rH 0300MGG30 Narodopisne študije. Dr. JOS. MANTUANI. Nekaj let je, odkar se je naselila med nami strastna navada, nabirati stvari, ki so se ohranile še v posesti preprostega naroda. Premnogo jih je pač izginilo že davno, ne vemo kam. Se več takih predmetov pa so ljudje sami uničili, ker so bili ustrojeni „po starem' 1 in so se jim zdeli nerabni. Tedaj je gledala naša inteligenca brez¬ brižno pogin narodnega blaga, prav kakor je danes brez umevanja kopiči, največ seve iz modnih ozirov pod pretvezo, da je ,,narodno blago". Pred seboj imamo tipičen kontrast dveh skrajnosti: kar je zamudila prošla doba, to bi rada popravila sedanja; kar so uničili prejšnji rodovi, hočejo nadomestiti sedaj živeči. Ta pohvalna namera zahteva pa jasnosti pojmovanja, dalekogledne smotrenosti v posto¬ panju, zrele sodbe in v prvi vrsti znanstvene podlage. Ni dosti, da je kdo prečital ta ali oni člančič, morebiti še to ali drugo knjigo katerekoli literature, ampak je treba v prvi vrsti podrobnega dela, samostojnega primerjanja in pregleda tozadevnega slovstva. Se-le na takem podstavu je mogoče razbirati domače od ptujega, pristno od ponarejenega, dobro od slabega, pravilno od nepravilnega. V proizvodih vsake narodne kulture tiče korenine in koreninice, ki so vsrkavale — ako izločimo oddaljene iztočne kulture — redilne sokove iz tal velike in skupne indoarijske prosvete in jih pretvarjale v svoje lokalne potrebe. In prav v tem delu so nam ohranjene nravne vrednote in znaki velikih tvornih sil, dokazi kulturne usposobljenosti. Vsaka kultura, naj bo še tako obsežna in globoka, ni padla izgo¬ tovljena iz neba v naročje temu ali onemu narodu; vsak izmed njih si jo je moral prikrojiti sam na podstavu občnega svojstva indoarijske skupine. Zato se razlikujejo posamezni narodi le po kakovosti svo¬ jega pojmovanja in razumevanja skupne prazasnove. Te razlike in inačice označujejo potemtakem tudi posamezne narodne kulture. Treba jih je torej poznati, ako jih hočemo pra¬ vilno razločevati in da si ne prisvajamo, kar ni naše ter da ne prepuščamo brez ugovora drugim, kar jim ne gre. 2 To poznavanje je pa doseči samo potom resnega in podrobnega proučevanja zadevnih proizvodov. Zatreti je pri tem delu s trdno voljo vsak drug upliv, osobito pa vse praktične in modne mike ter iskati samo znanstveno resnico. Prej omenjena modna navada nabi¬ ranja pomeni vse prej, kakor pospeševanje narodoznanskih študij, ker moti smer in kvari sodbo. Nabiralna strast pozna načelno samo dve skrajnosti, kedar ocenjuje: ali je vse dobro, kar more doseči, ali pa je vse slabo, kar ji ni mogoče spraviti v svojo oblast. V 99% slučajev je stališče nabiralčevo trgovsko. Ako izmed sto le eden nabira iz čiste, nesebične ljubezni do stare kulture, sme se imeno¬ vati to razmerje ugodno. Tako je faktično stanje. Vendar temu niso krivi povse nabiralci. Razmere so posledica tistega efemernega slovstva, ki se nakapa iz raznih podjetniških glasil, izhajajočih v inozemstvu. Tega „gradiva“ se polaste ljudje, ki prečitajo sem in tam kako podobno razpravico. Ne da bi jo predelali in prebavili, vržejo misli in nezmisli originala, prevedene v slovenščino, med domače ljudi. In to je pri nas najnevarnejša rana. Neobhodno potrebno je torej, ako nam je res kaj do kulture, da se otresemo teh diletanskih vplivov in spon in si ustvarimo svoje lastno znanstveno in strokovnjaško slovstvo tudi za narodoznanstvo. V slovenskem jeziku dosedaj ni še spisov o psiholoških pojavih na tehničnih in umetnoobrtnih narodnih izdelkih; nismo še resno pro- včevali načel in orodja starih tehnik, ne vemo torej, vkoliko so te uplivale tudi na estetično obliko, ne le na snovno trpežnost in me¬ hanično statiko. Kar so pri nas o tem pisali, ima ponajveč značaj izpodbude ali očrta 1 ). Pot, ki jo moramo ubrati — vkolikor ni že-popolnoma zaraščena — je ta, da si ustanovimo najprej zanesljivo podlago z m on o gr a- fičnimi študijami. Potem še-le bo mogoče misliti na pregledne spise; vsaka druga smer nas odvaja od smotra. Domača strokovna ') Da ne obremenim te razpravice preveč s slovstvom, ki ni v neposredni zvezi s predmetom, omenjam le nastopne preglede. Slebinger, dr. J. Bibliogra- phie der slovenischen Volkskunde (1898—1904) v Zeitschrift fiir osterr. Volkskunde, X (1904) 243—247. — Wester, Jos. Slovenske končnice in folklora. Slovan, IV (1905—1906) 22 nsl. — Slebinger, dr. J. Slovenska bibliografija v Zbornikih Matice Slovenske (narodopisje): 1904, str. 243—245; 1905, str. 205 -206; 1906, str. 203—206. — Slebinger, dr. J. Slovenska bibliografija za 1. 