The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU? S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah AmeriSkih.
ŠTEV. (No.) 8
CHICAGO, ILL., PETEK, 12. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 12, 1934
LETNIK (VOL.) XLIII
Nerodnost v Hoovep vlad
NAČELNIK POŠTNEGA DEPARTMENTA SE IMA ZAGOVARJATI ZARADI NEPRAVILNOSTI GLEDE ODDAJANJA POGODB ZA ZRAČNO POŠTNO SLUŽBO. — PRED ODHODOM IZ URADA JE DAL SEŽGATI VSO URADNO KORESPONDENCO.
Washington, D. C. — Posebni senatski odbor se bavi s preiskovanjem nerednosti, o katerih se ugotavlja, da so se vršile v prejšnji Hooverjevi vladi. — Preiskava je naperjena zlasti proti bivšemu generalnemu poštnemu mojstru, W.F. Brow-nu. Dokazano je, da je ta mož, predno je letos zapustil svoj urad, dal sežgati vsa uradna pisma, kolikor jih ni vzel s seboj. Kakor pa je bilo pričakovati, Brown, ki živi točasno v New Yorku, taji ta čin in pravi, da so bila sežgana samo njegova privatna pisma, uradna korespondenca pa je ostala nedotaknjena.
Na to dejanje se je prišlo, ko se je zvedelo, da je oddajal Brown pogodbe za prevažanje zračne pošte Svojim pristašem, ne da bi se pri tem oziral na to, kdo ponudi najugodnejše pogoje. To potrjujejo tudi drugi, ki so bili ob času Browna v Htuzbi v poštnem departmentu. Tako izjavlja bivši drugi pom. generalni poštni mojster, P. Henderson, da se je za časa, ko je bil Brown v uradu, zračna poštna služba izredno naglo I širila in je v dveh letih, od 19.30 do 1932 narastla za celih 12 tisoč milj; od teh linij pa je bilo samo 4500 milj postavljenih na javno ponudbo; vse druge so bile oddane Brownovim prijateljem. Lastnik neke neodvisne zračne družbe razodeva, da je on, skupno s sedanjim senatorjem iz Kalifornije, McAdoo, ponudil, da bo vozil pošto za 70c za funt za prvih 1000 milj in za vsakih nadaljnjih 100 milj po 7 centov. Njegova ponudba pa je bila odklonjena in se je poštni prevozni promet oddal drugim družbam, dasi jim je morala vlada plačevati do $3 za 1000 milj.
Da je bila korespondenca Browna sežgana, predno se je moral umakniti iz urada, potrjuje stenograf poštnega departments, J. Maher, ki pravi, da mu je dal Brownov tajnik nekaj dni, predno se je končala republikanska administracija, ukaz, da sežge vso korespondenco, katere je bilo celih 24 predalov. Nekaj pisem je Brown vzel s seboj. Ukaz je Maher izpolnil in osebno sežgal korespondenco.
ROPARJEV USODEN POIZKUS
Chicago, 111. — Nekateri banditi imajo smolo, da se na svojih roparskih pohodih nevede lotijo ravno policistov. — Tako je 301etni policist M. Priegnitz sedel pretekli torek zVečer v svojem avtomobilu v civilni obleki z nekim dekletom, ko pristopi k njima neki mlad bandit in ukaže policistu, naj odpelje avto, kamor mu bo on ukazal. Istočasno se je vse-del v zadnji sedež. Med tem Pa, ko je ropar lezel v - avto, •ie policist potegnil svoj samokres in, oddal na nasilneža tri strele, ki so ga na mestu ubili.
BORBA ZA
REŠITEV
Komunisti se trudijo, da rešijo jugoslovanskega sodruga pred smrtjo, ki ga čaka v domovini.
-O-
London, Anglija. — Zanimiva gonja od dveh strani se vrši za nekim jugoslovanskim komunistom, po imenu Tom Ka-čič (Cacic). Mož je ravnokar odsedel zapor dveh let v Kanadi in tamkajšnje oblasti so ga zdaj poslale v Evropo, da bo izročen jugoslovanskemu sodišču.
Kačič je sicer jugoslovanski državljan, toda ne zna več svojega jezika. Odšel je namreč iz domovine še kot otrok in je svoja mlada leta preživel kot komunistični agitator v Kanadi in Zed. državah, dokler ni bil končno aretiran v Kanadi in obsojen na zapor.
Takoj pa, ko se je končala njegova zaporna kazen, so ga dale kanadske oblasti prijeti in odposlale v Evropo. Načrt je ta, da ga Anglija, kamor je bil poslan iz Kanade, izroči svoji sosednji državi, Belgiji, ta ga nato deportira naprej v Nemčijo, od koder bi bil predan avstrijskim oblastem in od tam bi končno prišel v Jugoslavijo, kjer ga, kot komunista, brez dvoma čaka smrtna kazen z u-streljenjem.
Ker Kačičevi komunistični somišljeniki vedo, kaka usoda čaka njih sodruga, ako pride v Jugoslavijo, so napeli vse sile, da preprečijo njegovo izročitev. Kakor se doznava, angleške oblasti sploh ne nameravajo pustiti Kačiča na kopno, marveč ga takoj prestaviti na mali parnik, ki bi ga odpeljal v Belgijo. Tudi ne izdajo v javnost, kje pravzaprav imajo Kačiča. Komunisti pa, ki trdijo, da celi načrt ni nič drugega kakor nizkotna zarota skupine držav, da ugonobe Kačiča, se trudijo, da bi dobili jetnika v London, kjer da ga že čaka viza za prevoz v sovjetsko Rusijo, kjer bi bil varen. V zadevo je posegel tudi urad "Mednarodne obrambe delavstva", ki poziva vse države, katerim bi bil Kačič predan, naj ga temu uradu izroče, da se ga nato odpravi ne v Jugoslavijo, marveč v Rusijo.
-o-
WASHINGTON DO SKRAJNOSTI "MOKER" Washington, D. C. — Preklic 18. amendmenta je sicer odpravil prohibicijo v vseh državah, vendar pa to ni veljalo za tukajšnje mesto, kajti zanj veljajo samo zakoni, ki jih izreče nad njim kongres. Tako se je pretekli torek bavila poslanska zbornica s tem vprašanjem in odločila je, da bo prestolica Amerike postala mokra v najširšem pomenu besede.. Pijačo bo lahko prodajal vsakdo, ki si bo nabavil potrebno licenco.

VABILO
NA OBČNI ZBOR "BARAGOVE ZVEZE" DNE 17. JAN. 1934 V CHICAGO, ILL.
Kakor po navadi v začetku lete, tako ho tudi le'os občni ztor Baragove Zvez^ dne 17. januarja 1934, in sicer ob 7. uri zvečer v cerkveni dvorani župnije sv. Šte« fana v Chicagi. Na tem občnem zboru se bo poročalo o uspehih Baragove Zveze V pretečenem letu in ob istem času se bo napravilo nove načrte za prihodnost. Hvala Bogu, zadeva Baragove beatifikacije gre nepričakovano lepo naprej in zato vabimo vse Slovence, posebno pa one iz Chicage in bližnjih naselbin, da se v lepem številu udeleže tega občnega zbora. Srečno Novo le*o »n na svidenje!
b Jugoslavije«
. „„, — ., ——i VSLED HUDE ZIME NA KOČEVSKEM TIŠCl ZVERJAD K ČLOVEŠKIM DOMOVOM. — TRAGIČNA NESREČA TRBOVELJSKEGA RUDARJA. — SMRTNA KOSA. — RAZNE DRUGE VESTI, NESREČE IN NEZGODE.
Za Baragovo Zvezo:
REV. JOHN PLEVNIK, predsednik, REV. P. ODILO HAJNŠEK, O.F.M., tajnik.
STAVKA
KONČANA
Med farmarji in' mlekarnami se podpisalo premirje.
--O—
Chicago, 111. — V, uradu župana Kellya je bilo v sredo podpisano premirje med zastopniki 18,000 stavkujočih mlekarskih farmarjev in med zastopniki tukajšnjih mlekarn, na kar se je pričelo takoj zopet razvažati mleko po mestu. Konec stavke je bil farmarjem objavljen po radio in jim je bilo naročeno, naj takoj pripravijo svoje zaloge, da jih bo mogoče odpeljati v mesto. Pogodba, ki je bila sklenjena, govori, da se bo potom arbitraže sklenil sporazum. V to svrho postavijo farmarji svojega moža, mlekarne svojega, ta oba pa še tretjega, in ta trojica bo nato uredila celotno vprašanje.
-o-
ŽENSKA ZAPUSTILA STO POTOMCEV
Mexico City, Mehika. — V tukajšnji bližini je v torek preminula neka Indijanka, po imenu T. Sandoval, ki je dosegla lepo starost 110 let. Enako lepo pa je tudi število njenih potomcev. Sinov in hčera, vnukov in vnukinj ter pra- in prapra-vnukov je namreč zapustila ravno sto.
DELNI SPORAZUM NA KUBI
Havana, Kuba. — Na silovit pritisk, ki ga je nanj izvajala opozicija, se je predsednik Grau San Martin v torek sporazumel z eno nasprotnih skupin, da bo ostal v svojem uradu do 24. februarja, na kar bo resigniral. Ostale skupine pa niso s tem zadovoljne in zahtevajo takojšnjo resignacijo.
24 UR BILA V VODI
Georgetown, S. C. — Iskalci so pretekli torek preiskovali vodovje v tukajšnjem zalivu, da bi našli mrtvo truplo Mrs. Van Ferris, a so bili veselo presenečeni, ko so našli žensko še živo, oklepajočo se neke skale. Izpostavljena je bila tamkaj celih 24 ur, a kljub temu se ji ni zgodilo nič zalega. Šla se je kopat, pri tem pa jo je močen tok odnesel na odprto morje. Osem ur je morala vzdržati v vodi, predno se je lahko o-prijela neke skale, kjer so jo reševalci našli.
KRIŽEMSVETA
—	Mexico City, Mehika. — Vladni department za narodno ekonomijo je v torek objavil končne rezultate ljudskega štetja leta 1930. Po- teh podatkih živi v Mehiki 16 in pol milijona ljudi. Žensk je za okrog 300,000 več kot moških.
—	New York, X Y —;Jzdan, je odlok, po katerem se morajo policistom v tukajšnjem mestu vzeti prstni odtiski. Policijski načelnik je bil prvi, ki je izpolnil ukaz. Že od leta 19.16 je navada, da se od vseh prosilcev za policijsko službo vzamejo prstni odtiski.
—	Asuncion, pa!raguaj. — Od k ar se je preteklo soboto končalo premirje med tukajšnjo državo in Bolivijo, so se zopet na več krajih v pokrajini Gran Chaco vnele bitke. Tukajšnje vojno ministerstvo objavlja, da je bila v sredo Boli-vijcem vzeta neka trdnjava.
