
se sprejme.
ft. izurjen Via Chi
iozza 50, pritličje. 1563
UČITELJ za slovenščino se išče. Ponudbe pod
«Priden» na upravništvo.	1562
ZALOGA oglja, petroleja v obljudenem okraju, obstoječa več let, se proda za 3000. Luzzatto, Raffineria 3, gostilna.	1561
BABICA« avtorizirana, »prejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	1459
PONUDBA. Prva mlekarska zadruga v Vol-čah prodaja svoje odlikovano centrifugirano (čajno) maslo najboljše vrste, katerega izdeluje od 25—30 kg na dan skozi celo leto. Ponudbe za leto 1925 se sprejemajo do 20. decembra t. L Prva mlekarska zadruga Vol-če — Volzana.	1537
DVA dvouprežna voza, v dobrem stanju, proda po nizki ceni Makao MUK; Repni* 3 p. Prošek.	1550
TRGOVSKI POTNIK, z večleno Žen več jezikov iiče priaaerno be pod «zanesljiv* na cpravmll
Ponudi
■15554
Evo ntltalere
največje prikladnosti:
Pletenine
Mole (moderci) debeli .... od m
Mole „ volneni.......9*80
Culottes (ženske hlače) ...»	9*80 ClllOttCS „ volnene ., 15' —
Noje (kosmate) moške ali ženske „	6*90
Hoje deške, debele ............3'50

Nogavice
ttottrolce moške, debele
1
9f H II »t
. . od 1*25
moške, fantazija . . „ 2*60!
ženske....... Z 60
Ženske, prozorne . . „ 398 i Ženske, Chemnitz . „ m
Modne potrebšč. za gospode
Srajce
. od
CfAlfO bnrvane z enim ovrat- 1 fl>
alUJUS nikom......... 13
bele, najfinejše .
barvam nikom
Ovratnice svilene, fantazija . „	3*60
Ovratniki mehki ......	1*50
Ovratnice pletene, svilene . „	HO
Rokavice
26'- Rokavice
ženske, trleot ... od
II ženske, fantazija . „
ženske, najiinejše 19 usnje........
moške, trteot, koti smate.......
moške, najfinejše II	usnje.......
3*90 8*50 13*80 4'90 22*50
Izdelki za otroke
OlrafKi predpasniki..6*80 Volnena obleka......16*-
Bajaco iz flanele, vezen • . „ 13*50
Čepice volnene . ....... 270
Jopice volnene . ........26*-
Ženski izdelki
Bluze volnene, kosmate . . od 24'-mUIIIII volna, fantazija . • • „ 35-Plnšči volneno blago . . . . * 35-
LISICE rujave in črne . . . . „ 230
Kožuhi ženski, lapin rase . „ 980-
■bh-
Svilenine
I flVIVO sv"en» enotne barve, za	-f
LUi!!« večerne obleke .... od	17
Damask svilen, moderne barve „	19
Imitacija kožuliovlne čm „	45 -
Rarakul volnen, debel . . . „	48-
PelUChe volnen, kockast, debel „	92
Voinenine
Blago
»t
težko, črtan, 90 cm . po
z modernimi risbami 110 cm .
120 cm v vseh
Orapdedame barvah . .
POR 140 cm v vseh barvah .
Paletots moški .....
mm
10-12-15-22* Z5-
Bombaževine
TCIl^S enotne barve> -Reciame-
Perilo
v vseh barvah
Ratinč saisr .70. .cm 5*50
... 6*50
mehak
BIOSO fuStanj, fantaztja Flanela za Pyjamas, črtan
Dvojno lice
2*40
'50 ■ -eni
Brlslje Platno
težko
6*80 8'50
bom balaste, na meter . pristno, domače 150 cm
Dfftfl za barvani in beli
Pilili dvanajstorica.....
Garnitura za 6 oseb, bela .
Garnitura ^r^r
3*80
m
15-80 48-55*20
Preproge
PreflposteUnlk ;rrrk,.od	16*
BlOZlne za divane, zadnja moda .	16 "
Blago tobelnl >25 cm...	20*
Odele volnene, vzorci Jacquard .	75*
Odele vatirane .. ......95*
Drobnarije
Volna za golfs, modne barve od
Palfolanl z&rnT6:
Odrezki kožuhovine, na meter .
Kožuliovlne za okraske . .
Ovratniki ravni, kožuhovina .
5*50 16*50 11.50 12*50 16*50
Gratlt
Blato
Partije en bloc
sama volna, 130 cm, za
plašče, čm in moder t • 1
debelo, trpežno, 600 gr., za sezijo	•
PO 7*50 PO 14.-