1907—1912. V Ljubljani, 1913, str. 283—295. — Beležim še posebni zvezek revije „The Studio"; izšel je pod naslovom „Peasent Ait in Austria and Hungary. London-Paris-New York, 1911. Iz kranjske prinaša enajst predmetov v podobi (1 hišo, 2 skrinji, 2 roba za avbe, 3 sklepance, 1 pas, 1 zaponko). Besedilo, ki se bavi s Kranjsko, zavzema 13 vrst (Miss Levetus); v razpravi sami je naša domovina dvakrat imenovana (prof. dr. Haberlandt). 3 literatura nikakor ne zadošča; tudi nemško in angleško slovstvo nas je zanemarilo ali pa nepravilno zamenjalo in istovetilo z drugimi narodi. V teku časa sem nabral nekaj rezultatov tozadevnih lastnih in samostojnih študij. Odločil sem se, podati jih javnosti v obliki za¬ okroženih analiz. Morebiti se zaveseli še kdo drugi tega dela, ki nikakor ni brezpomembno in more ustanoviti na poprišču narodo- znanstva boljše odnošaje, nego jih imamo sedaj. — Študije name¬ ravam priobčevati neprisiljeno, kakor naneseta čas in prilika. I. Ostanek prazgodovinske tkalske tehnike na Kranjskem. Še pred kakimi štiridesetimi leti so poznali skoraj povsod po Kranjskem tkanje trakov na roko. Tedaj je sejal naš kmet lan in pridelal dovolj vlakna tako za domačo prtenino, kakor tudi za na prodaj. Za svojo potrebo je podelal lan doma. Vsaka kmečka hiša je imela svoj kolovrat ali preslico; celo meščanka si je štela v čast, da je umela presti. Statve so imeli skoraj na vsaki večji vasi, včasih tudi po več. Naša dežela, pretežno poljedelska, ki do najnovejšega časa ni bila zvezana po dobrih občilih z obrtno višje stoječimi kraji, je ostala dalje pri starih tehnikah. Te so bile pač solidne, a nepri- kladne za obrtno izrabo. Ljudem se tedaj ni mudilo; ako je zahte¬ vala izgotovitev predmeta nekaj ur ali tudi nekaj dni več, to niso vpoštevali: častitljivost tradicije je premostila vse. Danes je to bist¬ veno drugače. Ceno tvorniško blago je izpodrinilo domače proizvode, naš obrtnik in kmet nista mogla tekmovati na svojem orodju z vele- produkcijo na strojih ter sta opustila delo, ki jima v trgovskem smislu ni moglo biti več življenska podlaga. Tako je izginilo staro delo, a obrtna veleprodukcija se ni še dala uvesti. Zato smo danes pri nas navezani vsi, meščani in kmetje, na dovoz. Starejši ljudje pa se spominjajo še časov, ko so stare tehnike živele ali vsaj životarile pri poedincih, ki se jim niso mogli izne¬ veriti. Med te načine izvajanja sodi v prvi vrsti tkanje trakov, ker se je trdovratno držalo v odročnih krajih. Pred pol stoletja je bilo še vsepovsodi znano. V Gameljn ih pri Ljubljani je živela še pred 30 leti ženica, ki je tkala trakove na roko. Skromno pripravo, t. j. „grebljo“ in „žabo“ je vtaknila v žep in hodila od hiše do hiše izvajat svojo umetnost, ako je bilo treba 2 ). 2 ) Poročilo g. dvornega svetnika Frana Hubada, kateremu izrekam tudi na tem mestu najudanejšo zahvalo. 4 V Kranju in okolici je bilo to tkanje zelo razširjeno, da celo neka stalna obrt, ki je preživljala mnogo družin. Tu — v Kranju, v Naklem, na Pivki in drugih točkah — so se ohranile do danes „monge“ na katerih so likali stkane trakove 3 ), dočim se je orodje za tkanje samo poizgubilo ali uničilo, najbrž zato, ker je majhno in neznatno. A dejstvo, da imajo shranjene „monge“, dokazuje, da je tu cvela trakarska obrt v večji meri. Kajti napačno bi bilo domnevati, da bi bili tukaj le likali drugodi stkane trakove; tega bi ne bila dopustila podjetnost našega rojaka: kdor je znal trak zmongati, ta ga je umel tudi stkati. V Beli Krajini pa, na klasičnih tleh starih narodnih svojstev, ohranila se je omenjena tehnika do danes in živi še v posamičnih krajih 4 ), dasi je nastopila z otvoritvijo železnice tudi tu zadnja faza njenega obstoja. Leta 1912. meseca februarja sem imel priliko opazovati na svoje oči izvrševanje tega dela. Moj spoštovani prijatelj, in priznani izborni poznavalec belokranjskih odnošajev, č. g. župnik Ivan Sašelj v Adlešičih mi jo je nudil. Delo je izključno ženska domena in pravo tkanje 5 ) na roko. Tehnično izvajanje se sme imenovati navzlic vsej priprostosti vendar 3 ) Deželni muzej je dobil 1. 