—	Jeruzalem, Palestina. — Vodje Arabcev so izdali proglas, na katerem pozivajo svoje rojake k ponovnim demonstracijam, ki naj se vršijo 16. januarja v protest proti priseljevanju Judov v Palestino.
-o——
UŠEL Z DENARJEM STARŠEV
Chicago, 111. —• Oče kletnega Leroy Behnke, 820 North Marshfield Ave., je obvestil policijo, naj poizveduje za njegovim sinom. Ko ga namreč v torek zvečer ni bilo domov iz šole, je oče preiskoval vzrok za to in pri tem ugotovil, da je s sinom izginilo tudi $2325, katere je oče imel shranjene doma.
-o-
SMRTNA KAZEN OBSOJENCA
Leipzig, Nemčija. — V sredo zjutraj je bil v tukajšnji ječi obglavljen mladi nizozemski zidar M. Van Der Lube. Kakor znano, je bil fant obsojen na smrt v dolgotrajnem procesu glede požara, ki je bil spomladi podtaknjen v poslopju dr-žavne zbornice. Predsednik Hindenburg je odklonil, da bi pomilost.il obsojenca.
-o-
"Amer. Slovenec je dediščina naših pijonirjev in -te dediščine ne damo iz rok prej, kot na smrtni postelji amerikanskega slovenstva!" —
—Rev. P. Odilo Hajnšek.
MODERNIZIRANJE JURČIJE
Iz Turčije hočejo napraviti eno
najbolj rfaprednih držav.
Ankara, Turčija.—Po vzgledu svoje severne sosede, sovjetske Rusije, je tudi Turčija sklenila industrijsko petletko,i ki ima za cilj, da se napravi iz Turkov, sedaj skrajno nazadnjaških, enega najbolj naprednih narodov na svetu. Načrt, ki je bil izvršen pod vodstvom Amerikancev, p r e cl v i d e va zgraditev 15 državnih tovarn, kakor tudi uporabljanje naravnih moči dežele. Celotni projekt je preračunan na 32 milijonov dolarjev.
-o-
NAZIJI ZAPLENILI PREMOŽENJE KOMUNISTU
Potsdam, Nemčija. — Po u-kazu oblasti je pruska policija v torek nasilno zasedla in zaplenila posestvo in premoženje dr. K. Zetkinu, sinu umrle komunistične članice v prejšnjem državnem zboru, Klare Zetkin, katera je meseca marca umrla v Moskvi. — Približna vrednost zaplenjenega premoženja je okrog $20,000.
-o-
PREVIDNI ROPARJI
Chicago, 111. — V zavod za neozdravljive, 5535 Ellis Ave., so v torek zvečer vdrli štirje oboroženi banditi. Eden od njih je imel s seboj mali radio aparat in ga takoj po vstopu zvezal z elektriko, da na njem prestreže morebitne policijske klice, ki bi utegnili dvigniti nad njimi alarm. Drugi trije pa so se med tem spravili na delo in so v uradu zavoda prisilili ravnatelja, da jim je odprl blagajno, iz katere so vzeli v gotovini in čekih $500. Poleg tega so oropali tudi tri uslužbence in neko žensko, ki je bila na obisku.
-_0--
SKRB ZA ZAPOSLENE NA JAVNIH DELIH
Chicago, 111. — Administracija javnih del za Illinois je poskrbela za potrebne priprave, da se bo lahko nudila prva pomoč vsakemu delavcu, ki bi bil poškodovan med delom za CWA. Ako je pa pri kakem projektu zaposlenih več. kakor 1000 oseb, se je pa za te priprave poskrbelo v najpopolnejšem obsegu.
Al
Zima na Kočevskem
Kočevje, 17. dec. — Sneži neprestano že ves teden, kakor da bi hotelo Kočevsko popolnoma zamesti. V ozki kočevski kotlini je snega že nad en meter, medtem ko prihajajo poročila iz Starega loga, Koprivni-ka, Tople rebri, Kočevske reke in Borovca, da ga je tam zapadlo že čez poldrug meter. Cesta je proti Sušaku popolnoma zamedena. Okrog Delnic so snežni zameti visoki od 3 do 4 metre. Potrganih je mnogo telefonskih in brzojavnih žic.
V	Kočevju imamo 13 stopinj Celzija pod ničlo. Rinža in o-stale ponikalnice in potoki so zamrznili. Mladini seveda nudi priroda nad vse ugoden teren za smučanje in drsanje. Nepričakovana zima je pripodila iz gozdov mnogo zverjadi in divjadi. Cim pade mrak, se pomika preim-HŽe>i<i iJS sestradana žival iz gozdov proti vasem in v bližini ljudskih stanovanj išče hrane. Najhuje se godi divjim svinjam, ki so se v zadnjih letih tako silno zaplodile. Kočevski kmetje se bojijo,da ne bi postali mrjasci v lakoti nevarni tudi ljudem. V Livoldu se je raznesla govorica, da so se iz liških gozdov pritepli v kočevske kraje tudi volkovi in da je njihove sledi že mogoče najti v svežem snegu. Vendar doslej še niso mogli ugotoviti, koliko so te vesti resnične. Po trditvi nekaterih starih, preizkušenih kočevskih lovcev je na Kočevskem še okoli pet volkov, ki pa se drže povečini na ne-pristopnih delih kočevskih pragozdov.	,
-o-
Nesreča v Trbovljah
Trbovlje, 15. dec. — Pred dvema dnevoma je po nesrečnem naključju storil žalostno smrt rudar Ivan Mlinarič. V gostem sneženem metežu je po rudniškem tiru vozil voziček z jamskimi svetilkami od nasprotne strani pa je privozil rudniški Vlak, ki ga nesrečni Mlinarič ni pravočasno opazil. Vlak je zadel v njegov voziček, njega pa vrgel na tir ter ga povozil. —• Pokojni Mlinarič je bil dober delavec in splošno priljubljen med tovariši. Nova smrtna žrtev težkega in nevarnega poklica je bolno odjeknila v rudarskih krogih.
-o-
Biserni mašnik Jožef Rome umrl
V	sredo, 19. dec., je v Novem mestu umrl biserni mašnik Jožef Rome. Z njim odhaja v večnost eden najstarejših duhovnikov v ljubljanski škofiji. Bla-gopokojni gospod je bil rojen v Višnji gori dne 14. novembra 1848 ter je ljudsko Šolo, gimnazijo in bogoslovje dovršil v Ljubljani. V mašnika je bil posvečen dne 27. julija 1873, istega dne kakor nadškof dr; Jeglič. G. Rome je kaplanoval v Kočevju, Cerknici, na Vačah, v Šmihelu pri Novem mestu ter
slednjič v Škocijanu pri Mokronogu, nato je vstopil v križ-niški red ter postal župnik v Podzemlju. V ŠmiheUr si je pridobil zasluge za naselitev ubogih šolskih sester. Kot kaplan v Šmihelu je v družbi s tiskarjem Krajcem in učiteljem La-pajnetom ustanovil "Dolenjske novice", v katere je sam mnogo pisal ter jih urejeval. V Podzemlju je bil 27 let župnik. Leta 1924 pa je stopil v pokoj ter živel najprej v Šmihelu, potem pa v Novem mestu, v kapiteljskem župnišču. Biserno mašo je slavil 27. julija t. 1. v novomeški kapiteljski cerkvi. — Pokojnik je bil znan kot blag in vesten duhovnik in velik častilec Marije.
-o-
Kruto maščevarije
Rankovci, 19. dec. — Zadnjo noč se je neznan zločinec priklatil v hie v posestnika Gum-boca iz Potrne. Najprej je zamašil okna v hlew, potem pa je z a žgal velik kup slame. Ko je stopil zjutraj gospodar v hlev, je našel dva lepa konja in dve kravi zadušene. Škoda znaša 11,000 Din. Nevarnemu zlikovcu je orožništvo že na Sledu.
--o-
Huda dekleta
Zanimiv slučaj se je nedavno dogodil v Tržiču na Gorenjskem, kjer so dekleta Marijine družbe napovedale za nedeljo popoldne igro v "Dekliškem domu". Popoldne, dan pred igro, je prišlo k materi Joštove Anice neko dekle in prosilo, da ji posodi Anično obleko, katero da bo rabila pri predstavi. Mati dekleta ni poznala, Anice pa ni bilo doma. Vseeno ji je dala zahtevano obleko. Pri igri je Anica in njene tovarišice gledala, da zagleda na odru svojo obleko, a je ni opazila. Ko se je potem sprehajala proti Bistrici, je opazila neko mladenko v družbi z moškim, ki je imela njeno obleko. S pomočjo drugih deklet je Anica spravila dekle v Dekliški dom, kjer so ji odvzele obleko. Ogrnile so jo nato v njen plašč in jo spodile ven. — I)a so dekleta tako ogorčeno postopale, ni čudno, ker se je veliko govorilo, cla so si igralke nalašč hotele prisvojiti Anično obleko in s tem veliko trpele na dobrem imenu. Ono dekle sploh ni iz Tržiča, ampak tam nekje od Kranja, ki je hotela na cenen način priti do lepe obleke, a ji ni uspelo.
—.—o-
Smrtna nesreča
Na ljubljanskem kolodvoru je vlak pred kratkim do smrti povozil 33 letnega železniškega premikača Andreja Kolar-ja. Ko je ta korakal čez progo, je! naenkrat pridrvela lokomotiva zagrebškega brzovlaka, ga podrla na tla, ga vlekla nad sto čevljev daleč, kjer je Kol ar obležal nezavesten. Na prevozu v bolnico je izdihnil.
r teiiti i
ter;-
■WIP

.iisaggasfc
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Petek, 12. januarja 1934
&MERIKANSKI SEOVENEC
[Kcei in m j stare j a ttloveutki jf liat v Ameriki,
E Ustanovljen let« lili,
____Ja vsak daa razun nedelj, pone-
■ftljkov is dnevov po praznikih.

Izdaja in tiikai j EDINOST PUBLISHING CO.
F Naslov uredništva in oprav« i
|B49 W. Cermak Rd., Chicago
; Jelefon: CANAL 5544 ili v
Naročnina:
_$5.00 . 2.50 _ 1.50
E* celo leto IC« pol leta . K« četrt leta
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Ea celo leto__$6.00
Za pol leta____3.00
Za četrt leta___1.75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1191,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year____
For half a year
_$5.00 _ 2.50 _ 1.50
For three month«______
Chicago, Canada and Europe:
For one year_________$6.00
For half a year______3.00
For three months_______1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa «e n« ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača,
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Bodimo to ,kar smo, namreč zavedni katoličani. Nikar se ne odstotne obresti od vplačane obešajmo na plot in nikar ne prižigajmo svečk enkrat Bogu,! glavnice, če isto dvigne, da ta-drugič hudiču. Bodimo eno, bodimo zavedni to kar smo, nam-,ko porabi gotovino, ki se je na-reč zavedni Slovenci in zavedni katoličani. Polovičarji pa ni-j brala v blagajni, kar! Proč s tistim gnilim polovičarstvom! Ne cincajmo tu in| Take skušnje so imela tudi tam! Bodimo resni možje in1 žene in ne metle v našem javnem druga stavbinska in posojilna življenju. Ako smo katoličani, ako živimo po veri, prejemamo j društva v oni veliki krizi, ka-
sv. zakramente, tedaj se kot taki pokažimo tudi doma. V naših hišah naj bo katoliško berilo, katoliški časopisi! To pa, da katoliški Slovenec podpira protiverski časopis, naj bo vsakemu pod častjo in sramotno.
Katoliški očetje in matere, bodite zavedni! Če že sami mislite, da ste dovolj močni, kar gotovo niste, najmanj pa je to za pravega katoličana častno, da podpira protiverski časopis, tedaj se naj vam zasmilijo vsaj nedolžne duše vaših otrok, če jih je Bog vam zaupal, vsaj radi teh bodite toliko zavedni, da jim ne bote na vaših mizah pod nos pokladali protiverskih časopisov.	,
Ameriški Slovenci, tudi ta sklep včlenite v vaše novoletnte sklepe in izvajajte ga. Bodimo zavedni!

KAJ PRAVI STAROSTA NAŠIH ČČ. GG. DUHOVNIKOV
Bodimo zavedni
Znameniti nemški duhovnik, župnik Marzinger, je izjavil jpred nedolgim v nekem svojem govoru o katoliškem tisku tudi Hele besede:
"Kaj pomagajo vse molitve, vsi cerkveni obiski, vsa posvetovanja, vse organizacije, če pa po vseh naših molitvah, shodih jm konferencah zopet vse poruši slab tisk. Razbili se bomo ob {vprašanju tiska."
siovečega pridigarja, ki je izjavil zgorajšnje besede, so na jlo vprašali nekateri najbolj pobožni verniki, češ, kako morete ptaj takega izjaviti. Mislili so namreč, da je pridigar v svojem Itozadevnem mnenju pretiran ali prenapet. Župnik Marzinger |pa odgovori:
"Katoliška cerkev in po njej mi, njeni duhovniki, vam Vsako nedeljo s prižnice oznanjamo božjo besedo in božjo resnico. Oznanjamo vam tisti nauk, kakor ga je oznanjal Kristus sam, ki je resnica in pravica. V šolah se trudijo kateheti z vašo mladino, da jc vzgoje v poštene in' odgovorne ljudi, da bi bili vredni nasledniki vas in vaših prednikov, da bi bili dobri kristjani in kot taki tudi enkrat dosegli to, kar je poštenemu in dobremu človeku na svetu obljubi jenb po Kristusu. Vse to zahteva veliko dela in truda, ki ga more pravilno pojmovati le tisti, ki zna ceniti svoje vero in svojega Boga.
In ko smo imeli pred nekaj tedni v naši fari ljudsko štetje, feva z asistentom obiskovala domove in družine. V nad 69 odstotkov domov sva našla brezverske in celo protiverske časopise. En slučaj naj navedem. Prišla sva v hiše, kjer je hčerka opravila pred per meseci prvo sv. obhajilo. Z drugimi vred smo jo poučevali o Bogu in o božjih resnicah, kar mora otrok vedeti za prvo sv. obhajilo. In ko sva prišla v dotično hišo, so sedeli vsi, vsa družina, in čitali, eni knjige, drugi časopise. Na mizi je ležal tudi časopis izrazite protiverske vsebine, irt uvodni članek je imel naslov: "Vera je iznajdba farjev.'' Članek pa je na žireko cpisaval, da je vera v Boga neumestna, zato, ker ga baje nikjer ni. Pograbil st»m list inf očeta in mater poklical v vežo, stran od otrok. Naredil sem njima pridigo, ki si jo bota gotovo zapomnila za življenje. O ti prokleta nezavednost! Otroka nr.i pošljejo, da ga naučimo verskih resnic, da ga pripravimo na prejem sv. obhajila, doma pa mu na mizi puste tako protiversko časopisje. Se danes premišljujem o tem do-gedku in ne vem, ali imam med farani hinavce ali take neza-vedneže, da ne vedo, kaj delajo, ko tako ravnajo. Vidite, zato pravim, kaj pomagajo vse molitve, vsi cerkveni obiski itd., če pa ne znate rabiti svoje pameti, če niste zavedni katoličani in če ne znate ločiti strupa od zdravila, namreč slabega tiska cd dobrega."
Ko smo prečitali zgorajšne vrstice, katere ponatiskujemo našim čitateljem v premislek, si nismo mogli pomagati, da bi ne vzkliknili v srcu: Kaj bi gospod našel in rekel, ko bi šel na pr. tako kakor je šel, okrog nekaterih slovenskih družin? V cerkev hedijo, pravijo, da so dobri katoličani, na njihovih mizah pa leži brezversko socialistično časopisje. Ali bi ne vzkliknil tudi med nami, kakor je v njegovem slučaju: "O zavednost, kje si?"
Rojaki Slovenci! Postanimo vendar že enkrat zavedni!
ZAHVALA IN PRIZNANJE JUGOSLOV. ŽENI
Chicago, 111.
Mala si po bogastvu, toda jvelika po srcu in usmiljena, ka-
2. okt. 1893: Tajnik predloži listo delničarjev, ki so zahtevali izplačila. Ker društvo nima denarja na roki, je bilo sklenjeno, da društvo najprej plača zunanje dolgove, potem
jkor le more bi ti prava sloven- šele prične PO vrsti izplačevati
ska žena. Ni še dolgo: let tvojega obstanka in vendar si že jveliko dobrega naredila. Tvoje članice so slične pridnim čebelicam, ki pridno skupaj nabirajo in s srčno zavednostjo se o-krog ozirajo, kam naj postavijo svoje delo. Mnoge si že razveselila v božičnih in velikonočnih paznikih, kar je velikodušno delo za sedanje čase; moje misli so. in vem, da se ne j motim, da so ti vsi ako ne v be-jsedi pa v duh/.v iz srca zahvaljujejo. Božji blagoslov naj blagoslovi vaše delo in pripelje vam še več posnemalcev. — Mnogo pozdravov celokupnemu članstvu Jugoslov. Žene!
Jugoslovanka. o-
delnice.
1. marca 1894: Dva člana, ki sta bila v denarnih stiskah, sta zahtevala, da jima društvo izplača prihranke. Ker sta njih imena na koncu liste, je direk-torij sklenil, da morata čakati, da prideta na vrsto.
1. nov. 1894: Tajnik čita dopis društvenega odvetnika, v katerem poroča, da je apeliral na višje sodišče razsodbo nižje instance, da društvo ugodi zahtevi nekega delničarja za izplačilo njegovih prihrankov. V aprilu 1894 je tajnik poročaj, da je društvo poravnalo tožbo nekega delničarja. 1. marca 1895 je odvetnik nekega delničitrja zahteval, da mu
Lep zaslužek vam nudi kam- društvo plača 6 odstotkov obre-
panja "Amer. Slovenca"!

PRETEKLOST KAŽE BODOČNOST
Chicago, III.
Na konferenci .južnozapad-nih federacij stavbinskih in posojilnih društev, vršeči se v Denverju, Colo., 18. in 19. julija 1938, je Miss Lucie Richardson, pom. tajnica Lige stavbinskih in posojilnih društev države Missouri čitala sledeče izvlečke iz zapisnika nekega stavb, in pos. društva od začetka sept. leta 1893 do konca leta 1897, to je za čas depresije, ki je trajala štiri leta in tri mesece.
To društvo še sedaj obstoji v St. Louis, Mo., je solidno ter vestno posluje že nad petdeset let.
Tukaj so glavnejši izčrpki: Seznam od 1. sept. 1893 pod točko 'posojila', končuje: "Denarni trg v slabem položaju, obresti visoke, vsled tega smo odklonili vse prošnje za posojila."
sti od prihrankov od dneva, ko je obvestil društvo, da zahteva izplačilo svojih prihrankov. — Direktorij je odvetnikovo zahtevo enostavno odklonil iz razloga, da so sodišča nasprotno razsodila.
1. jun. 18*95: Tajnik dobi nalogo, da ne plača niti centa na vložene zahteve za izplačilo delnic in prihrankov. (Do oktobra istega leta ni društvo izplačalo niti centa.)
1. maja 1896: Po osemmesečni litigaciji za posestva, poroča tajnik, da je toženec prodal hišo društvu, da je pa med tem časom na skrivaj prodal "furnace" in radiatorje 1. jan. 1897.
Do tega dne ni bilo nobenih izplačil. 1. marca 1897 direktorij sklene, da tajnik izplača do preklica vsakemu delničarju njegove prihranke.
Nobenih rezervacij 1. junija 1897; društvo ima v blagajni več gotovine kot jo potrebuje; 1. dec.: Društvo je pripravljeno plačati vsakemu članu 8-
tero danes poznamo kot depresijo iz leta 1893.
Iz one krize so društva prišla močnejša in solidnejša. To se bo ponovilo tudi v tej krizi. Čem,u' se bati za vaš denar, ko v resnici ni nobene nevarnosti V Stavb, in pos. društva ne špekulirajo z vašim denarjem, temveč ga obrestonosno nalože na prvovrstne hipoteke. Z vsakim odplačilom na ta posojila je hipoteka toliko sigurnejša in boljša. Priznati je treba, da so zgube, toda te so v primeri z zgubami na raznih bankah in drugih denarnih zavodih, ki špekulirajo z bondi in industrijskimi delnicami, neznatne. Kljub velikanskemu krahu (bank in drugih denarnih zavodov, kljub tej najakutnejši depresiji, ki jo ne pomni zgodovina, steje stavb, in pos. društva na solidnih nogah in vsepovsod je opažati, da se stanje društev obrača na boljše, da je začelo število delničarjev zopet rasti in da ne bo dolgo, ko bodo društva imela zopet gotovino na rokah za posojila svojim delničarjem na varne vknjižbe.
Nekateri naši delničarji so nas kritizirali. Je pa stotero drugih, ki so neustrašeno stali ob naši štrani. Tistim, ki so bili vztrajni in nam verjeli, ko smo rekli: "Ne bojte se sedanje depresije, vaši prihranki so varni ko gremo v bodoče leto", še enkrat rečemo: Najhuje smo prestali. Vse se obrača na boljše!