1911. od trgovca in bivšega deželnega poslanca gosp. C. Pirca v Kranju tako mongo v dar. Navadno je ta priprava tako sestav¬ ljena, da sta na štirinogati klopi na enem koncu dve opori, med katerima se vrtita dva valjarja, drug pod drugim. Zgornji ima ročico, s katero ga je moč vrteti. Med oba se udene trak in se zmonga skozi. Iz Kranja došli izvod pa ima celb tri valjarje. 4 ) Le v jugoizhodnem kotu še. C. g. župnik Iv. Sašelj mi zatrjuje, da po¬ znajo delo samo še tam, kjer so ohranili staro belo nošo, to je najbolj v župnijah ob Kolpi. — Gosp. nadučitelj Franjo Lovšin in gospodična L. Bavdekova, uči¬ teljica, oba v Vinici, pa soglasno poročata, da v Vinici že okoli 40 let ne tkb trakov na roko. Tem vrlim sotrudnikom najiskrenejša hvala! 5 ) Terminologija za sorodne tehnike je v marsičem še nejasna in zmedena. Tkati se pravi, dve skupini niti, to je podolžne (osnutek) in prečne (votek) na tak način skleniti v trdno celoto, da se križate obe skupini v pravem kotu. Pri tem ne odločuje ustroj tkalske priprave in orodja: tke se na roko, na statvah, na modernih strojih. — Druga tehnika, ki tudi združuje niti v trdno celoto je pa ple¬ tenj e. Pri tem pride v poštev samo ena, največ podolžna skupina niti, ki se zdru¬ žijo v celoto brez pomoči prečne niti, torej samo osnutek brez votka. Odločilno za presojanje tekstilij je torej, da določimo, po katerem načelu da je nastala trdna celota, ki jo imamo pred seboj. V to svrho je treba tako blago razrešiti in se pre¬ pričati, je-li vporabljen votek ali ne. To je včasih zelo zamotana stvar, n. pr. pri tkaninah, narejenih na deščice — Prim. Renzenberg, P. pl. Ženska ročna dela za pouk na ženskih učiteljiščih. V Ljubljani, Kleinmayr & Bamberg, 1897 - 1903, III. 94 nsl. Kimako wicz-Wi nnicki, v., Spinn- und Webewerkzeuge. Wiirzburg, 1911. str. 33. Gotze, A. Brettč.henweberei im Altertum, v Zeitschrift tur Elhno- logie. 40 Jahrg. (1908) str. 481 -500. 5 duhovito zasnovano. Tkalka vzame osnutek in ga pritrdi na trdno stoječo oporo, n. pr. na poljubno drevo, ako vreme dopušča delo pod milim nebom. Potem osnuje niti na „brdce“ 6 ). Tako se imenuje lesena ploščica, ki je glede svoje velikosti in oblike različna po kraju in po potrebi. Po merilu so 200—300 mm visoke, 80—120 mm ši¬ roke in 7—10 mm debele. To velja za naše kraje; drugodi imajo tudi večja in manjša brda. Ta ploščica je podolžno in enakomerno našpranjana. Vsaka špranja je 3—4 mm široka; razdalje med dvema od¬ prtinama pa tvori brvica ali šprikla, 8—12 mm široka. Ta ima na sredi svoje dolžine izvrtano okroglo luknjo. Obeh predrtin, špranj in lukenj, je vkupe toliko, kolikor naj pride osnovnih niti v brdce. Usnujejo se pa tako, da se vtaknejo lihe niti skozi luknje, sode skozi špranje. Drugi konec osnutka si pritrdi tkalka ob telo okoli pasa. S tem so improvizirane statve, ali, kakor pravijo v Beli krajini, „krosna“. Tedaj vzame delavka „drvce“ ali „raka“ 7 ), to je mala, 120—150 mm dolga, 30—50 mm široka deščica, na obeh konceh rogovilčasta, ako naj je nit (votek) podolžno navita na-njo, ali pa razširjena, ako se nit navija počrez 8 ). Tkalka pritrdi votek na točki, kjer začne svoje delo in nadaljuje z rakom. Tke od sebe preč; začne ob pasu in votka na¬ prej v smeri proti drugemu koncu, na naši podobi torej proti drevesu. Tehnično bist¬ veno je, kako dela od piro. Ako potegne brdce — recimo z desnico — kvišku, dvi¬ gnejo se vse lihe niti, napeljane skozi luknje, dočim ostanejo tiste, ki so vdete v špranje, v svoji prvotni legi. Tako na- 6 ) Terminologija ni povsodi enaka. V Adlešičih imenujejo to orodje „brdo“ (poročilo č. g. župnika Iv. Šašelj-na); v Vinici rabijo diminutiv „brdce“ (poro¬ čilo g. nadučitelja F. Lovšina in priznane strokovnjakinje učiteljice gdč. L. Bavde- kove); na Gorenjskem so imenovali brdo „grebljo“ (poročilo gosp. dvornega svet¬ nika F. Hubada). Zanimivo je vsekako, da rabijo Romuni na Sedmograškem tudi izraz „grebla“ za brdo. (v. K i m a ko wi cz-Wi n n i c ki, Spinn- und Webewerkzeuge. Wiirzburg, 1910, p. 30). 