Z vašo pomočjo bo naše društvo eno najmočnejših v naši soseščini. Z vašo pomočjo smo uspešno pregazili eno najhujših kriz. Obvarovali smo vas pred izgubami, pomagali ste nam obvarovati marsikateremu delničarju pred izgubo njegovega doma. — Sedaj pa pojdimo vsi skupaj na delo in agiti-rajmo med prijatelji in znanci za naše društvo in vzajemno pomoč slehernega, ki hoče z nami kooperirati, ki hoče in upa postaviti svoj lasten dom zase in svojo družino.
Jugoslov. stavb, in pos. društvo je otvorilo svojo 61. serijo delnic, ki ne računa nobene pristopnine, 5. jan. 1934 v uradu 2552 So. Central Park Ave., Chicago, 111.
Joseph Steblay, tajnik.
SIROM JUGOSLAVIJE
Brezposelnost narašča
Kakor poročajo iz Celja z dne 13. dec., se je od 1. do 10. dec. prijavilo pri ekspozituri javne borze dela v Celju, 104 brezposelnih, katerih število znaša sedaj 821, medtem ko je znašalo koncem novembra 734.
-o-
Nezgoda posestnika
Posestnik Franc Pevc iz Praprotnic na Dolenjskem je vo-
Pueblo, Colo.
Povsod se radi pohvalimo, da smo se dobro odrezali. Včasih je ta ponos, če ni sama ba-harija, vsekakor upravičen, včasih je pa tudi le točno poročilo in je vsekakor zanimivo za naše naselbine. Tako se drug od drugega učimo, pa tudi koristi nam, da med seboj tekmujemo.
Pri polnočnici in ob pol 11. uri smo imeli pri nas na božič slovesno sv. mašo, pri kateri je služil kot subdijakon Ven. Fr. Daniel Gnidica, O.S.B. Moški zbor dr. Najsv. Imena je kaj dobro zapel mašo sv. Cecilije od Ad. Kaima.— Mr. Peter Babič kot direktor, in Mr. Bob Starr kot organist, sta izborilo izurila kakih 30 pevcev, ki so prijetno iznenadili hvaležne vernike, ki so popolnoma natlačeno napolnili prostorno cerkev.
Mr. John Germ, velik ljubitelj petja, je zopet zbral lep mešan kor, ki je nad vse gin-Ijivo lepo popeval lepe božične pesmi pri pol 8. sv. maši. Igrala je Mrs. Katie Jerman. Miss Aurelia Stepan je oskrbela, da so njene pevke jako spretno popevale pri zorni sv. maši v Bessemer kapelici.
Mrs. Jožefa Meglen se zelo trudi, da bi se naročniki Amer. Slovenca pomnožili v naši naselbini. Z marljivim delovanjem za katoliški tisk si je pridobila mnogo prijateljev tudi drugod. Seveda se domači prijatelji Amer. Slovenca vrlo dobro brigajo za njen uspeh, ve-doč, da je katoliški tisk velika korist za verne, kakor tudi za neverne naše rojake.
Sebičnost, da, nič drugega, kakor rogata sebičnost nam za-'vira in ovira obstanek in širjenje katoliškega lista. Radikalni socijalisti in zmedeni komunisti po svojem grajajo sebičnost in se bahajo, da so za skupnost, za vzajemnost. Kaj dosežejo? Na versko izpraznjeni oltar postavijo kruto boginjo sebičnost in gorje temu, ki bi se z vodniki slepo ne strinjal !
| O, bodeča, smrtonosna sebičnost, kako se šopiriš tam, (kjer bi ne smela imeti niti naj-jmanjšega prostorčka — v srcu.
vse brigal za skupno korist. Vendar se ti povsod vrine sebičnost. Sama sebičnost nam preti, da nam zatre tako zelo potreben katoliški list. Jed, pijača, še bolj pa naše razvajeno vživanje nam je več, kakor pa duševni blagor, katerega širi med nami in pospešuje katoliški list. — Ako že ena čaša strupa iz brezverskih listov zamori verskega duha, ni treba ponujati še drugo in tretjo ča-šo. Pomnite, da uničeni katoliški dnevnik odpre na štežaj vsa vrata v poštene katoliške hiše, v katere se potem vseli nevaren brezverski list. Kdo bi bil tega kriv? Kdo bi ne imel vse to na vesti? Kdo bi spravil tisoče zapeljanih zopet na pravo pot? Sedanje naše žrtve so veliko laglje, zato ohranimo to,
kar
imamo! Sedaj imamo ta-
Trud in vestno delovanje za skupen blagor je gotovo čednost, za katero se je treba boriti do zadnjega trenutka našega življenja. V svojem vernem srcu hrepeniš, da bi se nad
korekoč še zlate čase, v katerih nam je s trudom sicer in napori mogoče veliko doseči. Porabimo vse svoje moči, vsako zmožnost, vse naše nadaljne žrtve, da se med nami bujno razcvete katoliški list, ki je služil našemu narodu od svojega začetka pa do sedaj in mu bil desna roka, bil desna roka našim cerkvam, šolam in prav mislečim družinam. Katoliški dnevnik je resnično tako potreben za duševni probud in pošteno krščansko življenje, kakor je nam za materialno življenje potrebna brezplačna voda, ki jo pijemo, in sveži zrak, ki ga vdihavamo. Nikar se ne udajmo. Nikar! — Pustimo li umreti katoliški dnevnik, potem sami sebe obsodimo v ječo brezdelnosti na polju sv. vere, sami sebi denemo na roke močne verige, katere nam kujejo zaslepljeni odpadli naši soro-jaki. — Sv. Pavel govori o listu Filipljanom 2.12: "S strahom in trepetom delajte za svoje zveličanje." — Tudi tisam, dasi si morda najboljši človek, lahko zajdeš, če> nočeš delovati za skupni blagor in ne preže-neš iz tvojega srca ter ne premagaš kratkovidne sebičnosti. Ljubezen za svoj lasten prid, pomnožena z ljubeznijo za koristi vseh rojakov, naj te priganja, da nam rogata sebičnost na požre še te zadnje dobrote — naš list. —- Že sv. Kri-zostom je opominjal svoje: "Kakor slepi nič ne vidi pri svetli luči, tako zločesten človek ne more razumeti skrivnosti blage ljubezni."
P. Cyril Zupan', O.S.B.
zil z dvokolnico, v katero je bila vprežena krava, gnoj na njivo. Na cesti, je krava zagledala svinjo, katere se je tako ustrašila, da je zdirjala z vozičkom. Pevcu se je zapletla obleka v voz, ki ga je podrl na tla in ga vlekel več metrov daleč in je pri tem dobil nevarne
! be vsled katerih je moral v kandijsko bolnico.
|	Velika nesreča
j Na cesti Omiš-Split, se je v | torek 12. dec. zaradi nekega i defekta prevrnil tovorni avto splitske orožniške postaje po strmem pobočju ob cesti in pokopal pod seboj orožnike in finančne stražnike, ki so bili na njem. Eden orožnikov je bil mrtev, ostali pa hudo pobiti.
TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE
(73)
(Mrriopclitan Newsoa!*«' Service)
Nnpisnl: EDGAR RICE BURROUGHS
Dolgo poprej, predno je koga zagledal, je fTarzan zaslišal glasen pogovor. Globoko sklonjen sie je med nizkim grmičevjem plazil proti .kraju, I odkoder so prihajali glasovi in tedaj je Kkozi vej« zagledal dva stražnika mesta Nirnmr, ki sta- stražila ob stezi. Ker je bil skoro čisto blizu, ,je iz njune govorice razumel, da govorita čudno angleščino. Pa tudi njuna obleka ga je Začudila.
Z njunih besed, ki jih je razumel, je Tarjsarj spoznal, da bi se dalo od njiju najbrže kaj izvedeti o Blaku. Vznemirjalo ga je le to, če bi ga prijateljsko sprejela, ako bi se jima približal, ali bi sra morga napadla in skušala ubiti. Zato se jima je približal zvijačno, kakor bi napadal. Po-služil se jc levovega napadalnega krika, pograbil od zadaj najbližnjega in ga položil na tla.
Hitro, kakor je samo on Tarzan znal, je ujetnika nesel v gosto grmovje, medtem, ko je ujetnikov tovariš ves prestrašen zbežal proti vhodu v predor. Kakor je mogel obzirno in k^kor otroka je Tarzan nesei ujetnika in ga miril, naj bo tiho, da mu ne stori nič žalega. Kose je ujetnik nekoliko pomiril, je rekel Tarzanu, da ie poprej prišel mimo neki bel človek. "Kje je?" vpraša Tarzan.
"Ti misliš Sir James?" pravi ujetnik. Tarzan se je tedaj spomnil, da je Blakovo prvo ime James, zato je rekel: "Da, njega mislim. Če hočeš oteti svoie lastno življenje, hodi pred menoj in mi pokaži pot, a vedi, če me kam zapelješ, si izgubljen." Niso še prišli daleč, ko je Tarzan zaslišal stopinje in obenem čudno rožljanje, kakor bi z verigo rožljali. — Naenkrat je ujetnik obstal. . .
.....
Denarne pošiljatve
V stari kraj pošiljam točno in zanesljivo po dnevnem kuržu. Vsled vedno menjajoči se ceni valutam računamo za pošiljke po ceni istega dne, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:
Za $ 3.00... Za | 5.00... Za $10.00... Za $11.50...
120 Din 210 Din 430 Dii> 500 Din
Za $22.65..............1000 Din
Za izplačila v dolarjih:
Za	$ 5.	pošljite......$ 5.75
Za	$10.	pošljite......$10.85
Za	$15.	pošljite......$16.00
Za	$25.	pošljite......$26.00
Za	$40.	pošljite......$41.25
Vsa pisma in pošil jatve naslovite na:
John Jerich
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, ILL.
Petek, 12. januarja 1934
'AMER1KANSKI SLOVENEC
Stran S
......................................a.....mmrnmmmmmmmmmmlmmmmmmemn^
oooooooooooootxx
Družba
O<K>OO^<kkkkkkhk>«
rOOOOOO" *%HXHX-KK.X>«
sv. Družbe
khxkkmwmmwo ooo<
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1911
Zedinjenih Državah	InKpf 111
Severne Amerike	JUUCl, 111.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod: vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 1)1.
1.	podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, HI.
Duhovni vouja: Rev. Joseph Škur, 123 —■ 57th St., E. Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, III.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1910 W. 22nd street, Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St., No. Chicago, III.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3rd St., La Salle. Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchel! St., Sharpsburg Station,
E. Pittsburgh, Pa. Mary Kremcsec, 2323 So. Winchester Ave.. Chicago, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W- 22nd St., Chicago, ill. --o--
Do dne 1. januarja 1933 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin ter bolniška podpora v znesku $106,187.91.
Zavaruje se lahkr za $250.00, $500.00 ah 5,1000.00. V mladinski dddclek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki(inje). Pristopite k Družbi sv. Družini:
CENTRALIZACIJA SIGUAKNA PODPORA. - D. S. D. 100% SOLVENTNA.
II
n
JOSEPH TRINER PODPISUJE ORIGINAL TRINERJEVEGA KONTRAKTA V NEW YORKU
Joseph Triner, predsednik Joseph Trimer Co., v Chicagi, je zadnji teden v New Yorku podpisal važen kcntrakt. Na sliki ga vidimo, ko podpisuje dcgovcr z generalnim zastopnikom Pilsiier Urquell za Zdr. države, glasom katerega je Mr. Joseph. Triner postal edini zastopnik slcvitega češkega piva za države Wisconsin, Illinois, Indiana, Michigan, Minnesota in Ohio- — Predsednik newyorskega generalnega zastopstva, Mr. Maksimiran Stein, in podpredsednik Mr. Arthur Knehlman, fungirata kot priči pri tem važnem trgovskem dogovoru, ki daje o srednjim državam zastopstvo popularnega Chicažana Mr. Jcseph Triner, tudi predsednik illii-liciške državne Atletske Komisije je gotovo najboljši mož za zastopnika svetovno priznanih j ;eških pivovaren v Fi'senu.
.jw—wiwriiiininir"WiinnffitT«iJrn"-TrrjiTr'■—"i «<j.....-.■..■.m m
HOLY FAMILY BASEBALL TEAM'S INVITATION.
Joliet, III.
The Holy Family Baseball Team's juniors and seniors extend a cordial invitation to everyone to attend their dance which will be held Tuesday evening, January 16th, at Slovenia Hall. The committee in charge assures a good time, and will be prepared to serve you to your utmost satisfaction. Music will be furnished by a well known orchestra, and the admission will be only 25c.
Are you coming? AU right. We'll be seeing ya.
Committee.
-o-
mil
I Dopisi lokalnih
društev
Pi_________________________
IZ URADA DR. SV. CECILIJE ŠT. 12 D.S.D.
Joliet, III.
Naj prvo se moram zahvaliti vsem članicam, katere so kaj pripomogle pri naši zadnji veselici 26. decembra in tudi članicam, katere so prodajale
vstopnice za veselico ali Dance. Posebna hvala gre moškim, ki so prišli nam pomagat oni večer. Ker je bila jako huda zima, nisem nikdar mislila, da bo udeležba tako velika. Torej hvala vsem, ki so se udeležili. Ob tem času vabim vse članice, da se udeležijo prihodnje seje dne 14. j an. Na tej seji bo umeščevanje odbora za leto 1934. lipam, da se bo vsaka u-deležila in potem bomo imele mal party. — S sosesterskim pozdravom Rose Bahor, ta j.
RAZNOTEROSTI.
DREVESA PRIPOVEiDUJEJG ZGODOVINO
Najstarejša drevesa na zemlji ima Kalifornija. To so orjaške sekvoje, wellingtonije ali mamutska drevesa, ki niso samo največja med drevesi, temveč dosežejo tudi starost Več tisoč let.
Wellingtonije spadajo med iglavce, rase j c zelo hitro in na-
ši možgani si ne morejo niti preclstavlati, kakšen obseg kažejo te velikanke. V eni izmed njih so izdolbli velika vrata, skozi katera gre lahko udobno vsaka konjska vprega. Drevesa z obsegom 50 čevljev so bila povsen običana — so bila, kajti danes je samo še k .KŠnih sto teh starih dreves. Sicer pa
na posebnih plantažah mnogo
ŠESTDESETLETNIK
gojijo mamutska drevesa, toda že po nekoliko letih so godna za posekanje in za namene lesne industrije. Roparsko gospodarjenje s temi drevesi in lahkomiselno požiganje je v nekoliko desetletih decirniralo skoraj neizmerne pragozdove starih velikanov in nihče več jih ne bo mogel obnoviti v nekdanjem veličastvu. Samo še poedi-ni eksemplarji in nekatere plošče, ki so jih izrezali iz starih debel, kažejo, kakšno veličino je lahko doseglo mamutsko drevo nekoč v divji prirodi.
Takšen prerez vidimo n. pr. v newyorskem naravoslovnem muzeju. Ima premer "samo" 17 čevljev in je pripadal razmeroma mlademu drevesu. Štelo je "le" 1341 let, ko so ga posekali. Toda drevesa, ki so jih posekali v starosti 3000 let, niso bila nekoč nič redkega in posamezna so štela celo do 5000 let.
Starost kakšnega drevesa določimo po številu njegovih letnih krogov, kakor bo obče znano. Toda ti krogi pripovedujejo še kaj več nego o sami starosti. Po njih sklepamo lahko o značaju vsakega leta, ki so ga doživeli in znanost je prišla na ta način že do marsikatere zanimive ugotovitve.
Ugotovila je n. pr., da so bila leta, ki jih biblija imenuje "sedem suhih let," tudi v daljni Kalifornii zelo neugodna, kajti letni krogi iz tega časa potekajo zelo nepravilno, so zelo tesni in kažejo, da bi bilo drevo zaradi stalne sjiše skoraj odmrlo. Kmalu nato se je drevesu povrnilo zdravje in nadalnji krogi govore zelo jasno o "sedmih debelih letih."
Če v krogih ni zabeležena naravnost zgodovina človeškega rodjil, najdemo pa v njih znake, ki govore razločne o zračnih, vodenih in vetrovnih prilikah vsakega posameznega leta. Me-teorologia bi lahko sestavila natančen vremenski koledar za • očletja nazaj in te beležke pragozdnih velikanov baš sedaj primerjajo s podatki,ki jih imajo astronomi glede sončnih peg od naših dni do 1. 1610. S o primerjavo bo lahko ugotoviti, kakšni so bili vplivi teh peg na zemeljsko podnebje. Letnice mamutskih dreves se kažejo po skrbnem poliranju prerezov
zelo razločno in omogočajo popolnoma natančne meritve. S temi meritvami so lahko dognali neko periodično pravilnost v širini posameznih krogov. Vsakih 12 let je spoznati maksimum v rasti, ki ustreza periodičnemu maksimu sončnih peg. Neki znaki, ki se vračajo v pravilnih presledkih, omogočajo zanesljive sklepe glede deževnih, suhih in mrzlih let.
Tako so postale sekvoje, te častljive priče preteklosti, ki jim je veter zibal vrhove, ko so Grki že oblegali Trojo, ko je Hanibal napravil svoj pohod preko Alp, ko je Kristus pridi-goval svoj nauk in ko je preseljevanje narodov spreminjalo lice Evrope, neka vrsta znanstvenega koledarja in barometer preteklosti.
-o-
KOSTEVC JE JAZBECA LOVIL
Tam ob Kolpi soi res pravi tiči. Zasledili so v skalni zaseki luknjo jazbeca, ki jim je delal škodo po njivah ob,Kolpi. Ubiti je bilo treba škodljivca, samo kako ga dobiti v pest? Na planem se ni dal ujeti in tudi nastavljene- pasti je obšel. Primernega psa ni bilo, da bi ga spustil za njim v jamo.
Prav po kostevsko so jo "po-gruntali." Na dolg kol so navezali razstrelilnih snovi, jih zvezali z vžigalno vrvico, jo zažgali in vse skupaj potisnili globoko, v notranjost jame, v kateri je žival domovala. Močan pok in bobnenje se je čulo, iz luknje pa se je valil gost dim... Žival je bila brez dvoma mrtva — le kako priti do nje,
Oborožili so mladega in tenkega fantiča s svetilko in ga potisnili v jamo. Fant je lezel dalje in dalje ter kmalu potegnil v jamo tudi pete.
Pred jamo so čakali, fanta pa ni* hotelo biti na svetlo Čakali so deset, dvajset, trideset in več minut — fanta ni bilo. Vedni bolj toplo jim je bilo. Klicali so v jamo — fanta od nikoder.
Dalo jim je misliti. Pripravljali so se, da bi ga, rešili, ako bi mogoče ne mogel več ven, ko bi se kam zagozdil ali kam padel na tem kraškem svetu, ko je fant po rakovo prilezel iz luknje ter vlekdl za seboj sve-tiljko in mrtvega jazbeca.
Kar je, to je. Fant je cel in jazbec pojeden. Vendar takšen lov ni za vsak dan in ni za povsod, kaj lahko bi od eksplozije omajane stene zletele skupaj ter napravile jazbecu in fantu grob.
-o--
USTRELJEN, SEŽGAN, PA ŠE VEDNO ŽIV
V vasi riatičevo živi mož, ki se bo do konca svojih dni z grozo spominjal na leto 1914. To je Giro Mikša, nekdanji občinski tajnik, ki so ga Avstrijci leta 1914 ustrelili, sežgali in proglasili za mrtvega. O tem pripoveduje Mikša takole: Dne 6. septembra 1914 sem se s petimi tovariši kot dobrovoljec priključil srbski vojski. Nismo pa imeli sreče in smo bili vsi že petij dan ujeti. Četa avstrijskih vojakov, ki nas je ujela, nam je odredila strašno smrt vpričo vaščanov. V sobi občinskega urada so iz desk napravil visoko grmado, katero so polili s petrolejem, nas pa postavili ob steno za grmado. Iz razdalje 3 m so vojaki streljali na nas in takoj, ko so sprožili, je eden zažgal grmado. Mene je zadela krogla v usta, izstopila pa na vratu, obstreljen sem bil tudi na rami in sem padel s tovariši vred na deske, ki so že gorele. Še predno so me zajeli plameni, sem zbral poslednje moči in skočil skozi okno v koruzno polje, ki se je raztezalo za občinskim poslopjem. Zaradi velike izgube krvi sem ležal nekaj časa brez zavesten, ko pa sem se osvestil, sem raztrgal srajco in z njo ustavljal kri. Videl sem plamene občinske hiše, slišal sem tudi obupne klice svojih rojakov, ki so jih vojaki prignali pred občino. Ponoči
sem se skozi gozdove priplazil v Rumo, kjer so me zajeli Avstrijci ter me vprašali, kdo me je ranil. Odgovoril sem jim, da so strejali na mene srbski vojaki, katerim sem komaj utekel. Dva vojaka sta me takoj odpremila v bolnišnico, kjer sem ostal, seveda pod drugim imenom, do okrevanja. — Mikša se je po vojni oženil ter ima štiri otroke. Preživlja se kot delavec in se težko bori za obstanek.