7 ) Drvce se imenuje v Vinici in okolici (Lovšin, Bavdek), rak v Adlešičih (Šašeljl, žaba na Gorenjskem (Hubad). 8 ) Prim. našo podobo št. 1. Tam upodobljen „rak“ je iz Adlešičev, v Vinici ima nekako takole obliko. _) Na Adlešičkega raka se navije votek podolžno Fotogr. Jos. Dostal. Pod. 1. „Brdce“ in „rak“ 6 stane med lihimi in sodimi nitmi razstop, v kateri tkalka vdene votek z levico. Ko je nit skozi odpiro, spusti brdce, vzame drvce v desnico, zagosti votek, prime brdce z levico in je potisne navzdol, tako, da so sedaj sode niti zgoraj, lihe spodaj ter vdene drvce od nasprotne strani. Tako gre delo naprej, da se izvrši. Fotogr. Fran Dobovšek, 1. 1912. Pod. 2. Tkalka pri delu. Na ta način narejenemu izdelku pravijo v Vinici „trpotke“; na Gorenjskem se je pač že izgubil pravi terminus technicus. Po neka¬ terih krajih so mongali ali likali stkane trakove, kakor sem omenil že zgoraj. V Beli Krajini dosedaj nisem našel še mong a tudi poročil nimam o njih; tu bo treba še podrobnejših preiskav; vendar se mi ne zdi neverjetno, da so jih bili poznali, zato, ker so zglajene trpotke v rabi praktičneje in se dajo lažje zadrgniti in zavezati, nego sirove. Ker je to delo tehnično priprosto a v svojem bistvu vendar duhovito, moramo sklepati, da ima za seboj dolgotrajen razvoj. Vsi- 1=1 na Viniško drvce počrez. |jliT^) Za delo je rak primernejši, ker ložje smuka skozi odpiro. — Naša podoba št. 1. je narejena po izvirnikih, ki jih je podaril kranjskemu deželnemu muzeju č. g. župnik Ivan Šašelj. 7 ljuje se nam vprašanje, odkodi da izvira in od kodi da je prišlo v naše kraje, ki so bili po svoji zemljepisni legi izpostavljeni marsika- kemu vplivu. Poglejmo, vkoliko se da to ugotoviti ali dokazati. Ni dobiti zlahka kulturnotehničnega problema, ki bi se bil v prošlih dobah tako marljivo izpopolnjeval, kakor ravno tkanje. Kolika razlika med preprostim brdcem in rakom ter Jacquardovimi statvami! Med tema skrajnostima je nepregledna vrsta preosnov in zboljšanih ustrojev, posebno od 16. veka sem. A navzlic temu se je ohranila tudi primitivna tehnika v malem obratu celo do naših dni. Ako hočemo dognati izvor in starost tega dela, moramo prodirati nazaj v prošlost, opirajoči se na ohranjene spomenike in na pismena poro¬ čila, kolikor jih imamo. Od spomenikov so nam najbližje lesene statve, ki jih poznamo še skoraj vsi starejši. Njihov ustroj sloni na istem načelu, kakor tkanje trakov, ki je jedro in predmet te razprave: osnutek gre skozi brda, snovalnica vdene votek skozi odpiro, kakor rak ali drvce pri naši tehniki, le da je pri statvah namerjeno na obilnejši in hitrejši izdelek in da točnost funkcije ni odvisna toliko od spretnosti tkalca, kakor od mehaničnih pomožnih priprav. Statve, ki so jih rabili pri nas do naše dobe, se v svojem bistvu ne ločijo od onih, ki so jih rabili še v 16. veku 9 ). A že tedaj so delali razliko med velikim in drobnim blagom. Za tkanje trakov izumili so — poleg velikih statev — najbrže že v drugi polovici 15., vsekako pa vsaj začetkom 16. veka pripravo, ki odgo¬ varja v- svojem bistvu naši tehniki za tkanje trakov; imenovali so jih statvice za trake. Kakor je posneti po ohranjenih izvodih, in po podobah, je bilo delo v prvi polovici 16. veka prav isto, kakor še dan¬ danes v Beli Krajini, samo da je bila priprava zamišljena za sobo. Sestajala je iz podolgastega predala, ki je imel na obeh konceh po dve opori, držeči po en valjar, na kateri so napeli osnutek. Odpiro so tvorili s pomočjo malega brdca, votek so vdevali z rakom 10 ). Naša pot po zgodovinskem mraku nas pa vede ob spomenikih dalje. Ustavimo se na točki, nekako 300 let za statvicami za trake. Vseučiliščna knjižnica v Heidelbergu hrani zbirko srednjenemških 9 ) Prim. A m man Jošt, Evgentliche Beschreibung AUer Stande. Frankfurt a. M., Feyerabend 1568. Nova izdaja (moderni ponatis) Mtinehen, 1896, s v. Der Weber. Vsaka podoba je opremljena s stihi Hans Sachs-a. — Feldhaus, F. M. Die Technik der Vorzeit, der geschichtlichen Zeit und der Naturvolker. Leipzig- Berlin, 1914, p. 1306 nsl. s. v. Webstuhl. ,0 ) Prim. Feldhaus, F. M. 1. c. str. 67. nsl. Tu so upodobljene tudi statvice iz 1. 