-o-
SMRTNI PLIN NA MORJU
Časopisna poročila poročajo o novih vojaških iznajdbah Ja poncev, ki se z vso vnemo pripravljajo na vojno. Poročila vele:
Na vzhodni japonski obali je obširen zaliv, ki pa je bil tri dni zaprt vsem ladjam, ki plovejc mimo. V teh treh dneh je japonska mornarica v tem zalivu preizkušala najnovejša vojna sredstva, ki naj vojno na vodi napravijo še bolj grozno, kakov je bila doslej. Pri poizkusih so bil navzočni visoki častniki generalnega štaba in sam načelnik japonske pomorske bojne sile. Poizkusi so se posrečili v "splošno zadovoljnost." Čeprav je bila vsa zadeva strogo tajna, je vendarle nekaj posameznosti prišlo v javnost. O teh posameznostih sedaj poročajo ameriški listi.
Naj prvo so preizkušali čisto nove vrste podmorski čoln, ki je tako zgrajen, da more v najkrajšem času z minami pod vodo tako zapreti pot v luko vsaki ladji, da ne more nobena ladja skozi in da min ne odtrga nobena še tako močna stroja.
Drug poizkus je bil ustvariti nad morjem tako meglo, da ne bi služila le za obrambo kakor doslej, ampak tudi za napad, kar je čisto novo.
Najvažnejši pa je bil tretji poizkus z novo iznajdbo, ki sid jo prvič poskušali, Iznašli so namreč nov smrtni plin, ki je učinkovit le na morju. Plin jo brez barve in brez; duha- Na morje ga spuščajo letala, ki lete čisto nizko nad morsko gladino. Ko pride plin v dotiko v morsko vodo, začne delati v zvezi z nekaterimi sestavinami morske vode nov plin in nove
pare, ki so po učinku podobne dosedanjemu plinu za solzenje. Kdc r pa bi tega plina požrl kaj več, mora umreti. Tudi ta plin ima torej v prvi vrsti napadalni značaj, ker med posadk0 sovražnih ladij prinaša zmedo, smrt in pogubo. To so vsekakor malo človekoljubne iznajdbe.
KDO VE KAJ?
Prav uljudno prosim vse ro-ake v Ameriki, kateremu je kaj znano, kje je moj mož John Hafner, da mi blagovoli sporočiti. Od leta 1.919 že nisem dobila glasu od njega. Iz srca bom hvaležna, da mi kdo o njem kaj sporoči, kje stanuje, če je še živ, ali je mogoče med tem časom že umrl. Marija Hafner, vas Ladja štev. 8, p. Medvode, Dravska ban., Jugoslavija.
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku
lie De France
13. jan., 3. febr., 24. febr.
PARIS
17. februar, 17. marca
CHAMPLAIN
20. januarje, 10. februarja
Nizke vozne cene v vse dele Jugoslavije
Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente
cfwiek Jim
306 N. Michigan Ave. Chicago, Sil.
jjq Znana osebnost, Al Smith, ki je nedavno praznoval svoj c*k*>?"'Stni **an'	sa 'taže>	Je rezal svoj "birthday
Phones: 2575 in 2743	
ANTON NEMAMCH	& SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD IN AMERIKI.	V JOLIETU
Vstanovljen l. IS95.	
Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.	
j 1002 N. Chicago Street,	Joliet, Illinois
Tako se agitira! Iz zapa-da nam je pisal nedolgo te-mu naročnik našega lista: 'Enega novega naročnika Vam pošiljam. Celo leto sem ga nadlegoval, zdaj se je pa omehčal in naročil list." Tako se agitira! Dober vojak n.askakuje trdnjavo, dokler je ne zavzame. Bodimo v tej kampanji taki junaki vsi prijatelji in somišljeniki "Am. Slovenca"!
OR, .1, E. um
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam 1
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK
1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 1389-R
To je pa res, da kdor bo doma sedel, bo težko dobil v tej kampanji kakega novega naročnika. Kdor hoče dobiti novega naročnika, se mo^a potruditi do njega in ga prijateljsko nagovoriti, pa ga bo dobil. Na dom se pa novi naročniki ne hodijo ponujati, to je pa res!
NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJENJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN
Tako je rekel Mike Lovey, stari čitatelj, ki je bil eden tistih brihtnih mož, ki hočejo vse vedeti in ne verujejo ničesar. Delal je v je-klarni in je imel zelo močno, zdravo ženo Ma-letoma s svojimi šesterimi otroci. Polog Uru-rijo, ki je prišla iz starega kraja pred dvema žine je Marija vzdrževala osem borderjev, kajti hotela je hitro napraviti denar in se vrniti. Sest mesecev je šlo dobro In Mike jo virtual denar na banko. Tedaj pa se ja pričelo. Marija je zbolela in morala je oditi v bolnico, iz te v drugo, v tretjo itd. Iz vsake je prišla bolna. Niso mogli vedeti, kaj ji je. Mike je bil ves zbesan, kajti čutil je. da bo Istrabll svojo ženo. Imel r« jo nekega prijatelja. ki mu je dostikrat dal kak. svet. Mike ga seveda ni nikdar poslušni, kajti vso je sam bolje vedel Nekega dnu je ta prijatelj Edmund poslal po neko zdravilo, ki je bilo oglaSano v listih, kajti bil je prepričan, da ima Marij« trakuljo. lCo je zdravilo prišlo, g« je Marij« jemala na skrivaj, toda povedali pa so Miku, ko je Sla od nje trakulja, 31 čevljev dolga. Mike ni mogel verjeti svojim ujesom, ko mu je Edmund povedal, da je dobil zdravilo potom oglasa v časopisu. Maj je od svoja neverjetnosti popolnoma ozdravljen. Mariji so hitro zdravje boljša in bo kmalu lahko zopet gospodinjila.
Na tisoče mož. žena in otrok, ki so bolni, s« neuspešno zdravi za mnoge druge bolezni, ko pa je njih resnična bolezen tista pošast, trakulja. Sigurno znamenje njo so izločki delov tega zajedavca. Opominjajoči znaki pa so izguba toka s požrešnostjo od časa do časa, pokrit jezik, peka zgage, bolečine v h rbtu, udih in nogah, omotica, glavobol, občutki sla-bosti s praznim želodcem, temni obroči okrog oči. Želodec se čuti težek, napihnjen včasih z občutkom, kakor bi kaj lezlo iz želodca v črev«. Včasih pa. kakor bi kaj les ? proti vratu. Bolnik ima rumeno kožo. izgublja tezo, ima smrdljivo sapo. stalno pljuje, je brez vsakega veselja do dela in je vedno len. Znano I o da je ta pošast povzročila tudi napade padavice. Ta pošast zraste včasih do 50 čevljev. Kadar leze v sapnik, lahko tudi zaduši svojo žrtev. Itešite se to. pošasti takoj, dokler vam no spodkoplje zdravja, da vam več ne bo mogoče riomagati. Pošljite $8.50 za Uxtam za popolno zdravljenje, ako želite, da boste rese,., tega strahovitega zajodavca, na U. h. laboratory, USL Bldg., Box 200«. Hollywood, Ca . Izdelano jo po naroČilu, zato omenilte starost, Ne more biti zato poslano po COD. Garantirano. Za zavarovalnino zavoaa dostavite ~8 centov. (In režite ta oglas in ga shranite, ke, vam bo mogoče prav prišel.)
SLOVENCI V JOLIETU POZOR!
Podpisani sporočam, da vodim že od spomladi edino
Slovensko mlekarno
v Jolietu. Mleko razvažam na domove. — Slovenskim gospodinjam se - priporočam za naročila. Poštena in točna postrežba bo vedno moje geslo. — Rojaki, podpirajte slovensko podjetje!
Charles A. Koleto
SLOVENSKA MLEKARNA
1510 Gora Street, Joliet, 111.
Phone 9133
Izšel je KOLEDAR
AVE MARIA
za leto 1934.
Bogato ilustrovan in zanimiv po vsebini. Naročniki Ave Maria ga dobijo kot redno izdajo Ave Marije za januar. Za nmaročnilce pa stane
50 centov
AVE MARIA
BOX 608, LEMONT, ILLINOIS
GLEDE
STENSKIH KOLEDARJEV, ki jih je izdal letos "Ameri-kar.ski Slovenec'', odgovarjamo vsem onim, ki sprašujejo, če jih pošiljamo tudi v stari kraj, odgovarjamo,
DA JIH POŠILJAMO.
Stenski koledarji stanejo za stari kraj S POŠTNINO VRED 20c, katere nam je poslati v znamkah ali drugače z natančnim naslovom za =t»ri kraj, in mi jih odpravimo naprej. Torej, kdor želi stenski koledar naročiti svojcem v stari kraj, to lahko stori, kakor omenjeno.
KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 West Cermak Road, Chicago, 111.
Petek, 12. januarja 19H4

POVEST IZ PRETEKLIH DNI
Spisal K. M.
črni moz
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
(Dalje.) Neznosne vojne kontribucije.
Čim so prišli Francozi na Kranjsko, je podkralj Evgen terjal za svojo italijansko armado dva in pol milijona frankov, 15,000 parov čevljev, 15 tisoč srajc, 36,000 rjuh, 96 voz s konji v četvero in 24 konj za ekipaže. A že dva dni po svojem prihodu so oznanili Francozi Novomeščanom, da je Napoleon že 7. jul. naložil kranjski deželi velikanski davek,nad 15 milijonov frankov! Francoski glavni intendant grof Far-gues je bil sam v zadregi in ni vedel, kaj bi počel: ali bi terjal od Kranjske prvo ali drugo kontribucijo, ali pa obe? Skupno okroglo 18 milijonov frankov! Avstrijske dežele, zaradi dolgotrajnih in neuspešnih vojn, visokih davkov in vojnih posojil že popolnoma izsesane, v resnici niso zmogle, tolikih kontrib.ucij.
Francoske oblasti so vzele za podlago davke, ki jih je prebivalstvo plačevalo poprej Avstriji. Vsak posestnik naj bi plačal od svojega nepremičnega imetja 35kratni davek, 35-kratni osebni davek in 40krat-ni razredni davek. Tako naj bi se nabralo zahtevane kontribucije. Poleg tega je prebivalstvo moralo še oskrbovati francosko
Francozov, še več pa pobili in se oborožili z njihovim orožjem.