1540. po izvirniku, ki se hrani v obrtnem muzeju v Berlinu (str. 67) in pa tkalka pri delu po bakrorezu Jurija Pencz-a iz 1. 1545. 8 pesni, okrašeno s 140 minijaturami. Znana je pod imenom „Manes- sejev rokopis". Izvršena je bila ta knjiga v Zurichu ali v Konstanzu okoli 1. 1330. Na listu 285. je naslikan pesnik „Rost Kilchherre ze Sarne“ s svojo damo. Ta sedi pod milim nebom ob stojalu, ki nosi brdce, skozi katero so napeljane niti. Za stojalom je na steno pri¬ trjeno vratilo in na-nje je navit dotkan trak. Postopanje sloni torej prav na istem načelu, kakor pri naših brdcih, samo da je morala tkalka dvigati in povešati razbrani osnutek, da je dobila odpiro za votek; kajti brdo je stalo nepremično. Meču podobno orodje, ki je drži dama v desnici, mora pač biti lopatica, s katero zagosti votek 11 ). Do 14. veka torej lahko z vso gotovostjo nazaj za¬ sledujemo tkanje na roko s pomočjo brdca. Za dalje nazaj pa nam ne dostaja izvirnih spomenikov in to za daljšo dobo. Tkanin imamo na izbiro skoraj iz vseh vekov, a tehniko do¬ ločiti je sila težavna stvar. V svrho takega določevanja se mora tkanina razplesti, potem je mogoče določiti, ali spada med prave tka¬ nine, ali med pletenine; s pomočjo katerih priprav pa je nastala, to ostane prav mnogokrat skrivnost. Tudi srednjeveški poroče¬ valci in pisatelji nas puste glede podrobnosti in teh- Pod. 3. Srednjeveška dama pri „brdcu“ na stojalu, ničnih svojstev kaj radi na cedilu. Nekaj jasneji posta¬ nejo odnošaji, ko prodremo v stari vek nazaj. Tu nam je na razpolago ") Kraus, F. X. Die Miniaturen der Manesseschen Bilderhandschrift. Strafi- burg, Trilbner, 1887. Fol. 94. Istotam tudi o postanku rokopisa, o tehniki, o kul¬ turnozgodovinskem pomenu slik, in dr. — Tudi Kraus, F. X. Geschichte der christl. Kunst, II/l, p. 240 o rokopisu vobče. — O pesniku Rostu prim. von der Hagen, Minnesinger, II, 131—134 (pesni); III, 678 (inačice); IV, 443—445 (bio¬ grafija). — Allgemeine deutsche Biographie, XXIX., 271 nsl. (životopis in novejše slovstvo o pesniku). Naša podoba, št. 3. je posneta po Krausevi knjigi (Miniaturen). 9 dovolj poročil od pisateljev vseh dob, dasiravno se vedno ne vje- majo. Kar bi se dalo morebiti določiti na podstavu tehnične in stvarne interpretacije, to kaj rada še bolj zamegli in zastre visoka filološka kritika, ker se ne ozira dovolj na tehnično izvedljivost in priročnost svojih kombinacij Kjer se razpravlja o staroveškem, posebej grškem tkanju, skoraj povsodi dobiš upodobljeno Penelopo s Telemahom ob statvah. Muzej v Chiusi hrani grško posodo (t xvq>os), na kateri je naslikan ta prizor 12 ). Risba je estetično dovršena a ne nudi dovolj vsestranske jasnosti v tehničnem pogledu ter pripušča marsikako razlago in domnevo. Zdi se mi pa, da so morale imeti antične statve pripravo, podobno našemu brdu, da so mogle z lahka in točno delati odpiro. Morebiti podpira to domnevo neko mesto v Iliadi 13 ), kjer slika pesnik tekmo v teku med Ajantom in Odisejem: „. im 8' o5qvvto 8tog 'OSvaaeitg ayyi n«X, mg bzt rig te yvvuixbg iv£cbvoio (TTil&eog iazi xavmv, ov x tv fi.nla /toni ravvc(T\[ nr/vlov t<~ilxov(Ta fihov, ayyo9i 8' i'iryti mri&tog- mg 'OSvaatvg &hv iyyvOtv .“ Pravilno razumevanje in prevajanje teh stihov je v prvi vrsti v pojmovanju izraza „xavmv u . V kolikor morem presoditi, je najpra- vilnejše, da si mislimo to pripravo podobno našemu brdu, ali po ustroju še prej brdcu; po tem takem bi prevedli: „za njim je tekel božanski Odisej v taki bližini, kakor je brdo nedriju lepo opasane ženske, kedar je z rokami prav krepko (k sebi) potegne, ko zavotka snovalnico skozi odpiro, brdo pa drži ob prsih: tako blizu (za njim) je tekel Odisej" 14 ). I2 ) Priobčena je bila slika najprej in najbolje v Monumenti inediti deli’ Instituto IX. 42. Po tej reprodukciji je posneta in sedaj najložje pristopna v Bau- meister, A. Denkmaler des klassischen Altertums, III, 2085, Fig. 2332. — V malem merilu jo podaja Reinach, S. Repertoire des Vases peints grecs et etrus- ques, I, 191. — Prim. dalje Biti m n er, H Technologie und Terminologie der Gewerbe und Kiinste bei den Griechen und Romern, Leipzig, 1875—1887, I, 120 nsl. in IV, 520 nsl. — Friedreich, I. B. Die Realien in der Iliade u. Odyssee. Erlangen 1851, 298-300. — Buchholz, E. Die homerischen Realien, Leipzig, 1871 — 1885, II, 185—188. Engelmann, R. Bilderatlas zum Homer, Leipzig, 1889, II (Odyssee), Taf. III. Fig. 11. ,3 ) XXIII, 759—763. I4 ) O tem mestu imamo celo literaturo. V kolikor morem soditi, je pravemu razumevanju najbližje dospel Bliimner, 1. c. I. 129 nsl. S svojim duhovitim tolmačenjem je pokazal pot do pravilne rešitve tozadevnih nejasnosti. Njegovi nasveti so tehnično izvedljivi, vendar pa se mi zde še prekomplicirani, ker jih ni 10 Grške statve so bile še v klasični dobi prav preprosto zgrajene in so stale pokoncu 15 ). V kolikor poznamo risbe starih statev 16 ), ne ugovarja njihova sestava domnevi, da so poznali brda, kakršno je naše. Je pa tudi naravno, da se bližamo vedno bolj prvotno primitivni konstrukciji, čimdalje gremo nazaj. In stara gradnja se je ohranila mnogokrat poleg zboljšanih, to pa posebno iz spoštovanja do pristnih običajev in iz verskih ozirov 17 . Blago gotove vrste se je zlahka spraviti v sklad s Homerjevimi pojmi in z njegovo preprosto govorico. Blumner misli, da sestaja narav iz dveh lahnih palčic od trstenine; na eno so privezane z zankami („fikoi“) lihe, na drugo pa sode niti osnutka (trtr/iicov). Tkalka potegne prvo k sebi, vrže snovalnico skozi odpiro in votek zagosti; potem potegne drugo palčico, da se odpira izmenja in votka od druge plati. A po pre¬ obilnih mestih in po dokazih leksikografov (prim. Stephanus-Dindorf, Thesaurus graecae linguae, V, 1101 s. v. iihog) je smatrati pri Homerju pač za „osnutek“. — Razentega zahteva točni nagsn vso pozornost, ne samo iz filoloških, ampak tembolj iz stvarnih ozirov. Kako more potegniti delavka palčico („navav u ) ob zankah (,,/ihog u ) ven? Homer stavi oba izraza v ednini. Ako pa si mislimo, da vrže snovalnico ali vitel, na katerem je navit votek, skozi odpiro, to je ob osnutku, in potegne s tem votek ven, tedaj je mesto popolnoma jasno in brez zaprek. In medtem, ko teče snovalnica z votkom skozi odpiro, mora tkalka držati brdo ob prsih, da ostane razstop v osnutku. To je pa najložje doseči z brdom take sestave, kakor je naše brdce. — Nekateri tolmači so smatrali rnjviov za orodje, podobno našemu. „raku“, torej za deščico ali neke vrste vitel, na kateri je navit votek. Blumner se pa temu protivi; na omenjenem mestu (I, 131) pravi v opombi: „eine derartige Form des Weberschiitzens, die weder Nadel noch Schiffchen sein wurde, ist ganzlich unbekannt und wohl auch nie im Gebrauch gewesen, da sie einfach unpractisch ist“. Naše drvce je pa v resnici snovalnica, ki ni niti igla niti čolnič ter je do danes v rabi. Istotako je pač naše brdce — tam seve znatno širše ali daljše — vsaj v bistvu isto, kar Homerjev narav. Ako še pripomnimo, da so bile stare statve vse pokončne, tedaj nam postaja še jasneje, da je tkalka morala narav k sebi potezati, ko je tvorila odpiro. — In konečno bi Bliimnerjevo tolmačenje ne pogodilo jedro Homerjevega primera. Pesnik pravi: Odisej je bil Ajantu vedno tako blizu za petami, kakor brdo nedriju tkalke. Tam sta samo dva, ki se lovita, tu so pa trije: eden ki prebira in dva, med katerima prebira, ker potegne zdaj tega zdaj onega k sebi. Tkalka se je pač nazaj sklonila, ko je potegnila brdo k sebi: torej res drug za drugim, kakor je smisel Homerjeve prispodobe. ,5 ) Prim. Homeros, ’Odve(jda, II, 94: trnjcrafisnj /isyav io-tov. — Hesiodos, ”Eoya nal f/fisoai, 777 . I6 ) Prim. Rich, A. Illustriertes W5rterbuch der rij m. Alterthiimer (aus dem englischen v. C. Miiller), Pariš - Leipzig, 1862, p. 609 nsl. —- Blumner, 1. c. I, 138 nsl. — F or r er, R. Urgeschiclite des Europaers, Stuttgart, (1908), p. 430. — ’ 7 ) Tako so tkali v Rimu tunike (tunica recta, regilla), ki so jih nosili mladeniči, ko so prejeli moško togo, ali pa dekleta na večer pred svatbo. Začetek te toge so pripisovali kraljici Tanaquil. Sext. Pomp. F e s t u s poroča v 3. veku po 11 tkalo po pradavnem egiptskem načinu iz same pietete do posve¬ čene tradicije. Grki in Rimljani so namreč tkali od zgoraj navzdol, Egipčani pa narobe 18 ). In tkanje trakov v Beli Krajini