Očividec o novomeškem uporu leta 1809
Vstajo novomeških kmetov nam podrobno opisuje očividec škocijanski župnik Janez Zalo-kar:
"Začetkom oktobra sem prišel s počitnic v Novo mesto, da bi prevzel v hiši vdove okrožnega glavarja sl,užbo domačega učitelja. Slišal sem o pripravah na deželno hrambo proti Francozom, v prvi vrsti je bilo pozvano prebivalstvo v Trebnjem in Žužemberku. Kmetje so se pripravljali in odšli 12. oktobra proti Novem mestu, kamor so prispeli dan nato, približno ob 9. dopoldne v veliki množici od Bršljina do mestnih vrat. Oboroženi so bili kaj slabo: nekateri so pač imeli nekaj pušk, največ francoskih, ostali pa vile, kose, moti-ke in dolge droge, okovane z železnimi ostmi in kljukami, vse to bržkone ostanke izza ča< sa črne vojske. Na trgu je bil tedenski ponedeljkov semenj in ljudje, ki so prišli na trg, so morali to vedeti, zakaj začeli so takoj pospravljati blago in odhajajoč so klicali: gredo! gredo! Ko smo jih vprašali,
-~^	vonj wYciu ii anuuoivu	•»— i---—
ojsko, sicer za plačilo, vendar |kdo Pač prihaja, so molčali in
ki so jih določili |naglo vsi odhajali proti mostu.
V nekaj minutah je bil ves trg prazen. Takoj pri prvih mestnih hišah so uporniki naleteli na nekaj francoskih vojakov, ki so si hoteli nabaviti svojih potrebščin iz tamošnjega voja-
po cenah, Francozi.
Francoski glavni intendant je zahteval, da mora biti osmi del kontribucije — dva milijona — plačan v desetih dnčh t.j. do 18. avgusta. Pa minil je že
drugi podaljšani rok do 30. av- ,škega oskrbovališča. Kmetje so gusta, a namesto zahtevanih 'del vojaštva zajeli in odvedli dveh milijonov je bilo vplača- jna graščino ITmeljnik, kjer pa nih samo 22,^88 gold. 44 in pol b'im ni bilo nič hudega in so bili kraje., in še to v papirju. Fran-lže čez nekaj dni izpuščeni.
cozi so bili v hudi zadregi, od nikoder niso mogli dobiti denarja. Razpisali so prisilno vojno posojilo, a tudi to ni prineslo zaželjenega uspeha; zažu-gali so tudi z vojaškimi ekse-kucijami: vsaka občina, ki ne bi posodila v določenem času prisojene svote, bo morala na lastne stroške preživljati oddelek vojaštva, najmanj 20 mož. Pa še nekaj je ukrenil francoski generalni intendant. Najbolj je hujskalo proti Francozom avstrijsko uradništvo, Zato je dal Farg,u-es v noči na 1. sept. odpeljati najodličnejše može v deželi kot talce v Pal-monovo v Italijo. V novomeškem okraju so bili to: grofje Blagaj, Turjaški, Barbo; baroni Lichtenberg, Lazzarini, Fichtenau in gospod Mordax. Ti so v prvi vrsti hujskali ljudi, da niso plačevali davkov, zato je tudi Novo mesto dobilo vojaško eksekucijo'.
Plačevanju davkov so se najbolj upirali kmetje, zlasti na Dolenjskem. Kočevci so se celo zbrali v precejšnjo množino kakih 600 mož. Nekega komisarja Gasperinija, ki je strogo in neusmiljeno pobiral davke, so vlačili po cestah in vsega razmesarjenega pahnili v cestni jarek. Cim se je pojavilo francosko vojaštvo, so se kmetje hitro razšli, plačevali pa vendar niso. Začetkom oktobra 1809 je završalo po vsem Dolenjskem, vse je bilo zdajci na nogah. Kmetje so ujeli mnogo
Naenkrat smo slišali nekaj strelov zgoraj pri kresiii. Hiteli
smo f.fŠ?'dft h! vld^' Tf^W'ifWt meni. Srečali smo prepadene, bežeče vojake, pa tudi ostale ljudi, ki so nas opozarjali, da pojdimo hitro domov, ako nočemo biti ustreljeni.
(Konec prih.) -o-
Širite amer. slovenca?
DR. WEEKS, SUCCESSOR TO
OFFICE
Hrs.—8:30 a. m. to 8:30 p. m.—Sun. 9-1 Tel. HAR. 0751 Consistently Low Prices
32 6 S. STATE ST.
Opposite Davis Store, 2d Floor
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše o£i preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
— Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL, Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.'
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
PHYSICIAN & SURGEON
OFFICE HOURS AT
3724 West 26th Street
1:30—8:80-6:30—8:30 Daily Tnl. Crawford 2212
at 1858 W. Cermak Road 4:00—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9694 —969S
Wednesday & Sunday by appointment only.
Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer—Call Austin 5701
Tel. v uradu: Canal 9694—9695
DR. ANDREW FURLAN
— ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Uradne ure: 9—12 dop : 1—6 pop., in 6—8 zvečer—v četrtek, petok in sob oto.
WAUKEGANSKI URAD JR
na 424 — 10th Street
'Bel na domu In uradu: Ontarla 7213 Ordinira v pondeljek, torek; (y ore-do samo dopoldne.)
DR. RAY OLECH,
DENTIST
01) ponedeljkih, torkih in sredah, od 9. zjutraj do 8. zvečer.
BOSTIC BROTHERS
- SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695
TISKARNA
amerikanski
Slovenec
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK RD., CHICAGO, ILL. i ! * -
NOVOMEŠKA VSTAJA V NAPOLEONOVI DOBI
"Kaj pa častniki? Ali ga imajo radi?"
"Še precej, yedo, da bi šel naravnost v pekel, če bi bilo treba, in to jim je všeč. Meni ni prav preveč k srcu prirasel, ker vem, kakšen je bil prej, vendar pa še nekako z njim izhajam. Seveda, saj moram! Služba je služba."
"Ali se dobro poznata?"
"Tako, približno. Drugače je v mestu, velikokrat pa pride v Zalesje na dopust. Oče se je zdaj z njim spet sprijaznil. Kar ponosen je nanj, Ko je bil zadnjič tu, se je zagledal v Poljančevo Marto. Hodil je okoli nje kakor mačka okoli vrele kaše. Ona pa ga še pogledala ni. Potem je moral iti. Zdaj bo gotovo spet izrabil priložnost . . ."
"No, Poljanec mu bo že pokazal, če se bo preveč okoli nje smolil!"
"Bog ve! Grmov dom, ki pojde na polovico med oba sinova, je vreden med brati najmanj šestdeset tisoč tolarjev. Poljancu bi se denar prav prilegel. Pa naj bo že kakorkoli. Mene nič ne briga. Najprej moramo dobiti Črnega moža in zanj so mreže že razpete. Tudi prepoved nošenja orožja je že v veljavi. Kogar srečamo v gozdu ali na trati z orožjem, čeprav samo z nožem, ga lahko pri priči prime« mo. Če bi se pa hotel upirati, smemo tudi nanj streljati."
"Kako pa če grem skozi gozd in imam s seboj pištolo za obrambo? Saj me lahko kdo napade!"
"Potem moraš dobiti pač orožni list. Če ne maraš iti sam ponj, ti ga prinesem. Dotlej bom pa jaz zate jamčil."
"Dobro, pa mi ga prinesi. Brez orožja ne pojdem več v gozd. Že zato ne, ker me Črni mož sovraži."
Doma je mati pripravljala stanovanje za vojaštvo. Dodelili so ji dva moža, ki sta se drugi dan naselila v podstrešni izbi. Četo^ vodja, ki je bil res Grmov iz Zalesja, je dobil stanovanje pri Poljancu, druge pa so razdelili po raznih hišah. Vsakdo jih je dobil toliko, kolikor jih je mogel prenočevati.
Odtlej se je jelo na vasi vse izpreminjati. Kar novo življenji ser je začelo. Grmov četo-vodja je hodil po vasi kakor petelin po gnoju in si vihal brke. Vedel se je kakor general. Dr,ugi vojaki so se vrgli po njem, vašča-ni pa, ki so pričakovali, da jih bodo rešili tihotapske nadlege, so jih ponižno gledali in bili veseli, če so smeli z njimi v gostilni skupaj sedeti.
Reči pa moramo, da so vojaki svojo službo zelo vestno opravljali. Noč in dan so se vrstile straže ter nadzorovale meje, da še miš ne bi mogla priti čez njo. Vendar pa Črnega moža ni bilo mogoče zaslediti. Potuhnil se je in čakal, da pridejo zanj boljši časi.
Tako je prišla spet nedelja in po maši so si imeli vaščani dvakrat toliko povedati kakor druge dni. Rajko jim ni bil več novinec. Lahko je šel na bratov grob, ne da bi ga bili vsi zijali. Tudi tisto, kar je Slutil in upal, se je uresničilo: Marta je sedela na klopici kakor preteklo nedeljo. Saj je že več dni ni videl, čeprav jo je povsod iskal. Ko jo je zagledal, so se mu zaiskrile oči. Nikakor ni mogel prikriti veselja nad srečanjem z njo.
"Marta, kaj si ti tu? Pozdravljena!" ji je rekel.
"Pozdravljen, Rajko! Nisem mislila, da boš prišel najprej sem."
Rajko se je srečno nasmehnil' temu slabemu izgovoru in ji pomolil roko.
KI JIH IMA V ZALOGI KNJIGARNA AMER. SLOVENEC.
(Z črko —m— zaznamovane igre so samo moške vloge, z črko —ž—, samo ženske vloge; brez vsakega zaznamka so mešane vloge).
ANARHIST, burka v dveh dejanjih (m).................................... 35c
AFRIČANKA, opera v 5. dejanjih.............................................. 35c
ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN, igrokaz v 3. dejanjih........ 30c
AZAZEL, Iv. Pregelj. Žalna igra v štirih dejanjih.................. 50c
BEDAK PA VLEK, Br. Bevk. Zbirka otroških iger................ 50c
BENEŠKI TRGOVEC, W. Shakespeare. Igrokaz v 5. dej. 50c BRATSKI SPOR, Euripides. Starogrška igra v S. dejanjih.. 60c BURKE IN ŠALJIVI PRIZORI. — Carodejna brivnica,—
Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). - Zaklad (m).