se vrši še dandanes na egiptski način: od sebe preč, to je, ako obrnemo vo¬ doravno položen osnutek za 90° kvišku: od zdolaj navzgor. Ko smo dognali to dejstvo, nas pač ne bo presenetilo, ako do¬ bimo enačic tej tehniki tudi še v prazgodovini. Za to trditev imamo pač en sam nedvomni dokaz, a ta drži. Pri Sopronju na Ogrskem so izkopali l. 1891. žaro, na kateri je upodobljeno v ornamentalnem slogu predenje in tkanje. Prva žena prede na preslico, kakor naše Bele Kranjice. Druga stoji ob statvah, na katerih spoznamo tudi brez fantazije dolg osnutek; na gornjem koncu razločimo lahko kos do- tkanega blaga in snovalnico ali vitel z votkom. Delo ima že zapadni Pod. 4. Tkalke a) ob statvah (na levi) in b) z brdcem v roki (na desni). značaj: tkalka je pričela zgoraj in nadaljuje navzdol. Poleg te delavke zazremo najmanjšo žensko postavo, torej nedoraslo deklico. Ta drži z obema rokama tako brdce kvišku, kakor se rabi tudi danes še v Beli Krajini. Namen in bistvo tega orodja, upodobljenega na šopronjski žari, arheologi doslej niso še pogodili; Hoernes jo smatra za glasbilo Kr. (ed. O. Miiller, p. 277, 8): „rectae appellantur vestimenta virilia, quae patres liberis suis conficienda curant ominis causa, ita usurpata, quod a stantibus et in altitudinem texuntur“. Celo še Isidor Hispalensis določa, pač opiraje se na starejše pisatelje (Originum sive Etymologiarum libri 20) lib. XIX, 22, 18: „recta dicitur vestis, quae sur sura versrnn stantesque texunt“. — Prim. tudi Hesychios s. v. anaOaior = ooObv vqing. I8 ) Herodotos, II, 35: „i5q pnlvovGi d's oi u t v albin av co rP/r xq6xijv oo&iovztg, ^4iyvmioi de -/.ar «. — Joh. 19, 23: ,,)/)' de /mor aonacpog ix roor arco&er vqiavT.bg di olov. 12 (liro) 19 ). 0 risbah na imenovani žari so že mnogo pisali 20 ); a pra¬ vilni razlagi malega orodja se je po mojem prepričanju najbolj pri¬ bližal Forrer, kije določa kot „okvir za votkanje“ 21 ). v.Kima- kowicz-Winnicki upodablja pač tkalko s te žare, a ne omenja osebe z brdcem. To je malo presenetljivo, ker so mu brdca znana kot domače orodje sedmograških Romunov in Nemcev 22 .) Da je orodje v rokah deklice, upodobljene na imenovani žari, le brdce, o tem ne more biti nobenega dvoma; vse risbe te posode nam uprizarjajo le tekstilno delo: prejo, tkanje na statvah in pa brdce. Glasbilo bi ne imelo na tem mestu nikakega pomena. Tako smo dospeli izključno po zgodovinskem potu do spoznanja, da je tkanje trakov po načinu, kakor sem ga zgoraj opisal, res ostanek prazgodovinske tehnike. Sopronjska žara namreč je nedvomno iz hallstattske dobe. Daje mogoče, vsaj nekoliko premeriti in predstavljati si časovno vrzel, ki nas utegne ločiti od dobe, v kateri je bila narejena žara, poizkusimo jo izraziti z letnicami: okoli 700 do 400 pred Kristom. Pri tem se pa moramo zavarovati z vso od¬ ločnostjo zoper domnevo, da smo hoteli določiti s temi številkami čas. To je za sedaj še nemogoče 23 ). A raba našega brdca sega gotovo še dalje nazaj; kajti na žari je upodobljena kot povse znana stvar. Imamo pa še druge dokaze za starost tega orodja. Nahajamo je namreč še vedno po krajih, ki so bili dosedaj kolikor toliko ne¬ dostopni vplivu moderne industrije in veleprodukcije. Na Sedmo- graškem tko trakove na roko precej tako, kakor pri nas, samo da tkalka sedi pri delu; osnutek zvije v klopčič, ga položi v skrinjo in zapre pokrov, tako, da drži osnutek. Drugi konec, kjer začne tkati, si priveže okoli pasu, se usede na stol ter napenja ali napušča niti s tem, da se sklanja nazaj ali nagiba naprej. To tkanje je znano na Sedmograškem pač le še poedincem, a ti so raztreseni po vsej 19 ) Urgeschichte Jer bildenden Kunst in Europa. Wien, 1898, p. 611: „die kleinste Figur mit einer Leier in beiden Hiinden“. Prim. istotam Taf. XXXIX, Fig. 2. 20 ) Najprvo Hoernes, R. v Mitteilungen d. antropholog. Gesellschaft in Wien, XXI., (Sitz. Ber.,) p. 76. Fig. 16, ter Taf. X, Fig. 2. — Potem Forrer, R. 1. c. p. 431, Taf. 152 — v. K i mak o wi c z-Wi n n i ck i, 1. c. p. 54. i. dr. 21 ) Forrer, 1. c. 431: „Wirkrahmen“. 22 ) Upodobljena ima (Spinn- und Webewerkzeuge, p. 29): podoba 56 = We- begitter von Kleinschelken; pod. 57. von Stolzenberg; pod. 58: Apparat zum Auf- wickeln des Einschlages fiir das Weben mit Webegitter. 