—Vedež. — Poboljšana trmoglavka (ž). — Luknja v namiznem prtu (ž). — Ženin Miha (m). — Zamorec (m). .—Junaki (m). — Trije učenjaki (m). — Opeharjeni Žid
(m). — Izgubljena stava (m). — Čudna kupčija (m)..... 75c
ČAROSTRELEC. Romantična opera v '3. dejanjih.................. 25c
ČE STA DVA. Šala v 1 dejanju.................................................... 35c
DILETANSKI ODER. M. Skrbinšek. Poučna navodila
igralcem .......................................................................................... 45c
DIVJI LOVEC. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v
4. dejanjih .................................................................................... 35c
DNEVNIK. Veseloigra v 2. dejanjih............................................ 25c
DOM. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih................................ 75c
EDDA. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih............................ 20c
GLEDALIŠKE IGRICE. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. ■— Kon-vencionelne laži. — Prve tri igre za moške, četrta za me-
, šane vloge ......................................................;.............................. 30c
GOSPA Z MORJA. Henrik Ibsen. Igra v 5. dejanjih............ 75c
JENUFA. Opera iz moravskega kmetskega življenja............ 20c
KAKŠEN GOSPOD — TAK SLUGA. Burka iz vojaškega
življenja v enem dejanju ........................................................ 35c
KAMPOSTELJSKI ROMARJI. Iv. Pregelj. Pevska igra
v 3. dejanjih ............................................................................... 35c
K MAMICI. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3.
dejanjih .......................................................................................... 5c
KOLAJNA. Veseloigra v enem dejanju........................................ 30c
KRALJ LEAR. W. Shakespeare. Zaloigra v 5. dejanjih........$1.00
KRALJ MATJAŽ. Mladinski narodni igrokaz s petjem in
plesom v 5. slikah ...................................................................... 25c
KRIVOPRISEŽNIK. Anzengruber. Narodna igra s petjem
v 3. dejanjih (7 slikah) ............................................................ 75c
LAŽIZDRAVNIKA. Burka v 2 dejanjih. — Trije tički. Burka v 2. dejanjih ............................................................................ 15c
LJUBOSUMNOST. Lad. Novak. Veseloigra v 1 dejanju.... 45c LJUDSKI ODER. 1. zvezek; Lovski tat. Ljudska igra v 5.
dejanjih. — Erazem Predjamski (m). Igra v S. dej......... 70c
LOKALNA ŽELEZNICA. Komedija v treh dejanjih............ 45c
LUMPACIJ VAGABUND. Čarobna predstava v 6. dej..... 45c
MARIJA STUART. Fr. Schiller. Tragedija v S. dejanjih.... 75c MATI SVETEGA VESELJA. Silv. Sardenko. Skrivnost
vstajenja v S. dramatiskih slikah ........................................ 50c
MEF1STOFELES. Opera v 4. dejanjih .................................... 20c
MIKLAVŽ PRIHAJA. Dr. Iv. Lah. Trije prizori.................. 35c
MIKLOVA ZALA. M. Bajuk. Igra v 5. dejanjih.................... 60c
MLINAR IN NJEGOVA HČI. Ljudska igra v 5 dejanjih.. 45c MODRA PTICA. M. Maeterlinek. Čarobna pravljica v 6.
dcjwiiih (12 slikah)	50c
NA KRIVIH POTIH (ž). Igra v petih dejanjih.................... 20c
NEDELJSKE URE NA DRUŠTV. ODRIH. Silv. Sardenko .............................................................................................. 50c
1.	Nevesta z Libanona. 3 dramatske slike.
2.	Ženin iz Nazareta. Slavospev v dram. prizorih.
3.	Selški angel. Igra v 2. dejanjih (ž).
4.	Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž).
NIŽAVA. Muzikalna drama s predigro v 2. dejanjih................ 20c
NOČ NA HMELNIKU. Dr. Lah. Igra v 3. dejanjih................ 30c
OKRUTNA ŠALA. Igra v štirih dejanjih.................................... 75c
OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAŠČAKA. Veseloigra v
1 dejanju ........................................................................................ 40c
ORLIČI IN DRUGI TIČI. Igra za mladino v 3. dejanjih.... 5c
OTROŠKI ODER. Igrice za mladino........................................ 40c
PALČEK POTEP. A. Pajme. Pravljična igra v 3. dejanjih 25c PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Pav. Golia. Božična povest v 4. slikah ................................................................ 50c
PIKOVA DAMA. Opera v 3. dejanjih in 7 slikah.................. 25c
PEG, SRČEK MOJ. Veseloigra v treh dejanjih...................... 60c
POLJUB. Prostonarodna opera v 2. dejanjih............................ 20c
POTOPLJENI ZVON. Dramatska bajka v 5. dejanjih........ 75c
PRECIJOZA. Igrokaz v 4. dejanjrh............................................ 15c
PROSLAVA SV. CIRILA IN METODA. — Modrost, (m). Prizor iz Cirilove mladosti. — Smrt sv. Cirila, bla-govestnika. (m). — Domov, (ž) Dramatska slika v
enem dejanju ................................................................................ 50c
PUŠČAVNIKOV ZVONČEK. Komična opera v 3. dej..... 25c
RADI OREHA. Ljudska igra v 3. dejanjih .............................. 35c
REVČEK ANDREJČEK. Ljudska igra v 5. dejanjih............ 45c
RODOLJUB IZ AMERIKE. Veseloigra s petjem v 3. dej. 40c
VRTINEC. Janez Žagar. Drama v 3. dejanjih.......................... 70c
ZAKLETI GRAD. Romantična igra v petih dejanjih............ 75c
ZAPRAVLJIVEC. Čarobna pravljica v treh dejanjih............ 45c
ZA NOVI ROD. Stanko Majcem. Tri enodejanke. — Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Hostnik (m). —
Zatnorka ........................................................................................ 45c
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
2.	snopič- — Vedeževalka (m). — Kmet Herod (m). — Zupan Sardamski (m). — Jeza nad petelinom in kes (ž). 30c
3.	snopič. — Mlini pod zemljo (m). — 7. in 8. snopič. — Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta (m). — Za letovišče (m). •— Občinski tepčetc (m). — Dve materi (ž). — Než-ka z Bleda (ž). —> Najdena hči (ž). — Napevi k igram: Pesem Olge. — Pesem angelov. — Pesem žanjic. — Z grada doli. — Zvonovi pritrkavajo. — Cigan je zmaknil klarijent. — Pesem z vrh ->ra odmeva. — Pozdravljamo te srce blago ......................................................................... 50c
9.	snopič. — Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Očetova kletev (m). — Čašica kave (ž). 30c
10.	snopič. — Fernando, strah Avstrije (m). — Rdeči nosovi (m). — Zdaj gre sem, zdaj pa tja (m). — Poštna skrivnost ali začarano pismo (m). — Strahovi (ž)......... 30c
12.	snopič. — Izgubljeni sin (m). V ječi (m). — Pastirci
in kralj (m). — Ljudmila (ž). — Planšarica (ž)................ 30c
13.	snopič. — Vestalka (ž). — Smrt Marije Device (ž). Marijin otrok (ž)....................................................................... 30c
14.	snopič. — Sv. Boštjan (m). — Junaška deklica (ž).
— Materin blagoslov (za mladino) ........................................ 30c
15.	snopič. — Turki pred Dunajem (m). — Fabijola in Neža (ž) ........................................................................................ 30c
16.	snopič. — Mojstra Kržišnika božični večer (m). — Svojeglavna Minka (ž) ..........................,................................. 30c
17.	snopič. — Dimež, strah kranjske dežele (m). — Oh,
ta Polona (ž). —. Prisiljen stan ie zaničevan (ž)..........— 30c
Naročilom je priložiti denar, oodisi v gotovini, Money Ordru. bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine proste. Vsa naročila pošljite na:
Straw ? TOwmsnrriw* w «r*
'AMERIKANSKI SLOVENEC*
"Sa se!mi zdi, da hodim samo tja, kjer me nikoli ni," ji je očital. "Ves teden te ni bilo k nam."
"Nikoli me ni bilo na vas. In z vselitvijo vojaštva smo imeli toliko dela! Oče je kakor izpremenjen. Zdaj hodi pozno spat in zmeraj s četovodjo popiva, da ne morem iz hiše.'
"Ali ne hodi več ob osmih spat?"
"Kar je četovodja pri nas, nič več. Danes pa je že na vse zgodaj rekel, da se misli drevi dodobra naspati. Četovodje ne bo zvečer doma, ker pojde na lov."
"Na kakšen lov?"
"Eden izmed vojakov je našel zjutraj, ko se je vračal s straže, listek, ki ga je moral izgubiti kak tihotapec. Na njem je napisano, da bodo nocoj ob devetih nesli čez mejo veliko množino tihotapskega blaga. Menda bodo šli za streliščem. Tja bo poslal vse svoje ljudi in je o tem že obvestil častnika, ki prebiva v Zalesju."
"Ali misli tam ujeti Črnega moža?"
"Prepričan je, da mu ne bo mogel uiti."
"A, tako! Potem je pa ta četovodja pameten fant. Hm, če bo ujel moža, ki ga drugi že leta brez uspeha zasledujejo, že prve dni . . . Ampak, veš, praznih rok se vrne, to bi skoraj stavil."
"Kako moreš vedeti?"
"Mislim si," se ji je izgovoril.
"Meni bi bilo pa le všeč, če bi ga že nocoj privedli domov! Samo da bi čimprej izginil nazaj v mesto."
"To si želiš?"
',Da, iz vsega srca. Tako — tako — čuden je. Zmeraj mi je za petami, čeprav ve, da ga ne maram niti videti."
"Kako naj to ve?"
"Sama sem mu povedala. Bil je nekoč v naši vasi in delal prav tako, dokler mu nisem zasledovanja prepovedala. Ko še ni ubogal, sem se mu umaknila."
"Kaj pa pravi oče?"
"Potuho m,u daje in kriči nad mano, ker se ga branim. Že s silo mi ga je pričel obešati. Ukazal mi je, da moram iti popoldne na ples. Nagovoril ga je pa četovodja sam."
"In kaj misliš zdaj?"
"Ne vem. Ne morem iti tja, pa vendar moram, ker oče tako hoče. Zato sem se hptela-sestati s teboj in te vprašati za svet."
"Zakaj mene, Marta?"
"Ker mi boš znal ti najbolj svetovati."
"Kar pojdi tja! Nič se ti ne bo zgodilo."
"Če pa me prosi za ples?"
"Reci mu, da si že oddana."
"Komu?"
"Meni, Marta."
"Ali boš tudi tam?"
"Da, zaradi tebe. Ali pa hočeš, da koga drugega naprosim?"
"Ne! Nisem še dostikrat plesala in s teboj bi najrajša poizkusila. Zdaj pa moram iti. Oče hoče imeti opoldne kosilo."
Šla je; on pa je ostal in še dolgo nekaj vneto premišljeval.
Čez nekaj časa se je tudi on odpravil. Doma je rekel, da mora nekam iti. Prosil je mater, naj mu pusti kosilo na ognjišču. Napravil je velik ovinek in šel v gozd. Ko je prišel do kamna, kjer je pred nekaj dnevi dobil listek, ga je oprezno dvignil. Nič ni bilo pod njim. Toda podzavestno je slutil, da se bo kmalu nekaj zgodilo. Potuhnil se je v svoje staro skrivališče.
(Dalje prih.)
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
igre za naše odre