23 ) Kako netočno in nevarno je za zgodovinsko resničnost, izražati pred- in prazgodovinska razdobja s številkami, je pokazal Otto Pip er v svoji knjigi „Be- denken zur Vorgeschichtsforschung 0 (Miinchen, 1913) str. 65 nsl. IB deželi 24 ). Tudi v Dalmaciji, posebno na otokih, je zelo razširjeno med starejšim ženstvom 25 ). Pred 50 leti so imeli take priprave še v severni Prusiji, v Stettinu, od koder ima narodni muzej zdru¬ ženih držav v Washingtonu pristne kose 26 ). Tudi iz Saaltelda v vzh od nji Prusiji so originali v Washingtonskem muzeju 27 ); dalje iz Helsingforsa na Finskem 28 ) in iz Siene v Italiji 29 ). Nedvomno bodo nadaljna preiskavanja dognala, da je bila pri¬ prava svojčas razširjena po vsej Evropi. Poznali so jo tudi v novem svetu, in to v civiliziranih krogih. Dokaz za to trditev imamo v treh izvirnikih: eden je bil v rabi v Lancastru v P e n n s y 1 vani j i 30 , druga dva v Bristolu v Conne¬ cticutu 31 ). V tej priprosti ali pa v nekoliko bolj komplicirani obliki naha¬ jamo orodje nadalje pri ljudstvih, ki žive še v prirodnem stanu ali v svoji prakulturi. Taki ljudje se dajo primerjati onim, ki so živeli v prazgodovini. Razni Indijanski rodovi severne Amerike, kakor Chippewa 32 ), Masquakie 33 ), Zuni 34 ) in prebivalstvo v državi Maine 35 ), a tudi Pueblos 36 ) v južni Ameriki rabijo to orodje in tko na roko še dandanes. V Braziliji 37 ) se poslužujejo prav tistega načela za tkanje, samo da je osnutek pritrjen na primitiven okvir, namesto na drevo 24 ) v. Kimakowicz-Winnicki, 1. c. p. 29 nsl. (s podobami št. 56—59). 25 ) Poročilo g. c. kr. deželnega konservatorja za Primorje, prof. dr. Antona G n ir s-a. 26 ) Mas on, Olis Tufton, A primitive Frame for weaving narrow fabrics, v: Annual Report of the Board of Regents of the Smithsonian Institntion. Report of the U. S. National Museum. Washington, 1901, p. 497 (dve brdci). 27 ) Mason, 1. c. p. 495 in 496. (2 brdci z raki vred). 2S ) Istotam, p. 493 in 494 (1 brdce samo, drugo z rakom). 29 ) Istotam, p. 499. Tu je brdo že v zvezi s podstavkom, ki tvori statvice za tkanje trakov (Bandwebelade). Glej zgoraj, str. 155. 30 ) Ta je zvezan s podstavkom, kakor Sienski. Prim. opombo št. 28. — Mason, 1. c. p. 499. 31 ) Iz Bristola imamo dve brdi, eno ima precej dolg ročaj, drugo pa je na stojalu, kakor v minijaturi Manessejevega rokopisa v Heidelbergu. — Mason, 1. c. p. 502. 32 ) Mason, 1. c. 488. 33 ) Istotam, 1. c. 491. 34 ) Istotam, 1. c. 506-507 in Plate 1. — Weule, K., Leitfaden der Volker- kunde. Leipzig-Wien, 1912, p. 41 in Taf. 41, Fig. 3. 35 ) Mason, 1. c. 503. 3f ) Mason, 1. c. 505 in Plate 6—8; poleg tega še brdo iz Guadalajara po uzorcu od Pueblos. 37 ) Heierli, I. Urgeschichte der Schweiz. Ztirich, 1901, p. 181, Fig. 150. in ob pas delavke. Ob Kongu, v Indoneziji in Mikroneziji poznajo tudi še sedaj te vrste delo 3S ). Ta razširjenost v starem in celo v novem svetu dokazuje pač neizpodbitno, da je tehnika silno stara in da se sme imenovati člo¬ veška praposest. Pri Indoarijcih je bila največ v rabi; kako da je prodrla tudi v Ameriko, je stvar posebne preiskave. Gotovo pa je prepojila tudi vse izvenarijska ljudstva že v pradavnem času. V to velezanimivo, obsežno in težavno vprašanje se nam tukaj za sedaj ni spuščati. To mora biti nad vsakim dvomom, da so prinesli vsi sedaj v zapadni Evropi živeči narodi brez izjeme to tradicijonelno tehniko s seboj in so jo ponekod ohranili do danes, ako je niso iz¬ podrinila načela tvorniške in strojne industrije. Iz vsega tega smemo izvajati, da je tkanje trakov tudi pri našem narodu pradavna tradicija in dedščina, ker ni bila navezana na kako izvestno plemstveno kul¬ turo, ampak se je ohranila povsodi enaka, navzlic vsakemu vplivu. Pri nas je najbolj pristna v Beli Krajini. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 000005 7841 3S ) Weule, K. 1. c. p. 113. — Mangin, P. Eugene, Les Mossi. Essai sur les us et les coutumes du Mossi au Soudan Occidental; v: Anthropos, IX (1914) p. posebno podobe za stranjo 712 (tisserand). Posebni odtis iz „Carniole“ 1915, zv. 4. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.